Podcasts about osnovni

V epizodi 179 je bil gost dr.Klemen Rebolj, zdravnik, psihoterapevt in ustanovitelj klinike Ravnovesje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Osnovni koncepti zdravja in ravnovesja Vpliv družbenih pričakovanj na posameznika Razumevanje duševnih motenj Zdravje in ljubezen do sebe Krivda in njene posledice Odraslost in odgovornost Povezava med srcem in duševnim zdravjem Epigenetika in vpliv prednikov Pogum in odgovornost v življenju ========================================­===== Mestna občina Ljubljana s projektom »Tudi junakinje in junaki včasih potrebujejo pomoč«, spodbuja ozaveščanje in detabuiziranje čustvenih in duševnih stisk ter sočutno in odprto družbo. Preko pogovorov želimo prispevati k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja in razbijanju tabujev.  Več o projektu: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zdravje-in-socialno-varstvo/socialnovarstveni-programi-podpore-in-pomoci/osebe-s-tezavami-v-dusevnem-zdravju/ 

V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.

Nacionalno preverjanje znanja, ki se začne prihodnji ponedeljek, letos prinaša več novosti. Najpomembnejšo med njimi bodo občutili devetošolci, saj rezultati NPZ-jev letos prvič štejejo kot eno izmed meril pri vpisu na srednjo šolo, kadar je ta omejen. S tem naj bi omilili inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, a se že pojavljajo pomisleki, predvsem v zvezi z enim samim rokom za pisanje in smiselnostjo preverjanja znanja iz tretjega predmeta, saj ob morebitni omejitvi vpisa štejejo le rezultati NPZ-jev iz materinščine in matematike. O vseh posebnostih, morebitnem pritisku, ki ga čutijo mladi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in o vpisnih postopkih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Anja Vidmar, svetovalna delavka na Gimnaziji Ledina; Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj; dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Hrvaško je danes pretresel napad z nožem na eni od zagrebških osnovnih šol. 19-letni nekdanji učenec, ki ima psihične težave, je ubil 7-letnico. Trije učenci in učiteljica so huje ranjeni, med poskusom samomora pa je storilec poškodoval tudi sebe. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je pozval vse zdravstvene in socialne službe, da po svojih najboljših močeh pomagajo poškodovanim in njihovim družinam. Hrvaška vlada je medtem za jutri razglasila dan žalovanja. Drugi poudarki oddaje: - V ruskih napadih na Kijev poškodovana zgradba z več tujimi veleposlaništvi. - V obleganju prestolnice Severnega Darfurja ubitih skoraj 800 sudanskih civilistov. - V Mariboru negotova prihodnost sofinanciranja brezplačnih javnih prevozov.

Osnovni namen umetnosti gojenja bonsajev je v čim krajšem času narediti to, za kar narava potrebuje leta ali celo stoletja: v posodi vzgojiti drevo, ki daje vtis od snega in vetra bičanega viharnika. V slovenskih domovih so bonsaji – drevesa v posodi – priljubljene rastline, nega pa zahteva precej znanja, časa in potrpljenja. Znanje o bonsajih bo v torkovem Svetovalnem servisu tudi vam delil odlični poznavalec Tomaž Kovšca. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi? Gostje:dr. Juriševič Mojca, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, poznavalka področja nadarjenih,Žarko Šalabalija, učitelj na Osnovni šoli dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec,dr. Jurij Bajc, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, spremljevalec fizikalne ekipe na mednarodnih olimpijadah,Ciril Dominko, podpredsednik DMFA,Luka Horjak, študent matematike na FMF, prejemnik edine slovenske zlate medalje na mednarodnih olimpijadah v matematiki,Peter Andolšek, Luka Urbanc, Enej Jauk, Špela Gačnik, Andraž Plut in Aleš Rus - slovenski predstavniki na mednarodnih olimpijadah v matematiki, fiziki, astronomiji in ekonomiji, obiskali pa smo tudi upokojenega učitelja fizike in matematike na OŠ Šmarje pri Jelšah Karla Šmigoca.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

Gospa Leposava Jovanič je bila vsa službena leta z dušo in srcem predana poučevanju. Svoje znanje in veselje do geografije in še dveh drugih predmetov je zavzeto predajala učencem na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, ki je še danes ne more prehvaliti, s svojimi učenci pa je še vedno v stikih. Pravi sicer, da nikoli ne razmišlja o preteklosti, ker moramo živeti in uživati tukaj in zdaj, a v pogovoru z Lucijo Fatur je nanizala veliko lepih misli in spominov.

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?" Sogovorniki: Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik;  Nina Valenčič, ravnateljica Osnovne šole Domžale;  Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta v Ljubljani; Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; anonimna kandidatka za prosto delovno mesto učitelja; Doroteja Dolšak, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Domžale; Simona Šarlah, Osnovna šola Vojnik, učiteljica leta 2024. 

Drugi poudarki oddaje: - Številni obiskovalci ne upoštevajo zaprtja priljubljene brvi čez Sočo na Kobariškem. Prečkanje je lahko zelo nevarno! - Nezadržen razvoj turizma v Tuhinjski dolini, cokla napredka nerazvita infrastruktura. - Prleški študenti proslavljajo 70-letnico svojega kluba - V učilnici za gospodinjstvo v Osnovni šoli Cerkno živahno tudi med počitnicami. Zadišalo je po pajtičkah.

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Drugi poudarki oddaje: Občina Ajdovščina vnovič išče izdelovalca projektne dokumentacije za prizidavo Osnovni šole Šturje Na Vršiču čakajo na novo in celovito prometno ureditev Črna je vstopila v Koroški turistični teden, našteli bodo več kot 70 športnih, kulturnih, družabnih in glasbenih prireditev Na mariborskem Lentu poteka obnova notranjosti Hiše najstarejše trte V Parku Škocjanske jame bodo jeseni začeli obnovo dvigala, že zdaj pa izvajajo kar osem evropskih projektov

Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem? Številke so neizprosne: po zadnjih podatkih v naši državi več kot 135.000 prebivalk in prebivalcev nima svojega izbranega osebnega zdravnika, več kot 150.000 bolnic in bolnikov pa na zdravljenje čaka nedopustno dolgo. Težave slovenskega zdravstva bodo ena od tem pogovora s prof. dr. Igorjem Švabom, dekanom medicinske fakultete v Ljubljani. Gost oddaje Glasovi svetov je specialist družinske medicine in ustanovitelj Katedre za družinsko medicino. Njegov učbenik, ki ga je uredil v sodelovanju z dr. Danico Rotar Pavlič, so že prevedli v hrvaščino in angleščino, v ukrajinščino in nemščino; vse bolj pa se kaže, da ga bodo med obvezno študijsko literaturo uvrstili še na Madžarskem in v Švici. Prof. Švab si ne zatiska oči pred izzivi in dokumenti, ki jih prejme na svojo delovno mizo. Več pa v pogovoru, ki ga je vodil Iztok Konc. Foto BoBo

Piše Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Ambrož Kvartič. Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je v zbirki Nekaj kot strah pretanjeno in s pravo mero distance upesnil svet samote in strahu. Pesmi ne silijo v malodušje, ampak pokažejo možnost samosti, v kateri je dopuščena najprej svoboda. Ta dovoljuje razmišljanje, poglobitev in svet brez slabih omejitev. Po večini kratke pesmi so povezane v tri sklope: Granitni čas, Rasti (preko poletja) in Tiktakanja. V vsakem sklopu se vzpostavlja poanta časa in vse do zadnjih pesmi dosega zavedanje minljivosti. A glavni preganjalec in zasledovalec je strah. Zdi se, kot da je pesniški jaz zašel v davno preteklost, ki pa je nujna, da se subjekt prečisti. Osnovni imenovalec je samoiskanje. Kdo je pravzaprav drugi ali druga? Je to ujemanje in iskanje drugega subjekt sam ali je to množina. Ki pa je lahko tudi ozvezdje – kot vidimo v pesmi Bratstvo. Pesnik dodobra izpelje zraščanje z vsem – drevesom, hišo, človekom – ob tem pa domiselno prepleta svet zunaj in svet znotraj. Celostno dojemanje sveta in prepoznavanje najmanjšega detajla se dopolnjujeta: »Navidezno se skriva / v plamenečih gmajnah tvojih pljuč / in kolibah jezika.« Soočanju s strahom je namenjen dobršen del pesniške zbirke. Strah razreže, ga najde in ga ne zmore spustiti. A pri tem ne gre za romantično svetobolje. Pesnik in drugi so jeseni resda bolj ponižni, a obstaja vnovični krog, nov preporod: »A zdaj je jesen, mi pa smo majhni. / In ogromna / je edino naša usoda. // Tako vsaj vemo, / nič drugega ni potrebno, / kakor le čim bolj sveže utripati čez to zimo«. Poezija v zbirki Nekaj kot strah obravnava bivanjsko problematiko, ki pa jo pesnik v jedru izpiše brez teže in z lahkotnim nizanjem prispodob. Kreutz je subtilen opazovalec narave, kar se kaže tudi v njegovih haikujih, v tej knjigi pa s pesniško govorico že skorajda doseže starodavno sožitje človeka in narave. Ne glede na vse so posamezniki in posameznice v pesmih vedno dobrotljivi, njihov konec je zato miren in breztežen. Bežno so vključene tudi ljudske modrosti, a brez posebne citatnosti. Človek naj bo modrec zase, da je lahko dober za druge. Kreutzeva zbirka nekoliko odstopa od večine zdajšnjih pesniških zbirk. To se ne šteje v slabo, saj se zdi, da pesnik piše, raziskuje in pesni na novo, obenem pa je ob uvajanju lastnega pesniškega jezika občutiti in prepoznati tudi pesniško tradicijo, njuno dosledno stapljanje je smiselno in doseže svoj namen. V zbirki je vidno jezikovno preigravanje, ki pa bi ga pesnik lahko še bolj svobodno izkoristil, na primer ko gre za ambiciozno začrtano trenutnost, brezmejnost, spolzkost … Nekaj kot strah je pesniška zbirka, ki ima tri močne točke: spoprijemanje s strahom, razraščanje v naravo in jezik. Mogoče umanjka nekaj več premisleka pri izpeljavi univerzalnih pojmov, kot je na primer usoda. Skratka to so pesmi, ki slikajo svetlobo sredi praznine in strahu.

Poslednjih godinu dana sve češće u marketinškim, a posebno advertising krugovima čujemo pojam Retail Media. Predavanja na ovu temu obeležila su i ovogodišnje događaje Digitalk E-Commerce Days i Digitalk Day, pa smo želeli da i vama, našim pratiocima približimo ovaj segment digitalnog oglašavanja koji na zapadnim tržištima beleži neke impozantne rezultate, i došao je kao jedan od odgovora na najavu ukidanja third party cookies. Kao sagovornika smo pozvali našeg starog prijatelja, Mihaila Ponjavića, konslultanta i eksperta u oblastima online poslovanja koji je među prvima savladao temu Retail Media i danas je jedan od vodećih stručnjaka na našem tržištu u ovoj oblasti. Sa Mihailom smo razgovarali o osnovnim konceptima, zašto je danas u svetu digitalne ekonomije ovaj vid digitalnog oglašavanja značajan, te koje su tehnologije, alati najvažniji za uspešno vođenje Retail Media kampanja. Dosta konkretan razgovor i preporuka za sve one koji su zainteresovani da uđu dublje u najnovije trendove digitalnog oglašavanja. Mihailo Ponjavić, konsultant u oblasti online poslovanja - https://www.linkedin.com/in/ponjavic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Šta je Retail media i zašto je trenutno toliko toliko važan u svetu digitalne ekonomije? - Osnovni koncepti: koje su ključne komponente Retail media? - Kako se Retail media razlikuje od tradicionalnog digitalnog oglašavanja? - Koje tehnologije i alati su najvažniji za uspešno vođenje Retail media kampanja? - Kako data i analitika igraju ulogu u optimizaciji Retail media strategija? - Koji su trenutno najveći trendovi u Retail media? - Kako regulative utiču na Retail media i koje su ključne regulative koje treba imati na umu? - Ključne poruke za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/4aZjegA Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3yPO3ac - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Neobuzdani Amazon'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Številne države izražajo podporo sinočnjemu sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov z načrtom ameriškega predsednika Joeja Bidna o premirju v Gazi. Vendar se ob tem postavljajo številna vprašanja, ali je dogovor med sprtima stranema, kot ga predlagajo Združene države Amerike, sploh mogoč. Analitiki največjo težavo vidijo v nepripravljenosti Izraela, da bi sprejel trajno premirje. Ameriški zunanji minister Antony Blinken medtem nadaljuje turnejo po Bližnjem vzhodu. Danes je v Amanu, kjer poteka mednarodna konferenca o humanitarni pomoči za Gazo, ki jo skupaj pripravljata Jordanija in Egipt. Slovenija bo prek različnih programov Združenih narodov za to podarila dodatna dva milijona evrov in pol. Druge teme: - Banka Slovenije zvišala napovedi gospodarske rasti za letos in prihodnje leto; optimistična je tudi za naprej. - V ljubljanskem kliničnem centru naj bi jeseni začeli celično zdravljenje bolnikov s krvnimi raki. - Pristojni iščejo rešitve po včerajšnjem dogodku na Osnovni šoli Vélika Dólina v občini Brežice, ko je učenec fizično napadel drugega učenca in ga poškodoval.

Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.

Nemački Ustav, koji se zapravo zove Temeljni ili Osnovni zakon - Grundgesetz, slavi 75 rođendan. "Ljudsko dostojanstvo je neprikosnoveno", stoji na samom početku nemačkog Ustava. Po čemu je on poseban, koje su njegove osnovne karakteristike? Koliko se razvijao i menjao tokom godina? Po čemu se razlikuje od ustava zemalja regije? O značaju i dometima nemačkog Ustava Boris Rabrenović razgovara sa Nenadom Kreizerom i Prof. Edinom Šarčevićem, stručnjakom za ustavno pravo iz Lajpciga. Von Boris Rabrenovic.

Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.

Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O težki življenjski preizkušnji in soočanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja … Igor Plohl je na invalidskem vozičku že 16 let. Je avtor več slikanic, ki mlade ozaveščajo o invalidnosti, in dveh romanov. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja, pa tudi o svojem drugačnem, a bogatem življenju, v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča. Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer.  Sogovorniki: Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju; Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič; Kristina, mama devetošolca; Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava; Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič; Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje; Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič; Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič; Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba; Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Bral je Jure Franko.

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.

Pasionirani čitatelj postavio je KT pitanje: "Što je duša?" Dok nitko ništa nije pitao, bilo je jasno što je, no jednom kad je palo pitanje, odgovora niotkud. No ipak, nakon kraće konzultacije klasične literature, malo introspekcije, par pitanja Bogu (još nije odgovorio), kakav takav odgovor se kristalizirao. U ovom podcastu bavimo se pojmom duše u tradicionalnoj metafizici na osnovi tri zamjenjive definicije: duše kao supstancijalnog oblika, duše kao entelehije i duše kao čina tijela. Otud se priča račva u par pravaca: postavlja se pitanje odnosa duše i tijela, razlike mogućnosti i zbiljnosti, neadekvatnosti moderne filozofije za ovakva pitanja, etc, etc.

Piše Silvija Žnidar, bereta Ivan Lotrič in Eva Longyka Marušič. Občasno se zgodi, da naslov kakšne leposlovne knjige temeljito in povedno povzame vsebino. To zagotovo drži za poslovenjen izbor pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba Ilme Rakusa. Osnovni gradnik te poezije je svetloba v različnih odtenkih, niansah, transformacijah v trenutku, dnevu, letu, v samem konceptu časa, kar pa se nato veže na reflektiranje občih eksistencialnih in ontoloških situacij ali na konkretne eksistenčne dileme in položaje. Po avtoričinih besedah gre za inscenacije »nekega elementa izvora«, se pravi svetlobe kot primarne prvine, točke rojstva življenja. Svetloba je tisto, kar v pesmih – in v življenju – omogoča stvarem, rečem, da vstopajo v vidno polje, jih osvetljuje v različnih perspektivah, in pesnica to vztrajno beleži. Pesmi se pogosto, predvsem v prvem delu zbirke, začenjajo oziroma odpirajo kot vstopi v pokrajino, v urbano prostorje, pri čemer verzi ne delujejo, kot da hočejo podati zamrznjeno sliko vidnega, temveč »lovijo« impresijo, kot da želijo zgostiti trepetanje nekega doživetja, vizije v preseku časa, prostora in človeške zaznave. Poetična pisava, ki ob tem nastaja, je zelo jasna, izkristalizirana, observativna, ilustrativna, opisna, bralstvo brez ovir sledi njenemu nizu podob in besed, zlahka si je, vsaj v večini pesmi, predstavljati območja, v katera nas pelje: »Oprano popoldne proseva / skozi poslednji javorov list. / Pozno je že. / Ni hrupa ne kantilene. / V hiši cvrkuta kurjava. / Kmalu bo prišla sivina, / hladno bo legla na asfalt.« Figurativni jezik, ki je ob tem v rabi, je zelo rahel, metafore ali prispodobični spoji niso premočni, ne zmotijo toka misli. Prenesena, metaforična ali simbolična razsežnost se še najbolj razodeva na ravni celotne, posamične pesmi, ki razodeva neko občutje, čustvo, razširjeno misel ali refleksijo. Pokrajine, vedute in vsa bitja, ki se »ujamejo« v pesničino pisanje, tako niso nekakšne prispodobe za njen duševni interier, niso njene pozunanjenosti. Pesmi tudi ne bi mogli označiti za izpovedne; da, od pesniškega glasu prejemamo, zaznavamo čustva, miselne zavoje, a to prihaja skozi vijuganje med pesniškimi podobami. Tukaj gre bolj za poetiko prostora, v katerem se pesnica koordinira, išče spoje z njim, z njegovimi fenomeni, in pesmi so kot odzivi na ta shajanja in prehajanja. Znotraj tega se ji pojavi razodevajo v različnih barvah, v njih skozi prizmo svojega naziranja najdeva spomine, nenavadna bistva, razodetja, razpira svoje čute temu, kar jo nagovarja. Pri tem pride seveda tudi do zlitja ali kolizije nasprotujočih si »silnic«; svojo vseprisotno svetlobo Rakusa pogosto obdaja z zimo, hladom, uzira prezenco, obliko ene pojavnosti skozi drugo. V tem kontekstu imata lahko mraz in sneg več konotacij, lahko delujeta pomirjevalno, kot tišina, ali pa funkcionirata kot zareza v bivanje. Odkrivanje kompleksnih, prelivajočih se nians materije in »duha«, ki jo naseljuje, je tako, se zdi, eno izmed glavnih vodil teh poem. Poudarjeni mesti v zbirki sta tudi motiva poti in časa oziroma je vse nekako prepleteno. Pesničin pogled in njena bit sta večinoma v stanju lahnega nemira v premikanju, njeno oko, misel nenehno lovi tudi najmanjše premike med bitji, med kraji, med ljudmi. Njena besedila do neke mere zaznamujejo konkretni kraji, potovanja, na kar napotujejo nekateri naslovi pesmi, ali vmesne, bežne omembe, ki omenjajo mesta, kot so Praga, Berlin, Teheran in Kjoto, vendar ne odražajo nekakšnih mestnih ali popotnih atmosfer, še vedno gre za skiciranje drobnih momentov, vizij. Za tekste, ki se vežejo na japonska mesta, bi lahko dejali, da so nekakšen poetičen poskus približanja misli zen budizma; pod vsem vrvežem in videzi sveta pesnica najdeva nekakšen krogotok, ciklično izmenjavo življenja in minevanja: »bobneče zastave / plastične ponjave / raztrgan reklamni napis / le drevesa stojijo / strumno v / tresavici zraka / zeleni bogovi / dokler jih povodenj ne osmuka.« Pesnica na svojih poteh, takšnih ali drugačnih, pogosto išče nekakšen »pobeg« linearnemu teku časa, nekakšno čisto prisotnost biti v trenutku, zlitje z nekim momentom ali prostorom. V osnovi gre pri delu Impressum: Upočasnejna svetloba za zelo rahlo, tenkočutno, »lirizirano« govorico, poetiko. A prevečkrat dobimo občutek, da je prerahla. V svojem iskanju kontrastnosti, kontradikcij, v uprizarjanju stvarnosti med njimi se ne odpira dovolj, ostane pri nastavkih, ne gre zares daleč v njihovem trasiranju, plastenju. Ostaja pri nekakšnih osnovah, pri poetiki, ki smo jo že neštetokrat slišali, brali. Sama pisava deluje morda preveč skopo, premalo izdelana v smeri »umetniškosti, ne nudi pravih izzivov. Pesmi tako pogosto na koncu izpadejo ohlapno, rahlo estetizirane, pogosto se zanašajo na konvencionalne prijeme pesniške naracije, zaradi česar marsikateri verz deluje klišejsko. Nekateri teksti so glede na ubesedovanje svoje tematike pretihi, včasih se zdi, kot da jim zmanjka zagona. Z nekaj izjemami morda zbirki primanjkuje tudi močnejši ritem, zven pesmi – kar pa se je morda do neke mere zgubilo v prevodu, zato so tudi dobrodošle dvojezične izdaje. Nerodna pa je mestoma tudi vpeljava družbeno-kritičnih momentov, vezanih predvsem na vojno v Ukrajini, saj v toku celotnega pesniškega nabora delujejo kot nenavadni tujki, ali pa pesmi preprosto znova izpadejo izpisane na način obrabljenih vzorcev, z igranjem na čustva skozi konvencionalne motive, podobe. Pod črto je torej zbirka Ilme Rakusa Impressum: Upočasnjena svetloba dokaj pretehtano strukturirana in zastavljena, ponuja potencialno zanimive vsebine, njena lahna govorica »pritegne uho«, a vsemu skupaj na koncu umanjka preseženi element, korak dlje, kakšno presenečenje več, večja moč v toku jezika.

Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Doc.dr.sc. LJUBINKA BOŽIĆ MAJSTOROVIĆ, dr.med. subspecijalista reumatologijeUKC RS BanjalukaBanjaluka, BiHLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Psorijatični artritis se razvije u oko 30% pacijenata sa psorijazom. Neliječeni psorijatični artritis može dovesti do teškog invaliditeta i komorbiditeta. Osnovni cilj u liječenju bolesti je prevenirati strukturalna oštećenja na kostima i zglobovima. S tim u vezi 2019. godine su publicirane osvježene smjernice Evropske lige protiv reumatizma (EULAR) koje podrobno obrađuju koji se lijekovi mogu upotrebljavati u kojoj fazi bolesti.Jedan od lijekova koji zauzima značajno mjesto je i sekukinumab, koji ciljano inhibira jedan od ključnih citokina u patogenezi psorijatičnog artritisa – interleukin 17A. U ovom kratkom i fokusiranom tečaju, nacionalni ekspert na polju reumatologije, prezentira osvježene smjernice sa akcentom na mjesto sekukinumaba u njima.Aktivnost je preporučena za specijaliste i specijalizante reumatologije, interne medicine, dermatovenerologije, pedijatrije, porodične medicine, a primjerena je i za farmaceute i studente medicine. Ova CME aktivnost je besplatna za registrirane članove. Registracijaje također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona, Komore farmaceutskih tehničara Tuzlanskog kantona i Farmaceutskog fakulteta Tuzla.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU. NOVARTIS Pharma, Predstavništvo Sarajevo At Novartis, we are reimagining medicine.Disclaimer: This post contains affiliate links. If you make a purchase, I may receive a commission at no extra cost to you.Portal CME.ba je najbogatija platforma za medicinsko usavršavanje u regionu. Sve komentare ili prijedloge možete poslati na: Facebook Instagram Twitter LinkedIn Email na info@cme.ba Hvala na slušanju!

Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah? Sogovornici: Andreja Urh, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče; Polona Škrubej, svetovalna delavka na Osnovni šoli Blaža Arniča Luče, podružnični šoli Solčava in vrtcu v Lučah.

Šolsko leto se izteka, pred dnevi pa se je končala javna razprava o osnutku Zakona o osnovni šoli. Ta med drugim predvideva uvedbo obveznega drugega tujega jezika v zadnjem triletju in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sporočili, da so v mesecu dni prejeli 371 komentarjev na objavljeno gradivo zakona. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj gredo predvsem v smeri dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanja strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Drugi poudarki oddaje: - Na sedmem protestu Srbija proti nasilju več 10 tisoč ljudi zahtevalo prevzem odgovornosti po strelskih napadih prejšnji mesec. - Delegacija afriških voditeljev v Sankt Peterburgu pozvala k diplomatskemu končanju vojne v Ukrajini. - Z etapo od Vrhnike do Novega mesta se bo končala 29-ta kolesarska dirka po Sloveniji.

V tokratnih Kulturnicah Nina Zagoričnik predstavlja letošnje prejemnike Plečnikove nagrade, medalj in študentskih štipendij, ki so jih maja razglasili na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani. Plečnikovo nagrado so prejeli Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović in Jan Žonta iz ARP studia za projekt šolske knjižnice na Osnovni šoli Vič. Medalje pa so šle v roke ustvarjalcev projekta enote Čebelica v Vrtcu Kočevje, projekta Krater – tipologija mestne divjine in projekta slovenskega paviljona na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021 z naslovom "Skupno v skupnosti: 70 let zadružnih domov kot družbene infrastrukture".

Neopisljiva tragedija na Osnovni šoli v Beogradu odpira vprašanja o vse bolj skrb vzbujajočem porastu mladostniškega nasilja, prepoznavanju odklonskega vedenja mladih, njihovih psihičnih stiskah in preventivnem ravnanju v šolah in družbi. O vzrokih in preprečevanju mladostniškega nasilja smo s strokovnjaki govorili v tokratni Radijski tribuni.

Srbija je združena v tako veliki žalosti, da ne pomnijo večje, je v luči strelskega napada, ki je na osnovni šoli v Beogradu zahteval najmanj 9 življenj, dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ob tem je pozval k spremembi obnašanja v družbi in predlagal več ukrepov, med drugimi znižanje kazensko pravne odgovornosti s 14 na 12 let in dveletni moratorij na posedovanje in nošenje orožja ter strog nadzor nad dovoljenji zanj. Drugi poudarki oddaje: - Ob svetovnem dnevu medijev del zaposlenih na RTV vnovič opozoril na cenzuro in pritiske vodstva. - Vlada ter sindikati zdravstva in socialnega varstva na pogajanjih še daleč od kompromisa. - Ameriška centralna banka desetič zapored zvišala ključno obrestno mero.

V okolici osnovne šole v središču Beograda ljudje polagajo cvetje in prižigajo sveče v spomin na žrtve današnje tragedije, v kateri je 13-letnik v streljanju ubil 8 učencev in varnostnika, še 6 učencev in učiteljico pa huje ranil. Policija je v preiskavi odkrila načrt izvedbe napada. V državi so razglasili tridnevno žalovanje. Drugi poudarki oddaje: - Kijev odločno zanika odgovornost za domnevni napad brezpilotnih letalnikov na Kremelj. - Del zaposlenih na RTV Slovenija vnovič opozoril na cenzuro, politično propagando in pritiske vodstva zavoda. - Finančna uprava pri odkrivanju tihotapljenja blaga za zdaj ne sme uporabljati sledilnih naprav.

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema? Sogovornice in sogovorniki: Nina Košmrlj, mlada učiteljica fizike in matematike na Osnovni šoli Kolezija; Mitja Šket, ravnatelj osnovne šole Šmarje pri Jelšah; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture; dr. Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov v šolstvu na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Združenje ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva; dr. Mojca Čepič, profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; Timotej Maroševič, profesor fizike na Gimnaziji Vič. 

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Kristjan Čeh, svetovni prvak v metu diska. Ujeli smo ga med obiskom domačih Podvincev pri Ptuju,znamenitega pustovanja na Ptujskem zaradi priprav v tujini spet ne bo doživel. Pogovarjali smo se o tem, kako je v svoji karieri napredoval meter po meter in kako se pripravlja preseči svetovni rekord. Pravi, da se v atletiki ne vrti toliko denarja, a je prepričan, da če si redno med prvimi tremi, se ni treba bati za prihodnost. Po končani športni karieri bo kmetoval, ostalo pa boste izvedeli, če boste poslušali pogovor

Jasmina Mazej je profesorica slovenščine in sociologije na Osnovni šoli Ihan. Poleg tega je zelo dejavna športnica, ljubiteljica živali in mentorica v podjetju Flow Akademija.

Poročali smo o dobrem turističnem obisku Vipavske doline, soočenju Taluma z energetsko draginjo, licitaciji lesa na Koroškem, ki je največja v tem delu Evrope, pa tudi o posebnem terapevtskem pripomočku, ki so se ga razveselili v Osnovni šoli Glazija v Celju.

Poročali smo o dobrem turističnem obisku Vipavske doline, soočenju Taluma z energetsko draginjo, licitaciji lesa na Koroškem, ki je največja v tem delu Evrope, pa tudi o posebnem terapevtskem pripomočku, ki so se ga razveselili v Osnovni šoli Glazija v Celju.

V oddaji sta zakonca Perko spregovorila na temo praznovanje in osnovni namen praznikov. Vabljeni k poslušanju.

V oddaji sta zakonca Perko spregovorila na temo praznovanje in osnovni namen praznikov. Vabljeni k poslušanju.

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Neznanca. Gre za priredbo igre angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleyja Inšpektor na obisku; leta 1945 so jo premierno uprizorili v Moskvi, na začetku petdesetih so jo že igrali na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Temeljita priredba in prevod sta delo Barbare Hieng Samobor, ki je tudi režiserka predstave; ta je o tem, zakaj časovna in prostorska sprememba nista bili ovira, povedala: "Osnovni motiv ljudi, ki zaradi privilegiranosti, ki jo po navadi prinaša denar, gazijo po drugih ljudeh – to je zadnja tri stoletja pravzaprav v vseh zgodovinskih legah zelo podobno." Priredba gledališke igre An Inspector Calls, 1945 Psihološki triler Krstna uprizoritev priredbe Premiera: 10. december 2022 Avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo: Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin, Gal Oblak, Filip Štepec (Agrft), Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/neznanec/

Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.

Gospe Edite, učiteljice na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani, Podružnični šoli Notranje Gorice, nismo prav zares presenetili. Sama je namreč slutila, da jo lahko utegnemo obiskati. Kljub temu pa smo jo zelo razveselili.

Kvajdej je tradicionalen tabor vseh gorenjskih čet, ki ga vsak doživi le enkrat, saj se odvija le na vsakih 5 let. Letošnji Kvajdej je bil šesti po vrsti. Mineva torej 25 let od prvega gorenjskega tabora leta 1997. Osnovni namen tabora je druženje gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki jih preko raznolikega programa, aktivnosti in katehez skozi ves teden spodbudijo k razmisleku o odgovornosti do sebe, skavtstva in družbe. Pred mikrofon smo povabili Andreja Čuka, Manjo Primožič, Davida Jagodica in mlajše skavte iz Škofje Loke, Drejca, Justina in Blaža.

Kvajdej je tradicionalen tabor vseh gorenjskih čet, ki ga vsak doživi le enkrat, saj se odvija le na vsakih 5 let. Letošnji Kvajdej je bil šesti po vrsti. Mineva torej 25 let od prvega gorenjskega tabora leta 1997. Osnovni namen tabora je druženje gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki jih preko raznolikega programa, aktivnosti in katehez skozi ves teden spodbudijo k razmisleku o odgovornosti do sebe, skavtstva in družbe. Pred mikrofon smo povabili Andreja Čuka, Manjo Primožič, Davida Jagodica in mlajše skavte iz Škofje Loke, Drejca, Justina in Blaža.

Ob morebitnem poslabšanju epidemičnih razmer bo ukrepe sprejemala stroka brez vmešavanja politike, obveznega cepljenja proti covidu ne bo. To sta bržkone glavni sporočili z današnje predstavitve nove posvetovalne skupine za covid-19. Vodil jo bo Mario Fafangel, ki je napovedal tri scenarije obvladovanja epidemije in transparentno komunikacijo. Da je treba covid umestiti v zdravstveni sistem, je poudaril zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Višje število okuženih s koronavirusom sicer v zadnjem obdobju ne povzroča pretiranih skrbi, poudarjajo pristojni, saj podrazličica omikrona BA.5 ne povzroča hujše oblike bolezni. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Janez Žlak ni več predsednik uprave SDH-ja. Ga bo nasledil nekdanji prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak? - Tridnevni vrh Nata tudi v znamenju švedske in finske prošnje za članstvo v zavezništvu - Ponudbo 30-ega Lenta bo drevi dopolnil še mednarodni folklorni festival Folkart

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure FrankoPrevedla Veronika Rot; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021Nona Fernández sodi v literarno generacijo otrok diktature, rojeno v sedemdesetih letih, ki je začetno posvečanje intimi pozneje zamenjala za izrazito politične teme, piše v spremni besedi prevajalka romana Neznana dimenzija Veronika Rot. O tem romanu je gotovo mogoče reči, da je po eni strani sinteza obojega, a ob dodatnem premisleku ugotovimo, da je vprašanje intimnega, pogosto vezanega na realne epizode avtoričinega življenja, kvečjemu odvod političnega in na ravni romana skoraj nekakšno pomagalo k razlaganju politične realnosti. Ta je osrediščena okoli polpretekle zgodovine, natančneje okoli diktature Augusta Pinocheta. Vstopna točka je zgodba Andrésa Antonia Valenzuele Moralesa, nekdanjega agenta varnostnih služb, ki je sodeloval pri mučenju, ugrabitvah in umorih po naročilu oblasti, leta 1984 pa je podatke o tem izdal v odmevnem intervjuju za opozicijski časopis Cauce. Morales je v romanu prisoten v več časovnih obdobjih, sprva kot tako imenovani »mož, ki je mučil«, nato kot izdajalec in vir podatkov, pozneje, že izseljen v Francijo, pa kot pripovedovalkin oziroma avtoričin sogovornik. Že v tej osnovni kronološki strukturi je mogoče razbrati morda najmočnejšo plat Neznane dimenzije: intrigantna igra z različnimi prostori in časi, ki nam z vsako stranjo razkrije moreč soobstoj demokracije in diktature, brezskrbnega otroštva in načrtnih ugrabitev in mučenj, mirnega vsakodnevnega življenja in krvavih spopadov. Dediščina diktature ima dolg rep, ki se vleče še v sedanjost, ki jo je težko spoznavati brez védenja o preteklosti. Te dimenzije lahko ločimo še drugače, po principu pripovedovalskih strategij, ki jih je v grobem mogoče razdeliti na tri skupine: prva operira s faktičnim zgodovinopisjem, osrediščenim okoli zločinov Pinochetovega režima, druga predstavlja pripovedovalkine oziroma avtoričine spomine, tretja pa njena predvidevanja, ki se pogosto ukvarjajo z vprašanjem, kaj so osebe, ki so mučile in osebe, ki so bile mučene, čutile in razmišljale med tem dogajanjem. Ali drugače: najbolj literarna plat Neznane dimenzije je posvečena ugibanju, ki se pogojno rečeno umešča v tradicijo psihološkega romana. Morda se tako zdi, da romanu ob brutalnem nizanju okrutnih primerov umanjka poskus vzpostavitve širšega političnega okvira, ki bi raziskoval logiko Pinochetovih potez, še druge značilnosti njegovega vladanja, umestitev takratne oblasti v globalno skupnost ipd. Osnovni fokus romana so res ugrabitve in mučenja, a kratke omembe letargičnosti mednarodne skupnosti in neuspele izobraževalne zakonodaje v Čilu vendarle odpirajo nova polja možne refleksije, ki naposled ni zares razdelana. Tovrsten pristop bi bržkone izdatno umestil Pinochetovo diktaturo v pogojno rečeno »širši red stvari«, s tem pa še dodatno zaostril vtis o transhistoričnosti zloglasne vladavine. In morda v tem oziru ni zanemarljivo omeniti, da je slovenski prevod Neznane dimenzije izšel le nekaj mesecev po smrti Pinochetove vdove Lucíe Hiriart. In nič manj zanemarljivo ni, da hiter pregled komentarjev spletnih prispevkov o Pinochetu ponuja preštevilne slavospeve nekdanjemu čilskemu diktatorju, s čimer dimenzija časovne in prostorske prekrivnosti postaja še toliko bolj pomenljiva.

Travmatični dogodki ostro zarežejo v človeka, v njegovo dušo in pustijo globoke rane. Moreče sanje, podoživljanje dogodka, kot bi se zgodil še enkrat, nezmožnost doživljanja pozitivnih čustev, izogibanje intimnim stikom, otopelost in brezup. Ljudje na travmo odgovorimo na različne načine. Številni brez večjih težav, nekateri z motnjami; redki s potravmatsko stresno motnjo. Osnovni varovalni pristop, ki pripomore k okrevanju in prepreči razvoj dolgotrajnih psihičnih težav, je po besedah otroške psihiatrinje in humanitarke Anice Mikuš Kos predvsem hitra in ustrezna psihosocialna pomoč. V Intelekti sodelujejo: dr. Anica Mikuš Kos; psihologinja, psihoterapevtka in predavateljica dr. Jasna Bajraktarević (Pedagoška fakulteta v Sarajevu); vojaški psiholog mag. Gregor Jazbec (Slovenska vojska, govori v svojem imenu) in profesor klinične psihologije dr. Robert Masten (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Foto: 412designs/ Pixabay

V Ukrajini se tudi danes nadaljujejo spopadi med ukrajinsko in rusko stranjo. O najhujšem nasilju poročajo predvsem z vzhoda in jugovzhoda države, kjer so ukrajinski branilci v pričakovanju nove ruske ofenzive. Tik pred padcem v ruske roke je mesto Mariupolj ob Azovskem morju. Druge teme oddaje: - Bruselj zaskrbljen zaradi vladavine prava na Madžarskem, dialog se po volitvah nadaljuje - Streljanje na postaji podzemne železnice v newyorškem Brooklynu po mnenju policije ni teroristično dejanje - Osnovni šoli Miška Kranjca se po odkrušenju ometa obeta širša prenova, končana naj bi bila do septembra

Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.

Ajda je od nekdaj imela zelo veliko hobijev: pevski zbor, prva pomoč, gasilsko društvo, branje, pisanje bloga, snemanje podkasta. Od nekdaj pa je vedela tudi, da bo nekoč učiteljica otrok s posebnimi potrebami v Osnovni šoli Roje v Domžalah. Zvočni dnevnik je nastajal prav tam, pa na poti v službo z Bleda, kjer je Ajda zdaj doma. Za boljše doživetje priporočamo slušalke.

Nemate posao? Nedovoljno ste plaćeni? Troškovi života daleko su iznad vaših primanja pa su vaša osnovna ljudska prava na dostojanstven zivot svakodnevno ugrožena. Osnovni razlog za vaše stanje je korupcija! O tome kako korupcija ugrožava osnovno ljudsko pravo na rad, govorimo u decembarskom podkastu.

Zasavje je regija, ki jo je močno zaznamovalo rudarstvo. V mestih je pustilo bogato tehnično in kulturno dediščino, ki je za večino prebivalcev nekako samoumevna. Otrokom pa velikokrat svojevrsten izziv, saj skozi njo spoznavajo način življenja svojih dedov, prehrano in govorico ter njihovo delo. Izziva, ki je temeljil na besedi »kumeratšaft« so se lotili tudi učenci gledališke skupine in njihovi mentorji v Osnovni šoli Trbovlje in nastal je zanimiv film, ne le o zgodovini Trbovelj, temveč tudi o novih tehnologijah oziroma o poti po kateri stopajo Trbovlje danes.

Sežana, mesto poezije. Zakaj pa ne, pravijo snovalci novega urbanega kulturnega-turističnega produkta pod imenom V korak s Kosovelom. Za novo pot so odgovorni Kosovelov dom, Kosovelova spominska soba v okviru Ljudske univerze Sežana in društvo Konstruktivist. Gre za literarno turistični sprehod po Sežani. Osnovni namen projekta pa je spodbujanje kulturnega turizma v sežanski občini.

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Zgodnja leta otroštva so zaznamovana z različnimi prehodi in eden ključnih je gotovo prvi vstop v šolo. Zakaj je pozitivna izkušnja s prehodom iz vrtca v šolo in samim začetkom šolanja tako pomembna? S čim vse je smiselno, da seznanimo svojega otroka pred prestopom čez šolski prag in katere so teme, s katerimi bi ga lahko po nepotrebnem obremenjevali? Gostja: Marina Vidmar, svetovalna delavka – psihologinja na Osnovni šoli Majde Vrhovnik.

Gostja nocojšnjega nočnega programa bo Mojca Milone, učiteljica tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevka in ljubiteljica narave, ki je letos skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom in tudi dosegla določene spremembe. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. V več kot treh desetletjih je iz njene učilnice prišla marsikatera zanimiva inovacija, ki so jo poslali tudi na podjetja Mercedes, Ford in Opel. Nočni program bo povezala Karin Zorn Čebokli.

V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Mojco Milone, učiteljico tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevko in ljubiteljico narave, ki je skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. O vsem tem se bo z Mojco Milone pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru.

V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar

Še nekaj drugih tem iz oddaje: Kaj prinašajo morebitne spremembe zakona o vodah prebivalcem srednje Soške doline? Nevladne okoljske organizacije glede prometne politike v Ljubljani kritične do marsičesa Planica v pripravah na športni praznik; ta bo minil brez gledalcev, a ostaja vsaj promocija

Potem ko je danes na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda v Velenju odpadel pouk, ker je 26 učiteljev odsotnih zaradi reakcij po cepljenju s cepivom AstraZenece, koordinator cepljenja Jelko Kacin pričakuje, da bo že v ponedeljek pouk tam potekal normalno. Ob tem je napovedal, da bodo do konca prihodnjega tedna s prvim odmerkov cepljeni vsi šolniki. Ostale teme: - Janša ob prvem letu dela vlade: V tem času smo 80 odstotkov svojega dela namenjali spopadu z epidemijo - Sindikat bo vodstvo ormoškega Safila skušal prepričati, naj ne zapre tovarne - Razhajanja med članicami glede novega evropskega migracijskega in azilnega svežnja še vedno velika - Popoldne oblačno z občasnimi padavinami

Še nekaj drugih tem iz oddaje: - Zdravstvenemu domu Ptuj priznanje za poslovno odličnost; kako mu v teh časih uspeva vzorno poslovanje na visoki strokovni ravni? - Tveganje za energetsko revščino se je med epidemijo še povečalo; najbolj so ogroženi brezposelni, upokojenci in malo plačani delavci - Kako pomagati beguncem do zaposlitve in jim s tem omogočiti samostojnost? Odgovore bo skušal poiskati nov mednarodni projekt

Gost u podcastu je moja prijateljica Nikolina Andrić, jedna od pionira u podcast industriji na našim prostorima još od 2016. godine. Pričali smo o podcastingu, karijeri, greškama i o tome kako možete da počnete da zarađujete novac online, odnosno preko interneta. Nikolina od 2012. godine radi kao Virtuelni Asistent za projekte i klijente iz celog sveta, pretežno iz Kanade. Od 2016. godine bavi se i edukacijom i mentorstvom kroz svoju VAkademiju, petomesečnu edukaciju za sve one koji žele da rade kao Virtuelni Asistenti. Sajt: https://www.nikolinaandric.com/ Osnovni kurs: https://www.nikolinaandric.com/vastart/ Free resursi: https://www.nikolinaandric.com/virtuelni-asistent-srbija/

Osnova šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta "Izzivi medkulturnega sobivanja". Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Ostali, ki so prišli med letom, pa ne več na ta način.

U nešto više od 15 godina rada u vrtiću „teta“ Nina prošla je s djecom gotovo sve. Osnovni princip njenog rada je prilagoditi se interesu djece. Kada ih zanima vulkan, mjesecima se radi projekt vulkan. Kada ih zanimaju mostovi, slažu mostove glinom, bez da zapravo shvaćaju da uče statiku. No, što je s jezičnim razvojem? Odgajateljica Nina tvrdi da je vrlo individualno kada krene govor. Ipak, cilj je isti – svakom djetetu, kroz govor, razviti empatiju, verbaliziranje osjećaja i iskrenu komunikaciju. Ova potonja izaziva najviše smijeha. --- Kako se pretplatiti? Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Deezer: bit.ly/2CCtxwA Stitcher: bit.ly/3btbKEa TuneIn: bit.ly/3dqpz8m Pratite nas i javite nam dojmove: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti

Gostja tokratnega nočnega programa bo učiteljica Mateja Peršolja. Primorka iz Vrtojbe že dvajset let živi v Domžalah, matematiko pa poučuje na Osnovni šoli Preserje pri Rádomljah. Že od začetka učiteljevanja raziskuje nove načine poučevanja in posvetila se je formativnemu spremljanju. Izdala je priročnik za učitelje Formativno spremljanje v praksi. Zaradi svojega dela je tudi ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Na nočni klepet jo je povabila Karin Zorn Čebokli.

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!

V šesti epizodi oddaje Javni prostor iščemo odgovore na vprašanja, kdo v naši državi skrbi za stanovanjsko vprašanje, zakaj ga novogradnje rešujejo komaj zadostno ter ali bi lahko bile stanovanjske zadruge kot alternativna stanovanjska preskrba dobre za Slovenijo. O dostopnosti stanovanj razpravljata arhitekta Anja Planinšček in Maša Hawlina, članica stanovanjske zadruge Zadrugator.

Samo 2 alata su potrebna da imate podkast. Dva osnovna. To su Audacity, za snimanje i editovanje audio zapisa i hosting platformu. Današnju epizodu posvećujemo podcast alatima.Odnosno svima vama koji želite da kreirate podcast, mislite o tome već neko vreme, ali vas koči jer ne znate odakle da počnete, koju tehnologiju da koristite i kako uopšte sve to da iskombinujete i ukombinujete, da liči na podcast koji ste navikli da slušate. P.S: Ukoliko ste zainteresovani za jedinu online uživo edukaciju za Virtuelne Asistente, obavezno na listu čekanja www.nikolinaandric.com/vakademija2020 zato što ćete dobiti sve informacije koje su vam potrebne i ne samo ako ste zainteresovani za VAkademiju nego i za webinar, promotivni, gde ćemo pričati o nekim izuzetno važnim stvarima, koje su nam bitne od ove godine a tiču se Virtuelnih asistenata i kasnije raznih nekih Live-ova koje ćemo organizovati upravo u ovoj FB grupi. Planiram da intervjuišem polaznice prošlogodišnje Vakademije, tako da će to biti jedno sveobuhvatno iskustvo kada čujete od žena koje su završile i šta sada rade, kako su napredovale za ovih, sada već, skoro godinu dana. Neke od intervjua ću prebaciti u audio formu, u podcastu, ali će biti super ako budete užio sa nama i u FB grupi – Postani virtuelni asistent by Nikolina Andrić.

Ko pride v razred, se včasih počuti, kot bi prišel na oder. “Imaš 45 minut, od tebe je odvisno, kako jih boš odigral,” pravi učitelj tehnike Ivan Dović. Vodi tudi modelarski krožek in robotiko, učence navdušuje nad fiziko in astronomijo. Leta 2017 je prejel državno nagrado za izjemno delo na področju šolstva. Takrat je bil zaposlen na Osnovni šoli Brinje Grosuplje, danes poučuje tehniko na Osnovni šoli Trnovo.

Pred otvoritvijo dolgo pričakovanega mariborskega skateparka, ki se bo zgodila to soboto, 26. oktobra pri Osnovni šoli Leona Štuklja, smo v studio radia YoureUp povabili dva izmed glavnih pobudnikov iniciative Maribor za sk8park: Iztoka Šumatiča, bolj poznanega pod ustvarjalnim imenom Eyeceeou, in Luko Pena, enega najbolj znanih slovenskih skaterjev. Iniciativa je dokazala, da se s skupno akcijo in angažmajem da tudi v Mariboru stvari premakniti na bolje, saj je pred 6 leti zgolj v enem dnevu zbrala 1300 podpisov in od takrat vztrajno pritiskala in konstruktivno sodelovala z občino, da se je največji slovenski skatepark v Mariboru končno zgodil. Gosta v studiu smo povprašali, kako je potekal ta boj, kaj prinaša infrastrukturna pridobitev za mesto, kaj se bo tam dogajalo in kakšen je nadaljnji potencial za razvoj urbanih športov ter kulture v Mariboru. Moderator: Žiga Brdnik Zvok: Boštjan Eržen Komad: Lepota po mariborsko - Eyeceeou Več o sk8parku: https://www.facebook.com/mbsk8park/ Podcast je nastal ob podpori: Fundacije Sonda, Mestne občine Maribor, Iniciative Maribor za sk8park, radia YoureUp, interdisciplinarnega umetniškega laboratorija in skupnosti GT22,

Zaradi brezglave evropske politike zaščite divjih zveri ter posledično njihovega širjenja kmetje vsakodnevno opozarjajo na nevzdržne razmere v živinoreji in še posebej reji drobnice. Na planini Starijski vrh na Kobaridom so minuli konec tedna predčasno prenehali s pašo in ovce umaknili v dolino.

Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Prvi put sam čula za Lenju na INAT konferenciji, u februaru 2017. godine. Tog dana me je oduševila nastupom, energijom i povezivanjem sa publikom. Očarala me je spontanošću sa kojoj se obratila svom tada osmomesečnom sinu, direktno sa bine, koji je bio sa tatom u publici. Čuo je njen glas i počeo da je doziva, a ona mu se javila kao da je upravo ušla u kuću u kojoj su sami. Nisam ni sanjala da ću posle toga saradjivati sa njom. Njena online karijera je počela onog momenta kada je ostala u drugom stanju, posle 9 godina bezuspešnih pokušaja. Nije više mogla da putuje sa jednog kraja sveta na drugi, već je morala da pronađe način da sve uklopi u trenutno stanje. E sad zamislite nekog, ko ima iskustva u offline svetu, a li ne online, ko postaje jedan od najboljih svetskih predavača o marketingu i kontaktu human to human sa potencijalnim klijentima. Pričale smo o jednom od najvećih izazova svake majke, koja gradi i karijeru, a to je čuvanje dece. Kako ga je Lenja rešila i zašto su nam rešenja uglavnom pred očima ili par metara dalje od nas, a mi ih ne vidimo.Nismo mogle da zaobiđemo ni priču o Gary Vee, Seth Godinu i Robin Sharmi, koje je imala prilike da upozna odnosno najavi ih kao voditeljka konferencije Brand Minds, koja se održava svake godine u maju, u Bukureštu. I naravno Brene Brown, kao muza inspiracije kada pričamo o osetljivosti i ljubavi prema sebi. Lenja je putnik, koji uvek ide u paketu sa Miranom i Noom, ali opet voli i svoju kuću u malom selu u Sloveniji. Pošto se Lenjin život u potpunosti preokrenuo kada je počela da radi sa Koučem (), morala sam da je pitam da i to iskustvo podeli sa nama. I čućete njeno iskustvo i koje su to dve osnovne stvari koje rade Koučevi. Čućete još i šta je Aksis Mundi, kao i mantru koju korisiti da se vrati u stanje motivacije ili ono bar ne osuđivanja, što je još veća nauka. Kažu da sve kreće iz mozga, a Lenja kaže da smo mi naš mozak i da možemo u potpunosti da utičemo na naše misli. I zato obavezno poslušajte ovu epizodu i misli koje vam nadiru nakon iste. Uživajte. Click to view: show page on Awesound

Tokrat gostimo Franca Černigoja, učitelja, pesnika, pisatelja, zapisovalca ljudskega izročila ter urednika več knjig in zbornikov. Rojen je bil na Predmeji, svoje poklicno življenje je posvetil poučevanju materinščine na Osnovni šoli Col. Skupaj z učenci je začel zbirati ljudsko blago z Gore nad Ajdovščino in okoliških krajev. Objavljali so ga v šolskem glasilu, nastalo pa je tudi več knjig. O njegovem zbirateljskem in drugem delu ter poklicu učitelja nekoč in danes bo več povedal v pogovoru s Karin Zorn.

Iz česa vse je sestavljen rally, katere so tiste glavne stvari v dirkaškem vikendu in katera izmed njih je nabolj pomembna – o tem sva govorila z Blanko Kacin, aktualno državno prvakinjo med sovoznicami in sovozniki, ki jo zadnjih nekaj sezon lahko spremljamo na sovozniškem sedežu v dirkalniku razreda R5, kjer bere zapiske Roku Turku. … Preberi več o 013 – Blanka Kacin in osnovni pojmi v rallyju The post 013 – Blanka Kacin in osnovni pojmi v rallyju appeared first on Ta hitri.

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.

Pogovor je nastal na podlagi članka Osnovni delec pohlepa >> http://www.mladina.si/arhiv/201741/ #Mladina41