Podcasts about pedago

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.Sogovorniki: dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Na območju parka Zdravilišča RKS Debeli rtič, raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Posaditev dreves je bila v preteklosti že ena izmed dejavnosti, ki so jih v zdravilišču izpeljali ob dnevu Zemlje. Letošnje otroške delavnice, namenjene ozaveščanju pomena vremena in morja, so nastale v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Agencijo za okolje, ki je postavila didaktično vremensko postajo, s katero bodo otroci lahko spoznavali vremenske pojave. O zanimivem dogajanju na kopališču, kjer so z učenci izpeljali tudi čistilno akcijo, v tokratni oddaji Morje in mi.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je prejela slikarka Anka Krašna. »Refleksija vrhunske avtorice se kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti,« so zapisali v utemeljitvi za Glazerjevo nagrado. Slikarka in profesorica Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1976, kjer je tri leta pozneje končala specialistični študij za slikarstvo. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na mariborski Pedagoški fakulteti. Ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej se je predstavila na več kot 100 samostojnih razstavah in sodelovala na 340 skupinskih. Anko Krašna je leta 2016 pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.

Hoy charlamos con Javier Martínez, pedagogo, profesor y experto en ajedrez como herramienta pedagógica que ayuda a alumnado en general y con dificultades en particular. En este episodio exploramos cómo el ajedrez, más allá de ser un juego milenario, puede convertirse en una poderosa herramienta pedagógica en el aula y en la familia. Hablamos sobre sus múltiples beneficios en el desarrollo del pensamiento lógico, la concentración, la toma de decisiones y la resolución de problemas en niños y niñas de todas las edades. Conversamos también sobre experiencias reales y su trayectoria como enamorado del ajedrez. Tú mismo/a, sin necesidad de ser experto en ajedrez, puede introducir esta práctica en su entorno escolar y familiar. Si te interesa la educación transformadora y estás buscando nuevas formas de fomentar habilidades cognitivas y socioemocionales en tu alumnado, ¡este episodio es para ti!♟️ ¡Dale al play y descubre cómo el ajedrez puede cambiar tu manera de enseñar!Dónde puedes encontrar a Javier Martínez: Web: https://minichessdotorg.wordpress.com/ LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/javier-martinez-salud-intelectual/Suscríbete a mi newsletter gratuita en https://juditalamo.substack.com/

Děti cizinců na Základní škole Marjánka na Břevnově v Praze 6 se učí podle tří nových učebnic češtiny. Připravily je přímo pedagožky, které na škole pracují. S výukou žáků s odlišným mateřským jazykem mají totiž více než osm let zkušeností. Podobně komplexní a interaktivní studijní materiály učitelům dosud chyběly.

Če pogledamo skozi zgodovinsko optiko, potem ugotavljamo, da je imelo ime Friedricha Schillerja pomebno mesto v razvoju slovenskega gledališča. Letos mineva 220 let od njegove smrti. V okviru slovenskega prostora velja omeniti tudi ustanovitev Dramatičnega društva leta 1867. Za ta pomembni vsebinski in organizacijski premik, pišejo v Slovenskem gledališkem inštitutu, je bil med drugimi zelo zaslužen pevec, igralec in režiser Josip Nolli, ki je pred natančno 150 leti, spomladi 1875, uprizoril Razbojnike v svojem prevodu. Sicer pa o tem, kako sta se v njem bojevala slovenska in nemška beseda, kako smo sploh dobili Stanovsko gledališče, koliko je bilo v njem žlahtne tragike in komedije, dramatike, ter kako je vanj vstopala zabava, več avtorica muzejske razstave in uvodnega besedila: Katarina Kocijančič. Oblikovanje in postavitev razstave: Andrej OvsecSlikovno gradivo: mag. Tea RogeljPedagoški programi: mag. Sandra Jenko  

V epizodi 175 sta bila gosta dr. Alenka Žerovnik in dr. Matej Zapušek. Alenka je pedagoginja in raziskovalka na področju uvajanja sodobnih tehnologij v izobraževanje. Matej pa raziskovalec in predavatelj na Pedagoški fakulteti UL, specialist za digitalno pismenost, umetno inteligenco in inovacije v izobraževalnih sistemih. Sta soavtorja knjige "Uporaba generativne umetne inteligence v izobraževanju". V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vloga umetne inteligence v izobraževanju Izzivi in priložnosti umetne inteligence v poučevanju Prihodnost personaliziranega učenja Vizija učilnic prihodnosti Etični in praktični vidiki umetne inteligence Odprti izobraževalni viri in avtorske pravice ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Nacionalno preverjanje znanja, ki se začne prihodnji ponedeljek, letos prinaša več novosti. Najpomembnejšo med njimi bodo občutili devetošolci, saj rezultati NPZ-jev letos prvič štejejo kot eno izmed meril pri vpisu na srednjo šolo, kadar je ta omejen. S tem naj bi omilili inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, a se že pojavljajo pomisleki, predvsem v zvezi z enim samim rokom za pisanje in smiselnostjo preverjanja znanja iz tretjega predmeta, saj ob morebitni omejitvi vpisa štejejo le rezultati NPZ-jev iz materinščine in matematike. O vseh posebnostih, morebitnem pritisku, ki ga čutijo mladi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in o vpisnih postopkih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Anja Vidmar, svetovalna delavka na Gimnaziji Ledina; Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj; dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

„O existenci lesních školek jsem se dozvěděla od kamarádky, která žije v Praze. Takže myšlenka takové školky v Ženevě pochází z Česka,“ říká zakladatelka lesních školek ve Švýcarsku a pedagožka Viktorie Škvarková.

„O existenci lesních školek jsem se dozvěděla od kamarádky, která žije v Praze. Takže myšlenka takové školky v Ženevě pochází z Česka,“ říká zakladatelka lesních školek ve Švýcarsku a pedagožka Viktorie Škvarková.Všechny díly podcastu Hovory můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

"V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci." Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. "Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen," ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.Pri računalniški pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v šolo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja šol ter dijaških in študentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

Stāsta Latvijas Nacionālā rakstniecības un mūzikas muzeja direktore Iveta Ruskule Vai zini, ka Latvijas Nacionālā rakstniecības un mūzikas muzeja pamatlicējs ir dabaszinātnieks, ķīmiķis un ģeologs Jānis Greste?* Latvijas Nacionālais rakstniecības un mūzikas muzejs šogad svin savu simtgadi. Tās atskaites punkts ir 1925. gada sākums, kad Skolotāju savienības telpās Rīgā, Dzirnavu ielā 12/14, Jānis Greste (kurš ir arī viens no Pedagoģiskā muzeja dibinātājiem) iekārto pirmo "Rakstnieku stūrīti" savam kādreizējam draugam Rūdolfam Blaumanim: "Še ievietoju to, kas man no R. Blaumaņa uzglabājies. Ir apmēram 40 lietiņas. Nav nekas liels, bet – man šķiet, nākošā paaudze pratīs labāk novērtēt Blaumani, tos rakstu galiņus, fotogrāfiju uzņēmumus un Blaumaņa lietiņas, kas vēl ir uzglabājušās." Rakstniecības muzeja kā atsevišķas organizatoriskas vienības sākums datējams ar 1926. gada 13. oktobri, kad "muzejnieku sapulce" ievēl tā pagaidu valdi un nolemj nodot muzeju "atklātības lietošanai". Sapulces protokols liecina, ka muzejā tiek veidoti jau četri rakstnieku "stūrīši": Blaumaņa, brāļu Kaudzīšu, Raiņa un Brigaderes. Muzeja idejiskais un kolekciju pamatlicējs Jānis Greste – pēc izglītības pedagogs, dabaszinātnieks, ķīmiķis – bija pašaizliedzīga un dedzīga personība, kuru pamatoti uzskata par Latvijas muzeoloģiskās domas aizsācēju. Viņš pats sevi dēvējis par fanātiķi kolekcionāru: "Es esmu pamatīgi ķerts – bez cerībām uz labošanos. Mani sauc – tā indīgi – par lupatlasi. Drusku kulturālāku būtu – kolekcionārs. Es sāku ar papirosu kastītēm, tad pārgāju uz kauliem. Vēlāk vācu kopā visu, kas attiecas uz rakstniecību, sevišķi rokrakstus. Tā tapa Rakstniecības muzejs. Pret akmeni nekad neesmu bijis vienaldzīgs, un rezultāts – Izrakteņu muzejs." Jāņa Grestes apsēstība ar kolekcionēšanu gāja roku rokā ar nelokāmu pārliecību par īstu, uzskatāmu lietu izšķirīgu nozīmi skolēnu izglītošanā. Greste gāja savam laikam pa priekšu un bieži sastapās ar pretestību un neizpratni, taču tas viņu nespēja atturēt no iecerētā: "Nebaidies no puniem! Tas lai ir tavs dzīves pamatlikums." Viņš bija vizionārs, kurš iedibināja pašus būtiskākos muzeja darbības principus – runāt par aktuālo, mūsdienīgo, veidot kolekcijas sazobē ar tagadnīgo, glabāt nevis lai paturētu, bet gan dalītos ar sabiedrību, vairotu zināšanas un aizrautību ar tām. J. Greste iedibina mūsdienu muzeoloģijas teorijā un praksē joprojām aktuāli īstenoto muzejisko funkciju kopumu, kas ietver komplektēšanu, saglabāšanu, pētniecību un komunikāciju. Tieši izglītošanas un muzeja komunikācijas vajadzības – ekspozīciju (jeb rakstnieku stūrīšu) veidošana, sarīkojumu organizēšana ar pašu rakstnieku, aktieru piedalīšanos – bijušas pamatā Grestes aktīvi veiktajai muzeja krājuma komplektēšanai. Lai skolēnus pietuvinātu Raiņa ģēnijam, Greste cita starpā noskatījis rakstnieka rakstāmdēlīti – kādas nodilušas pasta sūtījumu kastes finiera vāciņu, kas Rainim kā paliktnis ir neaizstājams radošajā procesā. Rainis nevēlas šķirties no sava ierastā un ērtā dēlīša, tomēr piekāpjas, kad Greste apsola to aizstāt ar citu – gludāku, ērtāku, speciāli Rainim gatavotu. Raiņa īstais dēlītis nonāk Skolotāju muzeja īpašumā, vēlāk Raiņa muzejā Durbē, tagad eksponēts Raiņa un Aspazijas memoriālā muzeja ekspozīcijā Majoros. Bet surogātdēlītis, ko darinājis Greste vai kāds viņa skolēns, arī nonācis muzeja kolekcijā. "Jūs nevarat iedomāties, ko nozīmē bērniem tāda uzskatāma, konkrēta lieta. Raiņa nodilušais rakstamdēlītis tiem ir garīga laipa uz "Uguns un nakts" autoru,” raksta Greste. Bet nu jāatgriežas pie jautājuma sākuma. Citēšu Jāņa Grestes vēstuli rakstniecei Annai Brigaderei, kas 1928. gada 10. decembrī sūtīta no Jelgavas: "Otrdien plkst. 5 vakarā muzeja telpās Skalbes vakars skolēniem. Janvārī domājam par Jaunsudrabiņu. Vai zināt, tā tak ir "likteņa ironija", kā mēdz teikt, ka ķīmiķim jārīko "rakstnieku vakari". Vai tas nebūtu jādara tiem, kam literatūra tuvāk pie sirds un kas pats ko saprot?! Un tad dažreiz ienāk prātā: Schuster, bleib bei deinem Leisten! – Bet – kas teicis "a", tam jāteic arī "b". Kaut Jums netrūkstu veselības, tad būtu labi i Jums, i mums! Jūsu J. Greste." Šodienas Latvijas Nacionālajā rakstniecības un mūzikas muzejā, kurš izaudzis no ķīmiķa Jāņa Grestes kolekcionāra un pedagoga degsmes, par literatūras, mūzikas un arī teātra radošo nozaru personību mantojumu un tā popularizēšanu sabiedrībā rūpējas plašs speciālistu loks, kuriem literatūra, mūzika un teātris ir profesionāls un sirds aicinājums, taču mūsdienīga muzeja asinsritē neiztikt ne bez Jāņa Grestes sava ceļa gājēja gara, nedz arī ķīmijas un citu zinātņu klātbūtnes. * Šajā epizodē iekļauti fakti no Latvijas Nacionālā rakstniecības un mūzikas muzeja mākslas ekspertes Ilonas Miezītes pētījuma, kā arī citāti no Jāņa Grestes atmiņu tēlojumiem un vēstulēm, kuras grāmatās "Krist un celties" un "Kā dzeņa vēders" apkopojusi literatūrzinātniece Līvija Volkova.

To soboto, 1. marca, bomo prvič zaznamovali Dan inkluzije v Republiki Sloveniji. Vlada je ta dan razglasila že decembra lani, pobudnici pa sta bili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Danes so v državnem zboru tudi zaznamovali dan inkluzije s posvetom »Bogastvo vključujoče družbe«. Kaj je namen tega dne – dneva vključujoče družbe, kako pomembno je izobraževanje in kako naj bi se inkluzija iz šolskega prostora prenašala v družbo, pa v prispevku Petre Medved z gostoma sekretarjem Matjažem Juhartom iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Boštjanom Kotnikom iz Društva za kulturo inkluzije.

Léky, lékaři, rehabilitace udělají hodně, ale láska rodiny vykoná skutečné zázraky. I to je jeden z poznatků, které během své pečovatelské praxe nashromáždila Jana Hanušová, stěžejním povoláním taneční pedagožka a choreografka. Naučila se u seniorů krotit svůj temperament? Jakých přestupků se ve jménu jejich štěstí dopustila? A co podle ní dokáže zkrášlit podzim života?

Léky, lékaři, rehabilitace udělají hodně, ale láska rodiny vykoná skutečné zázraky. I to je jeden z poznatků, které během své pečovatelské praxe nashromáždila Jana Hanušová, stěžejním povoláním taneční pedagožka a choreografka. Naučila se u seniorů krotit svůj temperament? Jakých přestupků se ve jménu jejich štěstí dopustila? A co podle ní dokáže zkrášlit podzim života?Všechny díly podcastu Stříbrný vítr můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost.

To, že umění léčí, víme od začátku, říká muzikoterapeutka Marie Beníčková. Je také prezidentka Světového festivalu uměleckých terapií, který proběhne v září v Praze a kde si přijdou na své zájemci o arteterapii, dramaterapii, taneční terapii. Ale festival není jen pro odbornou veřejnost. „Na festival bude možnost přijít a říct – mám takový a takový problém,“ přibližuje muzikoterapeutka. Jak funguje psychosomatická muzikoterapie?Všechny díly podcastu Host Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

To, že umění léčí, víme od začátku, říká muzikoterapeutka Marie Beníčková. Je také prezidentka Světového festivalu uměleckých terapií, který proběhne v září v Praze a kde si přijdou na své zájemci o arteterapii, dramaterapii, taneční terapii. Ale festival není jen pro odbornou veřejnost. „Na festival bude možnost přijít a říct – mám takový a takový problém,“ přibližuje muzikoterapeutka. Jak funguje psychosomatická muzikoterapie?

V sodobni digitalizirani družbi je druženje v spletnih prostorih prek različnih zaslonskih tehnologij del vsakdanjega življenja. Vendar nove aplikacije in naprave ne omogočajo le druženja z ljudmi iz fizičnega sveta, temveč tudi druženje z vplivnicami in vplivneži, znanimi iz sveta športa, zabave in politike, pa tudi s klepetalnimi roboti, ki jih poganja generativna umetna inteligenca. Kakšna je reprezentacija prijateljstva na družbenih medijih? Kako podatkovna ekonomija vpliva na te najtesnejše in najgloblje stike? Ali se v globoko polariziranem in radikaliziranem svetu krhajo pristni medosebni odnosi? Kje je torej danes še mesto za pravo prijateljstvo?O tem se je Urška Henigman pogovarjala s sogovornicami, ki so to tematiko predstavile vsaka s svojega zornega kota. Raziskovalka Katja Koren Ošljak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je govorila o rezultatih raziskav Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih, pomen in vlogo prijateljstva pri vplivnicah in vplivnežih je razložila komunikatorka znanosti s Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani Tinca Lukan, zgodovinarka dr. Manca G. Renko je predstavila reprezentacije prijateljstva v korespondencah, ki jih je našla v zgodovinskih arhivih, red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani nam je pojasnila, kakšno vlogo igra prijateljstvo v različnih življenjskih obdobjih in ali lahko sega prek meja družbenih razredov, psihologinja izr. prof. dr. Ana Kozina s Pedagoškega inštituta pa je izpostavila, da se otroci in mladi sočutja, empatije in prijateljstva učijo tudi prek odnosa, ki ga z njimi vzpostavi in ohranja učiteljica ali učitelj. Eternal you - Nesmrtni ti

Klíčovou roli v utváření klimatu při jeho aktuálních změnách hrají rostliny a vegetace. Především mladí lidé o tom ale často vůbec nevědí. Změnit to má mezinárodní vědecký projekt Education for Plant Literacy, jehož hlavní koordinátorkou byla Renata Ryplová z katedry biologie Pedagogické fakulty Jihočeské univerzity v Českých Budějovicích. V rámci projektu vznikly například čtyři výukové publikace.Všechny díly podcastu Dopolední host můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V sobotu 12. 10. od 17:00 proběhne v Divadle rozmanitostí v Mostě premiéra známé pohádky Perníková chaloupka. Nejmenší diváci se mohou těšit na veršované pojetí z pera Václava Renče v režii Zoji Mikotové, pro kterou je dětský divák ukazatelem pravdy a upřímnosti. Nejen, že ve své tvorbě myslí právě na dětského diváka, ale již více než 30 let propojuje svět neslyšících a slyšících. Jak se tvoří divadlo s neslyšícími? Jak Zoja Mikotová vnímá znakový jazyk? Čím ji fascinuje dětský svět a co návštěvníky Perníkové chaloupky v Divadle rozmanitostí čeká? Nejen to se dozvíte v dnešním Ponte reports.

Je prý nadšená klavírní pedagožka. „Klavíru jsem propadla už jako malá holčička. Ten nástroj mě fascinoval. Bavilo mě vyťukávat si písničky,“ vzpomíná. Stimuluje k hudbě i své děti? Naučí hrát na klavír skutečně každého? Věnuje se také skladbě? Jak se učilo dřív a jak se učí dnes? Dá se cvičit i na digitální nástroje?Všechny díly podcastu Blízká setkání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Je prý nadšená klavírní pedagožka. „Klavíru jsem propadla už jako malá holčička. Ten nástroj mě fascinoval. Bavilo mě vyťukávat si písničky,“ vzpomíná. Stimuluje k hudbě i své děti? Naučí hrát na klavír skutečně každého? Věnuje se také skladbě? Jak se učilo dřív a jak se učí dnes? Dá se cvičit i na digitální nástroje?

Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.

Smyslové podněty i zvukové vjemy jsou klíčové při práci s hendikepovanými dětmi. Potvrzuje to speciální pedagožka Martina Hadačová, která už přes třicet let vyučuje žáky s těžkým kombinovaným postižením. Jak sama říká, i po tak dlouhé době ji tato práce stále baví a ohromně naplňuje. Letos navíc vydala knihu s mnoha metodickými příručkami.Všechny díly podcastu Dopolední host můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Krustpunktā Lielā intervija: pedagoģe, angļu valodas skolotāja Rīgas Kultūru vidusskolā, ģimeņu konsultante un biedrības "Ģimenes šūpulis" pārstāve, ilgus gadus bijusi krīzes centra "Patvēruma māja" direktore Valda Reķe.  

Krustpunktā Lielā intervija: pedagoģe, angļu valodas skolotāja Rīgas Kultūru vidusskolā, ģimeņu konsultante un biedrības "Ģimenes šūpulis" pārstāve, ilgus gadus bijusi krīzes centra "Patvēruma māja" direktore Valda Reķe.  

Oddaja Midva enkat mesečno predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami zakonski par dr. Mara Cotič, redna profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav letos obeležuje 50 let delovanja in Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič.

Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja? Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.Vas zanima še kaj o naši Luni? Tukaj so še nekatere druge epizode: Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi? Zakaj je barva Lune včasih tako različna? Zakaj je mesecnad obzorjem videti navidezno večji?

Vždycky byla velká trémistka, proto inklinovala k pedagogice. Na klavír se podle ní může naučit hrát každý. Sama se pro něj snaží nadchnout děti i dospělé od úplného začátku. „S hudbou jsme v úplně jiném světě,“ říká ve Vizitce a zdůrazňuje, že se dnes začíná hrou podle sluchu a bez not,“ Jak se učí hra na klavír on-line? A proč je dobré zapojit do hodiny rodiče? Ptá se Karolína Koubová.Všechny díly podcastu Vizitka můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Vždycky byla velká trémistka, proto inklinovala k pedagogice. Na klavír se podle ní může naučit hrát každý. Sama se pro něj snaží nadchnout děti i dospělé od úplného začátku. „S hudbou jsme v úplně jiném světě,“ říká ve Vizitce a zdůrazňuje, že se dnes začíná hrou podle sluchu a bez not,“ Jak se učí hra na klavír on-line? A proč je dobré zapojit do hodiny rodiče? Ptá se Karolína Koubová.

Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.

V oddaji Obrazi sosednje tokrat gostimo glasbenico, muzikologinjo, pisateljico in profesorico na mariborski Pedagoški fakulteti Majdo Eržen Novak. Kot skladateljica je izdala več zbirk pesmi za otroke, s pesmimi pa opremi tudi svoje pravljice. Njene Lisičje pravljice so bile izbrane za radijsko oddajo Lahko noč otroci, pred kratkim pa je izdala novo božično pravljico.

Iz sveta se vrstijo odzivi na nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Izrael ga označuje za antisemitsko dejanje, Washington zavrača izdajo nalogov, Bruselj opominja, da je treba odločitev sodišča spoštovati. Glavni tožilec sodišča Karim Khan pa je opomnil na grozote v Gazi in države pozval, naj upoštevajo izdane naloge. Druge teme: - Putin: vojna v Ukrajini je iz regionalnega prerasla v svetovni konflikt - Tudi tretji krog pogajanj v Volkswagnu ni prinesel rešitve - Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem praznuje pol stoletja

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).

Virtuální realita nemusí nutně sloužit pouze pro zábavu. Velmi výrazně může zpříjemnit život seniorům. Výzkumu na toto téma se v rámci mezinárodního projektu VIREAS věnovala vysokoškolská pedagožka Věra Suchomelová z Teologické fakulty Jihočeské univerzity v Českých Budějovicích.Všechny díly podcastu Dopolední host můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Z reportáže Jannise Morasa se dozvíte o soudních procesech s takzvanými řeckými monarchofašisty v Československu v 50. letech. Alla Větrovcová zjišťovala, jaká je pozice ukrajinských spisovatelů na české literární scéně. Připravila Tajana Mančalová, moderuje Tatiana Čabáková.Všechny díly podcastu Mezi námi můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi? Gostje:dr. Juriševič Mojca, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, poznavalka področja nadarjenih,Žarko Šalabalija, učitelj na Osnovni šoli dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec,dr. Jurij Bajc, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, spremljevalec fizikalne ekipe na mednarodnih olimpijadah,Ciril Dominko, podpredsednik DMFA,Luka Horjak, študent matematike na FMF, prejemnik edine slovenske zlate medalje na mednarodnih olimpijadah v matematiki,Peter Andolšek, Luka Urbanc, Enej Jauk, Špela Gačnik, Andraž Plut in Aleš Rus - slovenski predstavniki na mednarodnih olimpijadah v matematiki, fiziki, astronomiji in ekonomiji, obiskali pa smo tudi upokojenega učitelja fizike in matematike na OŠ Šmarje pri Jelšah Karla Šmigoca.

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Slovenija praznuje dan državnosti. Kaj natančno praznujemo? Kakšen odnos imajo mladi do države? Kdo je pristen domoljub? Ali šola vzgaja dovolj za domoljubje in aktivno državljanstvo? Zakaj se mladi v povprečju bolj zanimajo za politiko kot pred leti? Kaj vpliva na njihovo politično zavest? Zakaj se je poglobil ideološki prepad med fanti in dekleti? O vsem tem v tokratni praznični oddaji, ko praznujemo 33. rojstni dan Slovenije. Gostje: dr. Mitja Sardoč, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu; dr. Tibor Rutar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Nika Rojc, predsednica dijaške organizacije; študenta Matic Urankar Kosec in Zala Trebežnik ter dijak Amadej Kobe.

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.Gostje oddaje so bili: dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU; dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani; dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani. Poseben gost: Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana. Bral je Igor Velše. Zapiski: Celotno oddajo poslušajte tukaj

Česko patří mezi rekordmany v počtu odkladů školní docházky. Ministerstvo připravilo čtyři návrhy řešení, včetně zákazu odkladu. Nepoškodilo by to některé děti? „V evropských zemích jsou počty odkladů výrazně menší a nedochází tam k poškozování dětí z hlediska jejich vývoje. Nepochybně by musely být v systému výjimky,“ říká náměstek ministra Jiří Nantl (ODS). „V tuto chvíli bych cestou úplného zrušení nešla. Musíme začít postupně,“ míní speciální pedagožka Lenka Felcmanová.Všechny díly podcastu Pro a proti můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici Zakaj se v množici vedemo drugače, kot takrat, ko smo sami? Kaj vpliva na odločitev, da se posameznica ali posameznik aktivira in postane del množice? Ali je za uspeh dovolj, da klikamo po spletu, ali je za spremembo nujno potreben tudi fizični angažma? To so vprašanja oddaje Intelekta. Oče pojma »psihologija množic« je francoski zdravnik, psiholog in mislec Gustave Le Bon, ki je živel med letoma 1841 in 1931. Prepričan je bil, da je množico mogoče z neko naključno idejo podzavestno in brez koherentnega razmisleka pripraviti k herojskim pa tudi h kriminalnim dejanjem. V oddaji sodelujejo: socialni psiholog prof. dr. Bojan Musil (Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Maribor), politolog doc. dr. Marko Hočevar (Katedra za teoretsko analitsko politologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani) in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Pedagoški inštitut). Intelekto je pripravil Iztok Konc. Foto: Slovenija, Ljubljana, Demonstracije na Roški; julij 1989/ BoBo  

Ne zna se kome škola teže pada, deci ili roditeljima, a ni ko se više raduje raspustu. Brojni kreativni saveti i primeri iz škole NTC-a, pokazuju da je rad kod kuće suvišan, kada na časovima učenici uče lekcije kroz njima poznate igre, uz koje im onda nije potrebno mnogo pomoći da savladaju gradivo, o čemu u novoj Mamazjaniji govore poznati doktor Ranko Rajović, autor NTC-a (Nikola Tesla Centar) programa, šef Katedre za obrazovne neuro-nauke na Pedagoškom fakultetu u Kopru, ali i njegov sin Vuk Rajović, doktor hemijskog inženjerstva i koordinator Odseka za nauku u NTC-u. Iz godine u godinu, svedoče učitelji, sa prvacima u osnovnim školama se sve teže radi, navodi na početku našeg podkasta dr Ranko Rajović. On objašnjava razloge zašto su deca drugačija, ali i probleme u tradicionalnom obrazovanju, koje se ne menja, ne ide u korak sa vremenom, iako prema brojnim istraživanjima, danas spremamo decu za profesije koje još ne postoje. Deca su od najranijeg uzrasta uz telefone i igrice, umesto u parku, na livadi, sportskom terenu. Rajovići naglašavaju vezu između kretanja i učenja kod dece, koja je neraskidiva. Oni ističu da svako dete želi da uči i nauči, da se pokaže, takmiči i bude dobro u nečemu, a u školi će to postići ako im lekcije predaju kroz igru, koja je njima bliska. Takođe, problem današnjeg vaspitanja je prezaštićenost dece, koja nemaju nikakvu slobodu, jer su uvek pod nadzorom, a roditelji tu kontrolu vrše i kroz brojne vanškolske aktivnosti kojima se ne vidi kraj i zbog kojih najmlađi nemaju vremena za sebe, a detinjstvo im prolazi. Oni nam objašnjavaju kako da deca zavole školu i gradivo sa nastave, da dečje igre pretvorimo u školske predmete, matematiku, hemiju…? Naglašavaju i da je dobro ako je deci ponekad dosadno. Takođe opisuju koje su posledice prezaštićenosti dece i koliko roditelji treba da uče sa njima. U novoj epizodi, naši gosti ističu sve prednosti NTC-a, koje bi srpsko školstvo moglo da primenjuje. Ukazuju roditeljima kada je pravo vreme da dete upišu na sport ili bilo koju vannastavnu aktivnost. A Vuk opisuje kako je izgledalo njegovo detinjstvo uz Rankove metode. Odgovore na ova, ali i brojna druga pitanja, koja interesuju svakog roditelja i nastavnika, pružili su Ranko i Vuk Rajović u novoj epizodi Mamazjanije, u kojoj su se osvrnuli i na savremeno detinjstvo koje prolazi u „nepoznatim ulicama virtuelnih gradova“, u koje mame i tate moraju da zađu kako bi znali „gde su im deca“ i kako bi ostvarili komunikaciju, ali i dečja interesovanja iskoristili da im pruže uvid u prednosti realnog sveta i odrastanja.

Gosti 148. epizode podkasta Pod kapicom bili su Dejan Jovović, predsednik Udruženja trenera i Marko Avramović, sekretar Udruženja. Tema je bila Seminar održan u nedelju koji je okupio oko 130 srpskih stručnjaka, a govorilo se o temama iz oblasti struke, pravnih pitanja i vaterpolo pravila…. Da li Srbija ima dovoljno stručnjaka, u kakvim uslovima rade, saradnja sa Savezom, šta je sa centrima koji imaju bazene, a nemaju vaterpolo klubove, da li je u dogledno vreme moguće vratiti u Srbiju trenere koji rade u inostranstvu… Pedagoški rad sa mladima, uticaj roditelja na trenersku struku, poredjenje sa Seminarom u Madjarskoj, zbog čega treneri izbegavaju da rade u ženskom vaterpolu… Značaj psihologa u sportu i buduća strategija, ko su bili predavači na Seminaru, Korolijina analiza mladjih selekcija Grčke i Španije, uloga Dejana Savića, lični primeri u radu sa mladim igračima Dejana Jovovića i Avramovićev pogled na odrastanje kroz sport i podsetnik na put velikog Nikole Stamenića…Kupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Na školství by mělo jít v příštím roce o necelé čtyři miliardy korun více než letos. Přesto učitelé a ředitelé škol otevřeným dopisem zákonodárcům varují, že peněz nebude dost a bude to mít vliv na kvalitu výuky. „Ve školství výrazně přibývá dětí. Do škol nastupují silnější ročníky a víc dětí přichází, než odchází. I když školství dostane o něco víc peněz, tak to nestačí na pokrytí stávajícího stavu,“ říká předsedkyně Učitelské platformy Petra Mazancová.

Tom Adams is The Chair and CoFounder of Pedago Studios and the President and CoFounder of Quantic Business School. He's also the former CEO of Rosetta Stone. He joins host Mike Palmer in a conversation about the strategic approach he and team are taking in building new learning programs informed by the impending revolution in interactive learning. We hear how Tom got his start in the early days of EdTech, successfully taking Rosetta Stone public as CEO. From there, we learn what drew him into the new initiative that is driving the work at Quantic and beyond. Tom paints a vision of what truly interactive learning products are, with the learner responding to novel stimuli on average every 8 seconds. This contrasts much of the video-based content that is prevalent in the MOOCs and elsewhere. Tom shares why Pedago focused on business education and technology as we zero in on who Quantico's target market is. We also get a sense of how interactive content powered by the emerging capabilities of AI may transform educational experiences for years to come. Don't miss this visionary exploration of business education and the emerging category of interactive learning with an industry leader with a proven track record in the field. Subscribe to Trending in Education wherever you get your podcasts. Visit us at TrendinginEd.com for more sharp takes on the future of education.

Pandemie covidu, válečný konflikt na Ukrajině, klimatická krize. S čím vším se dnes turismus potýká? Jak je na tom Česká republika v porovnání s jinými zeměmi? O tom hovoří Nora Dolanská – pedagožka z Katedry cestovního ruchu Metropolitní univerzity a bývalá ředitelka Prague CityTourism a CzechTourism ve Vídni. Se Zitou Senkovou se dotkly také výsledků soutěže o Evropské město kultury 2028 a možností propagace České republiky na Expu v Ósace v roce 2025.