Podcasts about laboratorija

Ob mednarodnem tednu gibanja nam je še posebej teknilo vprašanje posluašalca Andreja, ki nam je pisal z vprašanjem o povezavi med nogami in možgani. Kako, recimo med rekreativnim tekom, poteka ta povezava in kaj vse obsega je Mojca Delač vprašala prof. dr. Vojka Strojnika, vodjo Laboratorija za kineziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Razgibajte možgane skupaj z nami v četrtkovem jutru, pa bo tudi gibanje lažje!

Romualdas Barauskas - gamtos fotografas, leidyklos „Lututė“ įkūrėjas ir vadovas, naujos knygos „Lietuvos žinduoliai“ vienas iš sudarytojų. Su juo kalbamės apie stambiųjų žinduolių ir ypač elnių elgsenos stebėjimą Pašilių miške, santykį su medžiotojais, o taip pat leidybą informacijos pertekliaus laikais.Autorė Inga Janiulytė-TemporinRomualdo Barausko nuotrauka

Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!Sogovorniki: dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu, dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost, dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab, Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan, dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe. Zapiski: Zemljin srčni utrip Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa Black Hole Hunter Podkast Loud Numbers Aplikacija Two Tone Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji! FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. VIR: Cecilia Bembibre

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

Električna in hibridna vozila niso več redkost na naših cestah. A niso vsi vidiki elektromobilnosti tudi trajnostni. Že če pogledamo zgolj danes najbolj razširjene, litij-ionske baterije, imajo te še kar nekaj problematičnih točk: od samega litija in njegovega pridobivanja do drugih kritičnih elementov, ki so potrebni za njihovo delovanje, kot je denimo kobalt. Pomemben vidik je tudi dolgoživost baterij in njihova stabilnost oziroma varnost. Razvoj izboljšav in alternativ je zato v polnem pogonu, ob tem pa je ključnega pomena razumevanje, kaj se dejansko v baterijah (pa tudi v shranjevalnikih energije, gorivnih celicah ali elektrolizerjih) dogaja. Pri tem pa je ključna pomoč naprednih simulacijskih modelov, kakršne razvija prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost je prejel Zoisovo nagrado.

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom. Sodelovali so: dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.

Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov. Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe. FOTO: Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske. VIR: Goran Tenze – Program Ars

Uzņēmums "TestDevLab", izmantojot vairāk kā 3000 testēšanas ierīces un 500 darbinieku, rūpējas par programmatūras kvalitāti. Kam tiek izmantots lērums ar ierīcēm? Piesēžam pie Digitālo brokastu galda ar Jāni Tipaini, "Test DevLab" Mārketinga un PR vadītāju. Plašāk par tehnoloģiju jaunumiem lasi arī LSM portālā.

Uzņēmums "TestDevLab", izmantojot vairāk kā 3000 testēšanas ierīces un 500 darbinieku, rūpējas par programmatūras kvalitāti. Kam tiek izmantots lērums ar ierīcēm? Piesēžam pie Digitālo brokastu galda ar Jāni Tipaini, "Test DevLab" Mārketinga un PR vadītāju. Plašāk par tehnoloģiju jaunumiem lasi arī LSM portālā.

Šoreiz pievēršamies dizaina nemateriālajai dabai. Aplūkosim pakalpojumu dizaina izstrādes procesu, ar kura palīdzību iespējams uzlabot valsts pārvaldes darbu. Pēc Valsts kancelejas iniciatīvas tapis projekts “Inovācijas laboratorija”. Tās mērķis ir sekmēt inovācijas kultūru valsts pārvaldē. Aplūkojam šo procesu un ilustrējam to ar kāda piemēra analīzi, kas norisinājās inovācijas sprinta formā. Kāds ir šāda sprinta process un kādu labumu tas var sniegt, lai par to pastāstītu ko vairāk, pie mums viesojas Valsts ieņēmumu dienesta – Nodokļu pārvaldes Attīstības daļas Plānošanas un uzraudzības nodaļas galvenā nodokļu inspektore Vita Kazakeviča, kura ir piedalījusies inovācijas sprintā kā dalībniece un Valsts kancelejas Inovācijas projekta vadītāja un pakalpojumu dizainere Līga Lindenbauma. Plašāks ieskats par inovāciju sprintu norisi projekta mājas lapā. Piemērs:  

Akvoponikos pionieriai Lietuvoje siekia, kad pagal šią technologiją būtų užauginama maisto ne tik šeimai, bet ūkyje sveikų maisto produktų užaugintų tiek, kiek ir tradiciniai ūkiai. Ką pavyko nuveikti kuriant ateities ūkį, pasakoja Akvilė Burneikienė, „Ateities lysvės“ ūkio įkūrėja iš Molėtų rajono Žaugėdų kaimo.Meilė paukščiams išaugo į įdomią veiklą. Auginamas pelėdas panoro pamatyti vis daugiau žmonių, tad Slavomiras ir Mažena Taberos iš Rudaminos, Vilniaus rajone, įkūrė Pelėdų parką. Tai ne zoologijos sodas, į jį atvykti gali tik norintys dalyvauti edukacijose.„Gamta“. Liepos 16-ąją prasidėjo vėžiavimo sezonas, jis tęsis iki spalio vidurio. Lietuvoje gyvena vos 4 vėžių rūšys. Dvi lietuviškos, bei dvi invazinės. Pastarąsias netgi skatinama gaudyti. Mat siaučia vėžių maras. Apie vėžiavimo ypatumus pasakoja Aplinkos apsaugos departamento Gyvosios gamtos apsaugos skyriaus pareigūnas Eligijus Urbonas.Ved. Kristina toleikienė

Nevis sekot instrukcijām, bet atklāt veselību kā interesantu pasauli. Paula Stradiņa Medicīnas vēstures muzejā vairākas dienas (24., 25 un 26. jūlijā) noritēs pētniecības laboratorija bērniem. Trīs tematisku darbnīcu ciklā par skābekli un elpošanu muzeja pedagoga vadībā rosinās dalībniekus domāt par cilvēka un pārējās dabas attiecībām. Praktiskā darbošanās notiks modes dizaineru MAREUNROL'S radītajā interaktīvajā vidē, ko veido daudzslāņains gobelēns.

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma Sporočilo: Slovenski zdravniki so prvi na svetu dokazali, da nov pristop zdravljenja težkih srčnih bolnikov bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma in posledično je manjše tudi število hospitalizacij. Bolniki: V veliki večini starejši moški s hkratnim srčnim popuščanjem in brazgotino po prebolelem srčnem infarktu. Ideja: Kardiolog doc. dr. David Žižek iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Odmev iz tujine: »Prav gotovo gre za enega največjih dosežkov letošnjega leta na našem področju.« Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana David Žižek o srčnem popuščanju TUKAJ

Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.Evropska unija je sicer glede uporabe in varovanja biometričnih podatkov verjetno najbolj zadržan in previden konec sveta, pa vendar bodo na olimpijskih igrah v Parizu uporabljali tudi biometrične tehnologije za prepoznavo in sledenje oseb, da bi zagotovili boljši nadzor nad množicami športnih navdušencev, ki se bodo to poletje zgrnile v francosko prestolnico.Kaj prinaša vse bolj razširjena raba biometričnih podatkov v digitaliziranem svetu in kje so ključne pasti, so v tokratni Intelekti razmišljali ugledni kanadski sociolog prof. dr. David Lyon, dr. Jelena Burnik z Urada informacijske pooblaščenke ter prof. dr. Vitomir Štruc z Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Ime tedna je postal Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik in vodja raziskovalne skupine, ki je na podlagi večletne raziskave ugotovila, da imajo pacienti z najtežjimi alergijskimi reakcijami pogosto v osnovi gensko bolezen. Odkritje pomembno vpliva na klinično prakso in obravnavo najbolj ogroženih pacientov.Kandidata sta še bila: Jože Krašovec, akademik in odgovorni nosilec ter urednik novega prevoda Svetega pisma iz izvirnih jezikov. Pod njegovim vodstvom so pri projektu sodelovali številni strokovnjaki, ki so uvode, opombe, reference in dodatke prevzeli iz francoske jeruzalemske izdaje in na skoraj tri tisoč straneh dopolnili prejšnji ekumenski prevod, v pripravi pa je tudi spletna različica. Rok Černe, glavni koordinator evropskega projekta LIFE Lynx, pod okriljem katerega so uspeli v šestih letih iz petih držav pred izumrtjem rešiti slovenske in hrvaške rise. Iz slovaških in romunskih Karpatov so preselili 18 risov, zabeležili so vsaj 30 mladičev doseljenih risov, kar pomeni, da imamo zdaj na tem območju vsaj 50 teh veličastnih živali.

Pokalbis apie Ezopo kalbos istoriją, kultūrines reikšmes, šios kalbos funkciją sovietmečiu, o taip pat - vertę ir prasmę XXI amžiaus žmogui prisimenant Rūtos Junevičiūtės parodą „Aisopika“ (2020) ir sklaidant jos sudarytą knygą „Aisopika: Ezopinės kalbos ir sąryšių studija“ (2023).Pokalbis su menininke, kuratore, tyrėja, choreografe Rūta Junevičiūte.Ved. Aurimas Švedas

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.Večina vseh čipov danes in skoraj vsi najnaprednejši so izdelani na Tajvanu. Tajvan pa je vse prej kot varen kraj za proizvodnjo temeljne tehnologije sodobnega sveta. Zaradi navzkrižnih interesov Združenih držav Amerike in Kitajske se prav Tajvan pogosto omenja kot najbolj nevralgična točka za potencialni spopad globalnih razsežnosti. Zapletena zgodbi o čipih, temeljni tehnologiji sodobnega sveta, je v središču tokratne Intelekte, v kateri sodelujejo:- dr. Saša Bajt z Instituta Desy v Hamburgu, ki je sodelovala pri razvoju ključne tehnologije, na podlagi katere se danes izdelujejo najzmogljivejši sodobni čipi;- prof. dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;- sinologinja, vodja Centra za tajvanske študije doc. dr. Saša Istenič Kotar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani;- prof. dr. Andrej Žemva z Laboratorija za načrtovanje integriranih vezij na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo. Gostje v Studiu ob 17.00 so bili:- akademik, jezikoslovec prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prejemnik Zoisove nagrade;- prof. dr. Igor Škrjanc, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade;- prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisovega priznanja;- izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta, prejemnica Zoisovega priznanja.

Ustvarjanje dodane vrednosti v proizvodnji je danes je vse prej kot preprosto. Ohranjanje ali pridobivanje konkurenčne prednosti in kar najvišje kvalitete izdelkov ob sočasni optimalni izrabi virov, energije, časa in seveda finančnih sredstev zahteva vrhunski slalom med različnimi, vedno spremenljivimi dejavniki in torej pametno načrtovanje tako samih proizvodnih procesov kot širše logistike. In vsega tega se vse manj da opraviti na roke. Avtomatizacija seveda ni nobena novost v industriji, je pa ta v zadnjem desetletju nedvomno prešla na novo raven, ki se jo pogosto označuje z izrazom industrija 4.0, v kateri imajo vse bolj ključno vlogo inteligentni sistemi ter uporaba in pametno povezovanje velikih količin podatkov. Še zlasti pa je dobrodošlo, če so se inteligentni sistemi vsaj v določeni meri zmožni avtonomno prilagajati različnim spremembam, ki so v realnem svetu pač stalnica. Inteligentnim samorazvijajočim se sistemom se posveča vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Škrjanc, ki je za svoje raziskovalno delo prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke.

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.

Raidījumā uzzināsi, kā ikviens no mums var palīdzēt attīstīt tehnoloģijas latviešu un latgaliešu valodā jeb piedalīties “Balsu talkā”, lai savāktu pēc iespējas vairāk runas paraugu un izveidotu daudzveidīgu un ikvienam pieejamu latviešu un latgaliešu runas datu kopu. Gūsi ieskatu, ko dara Latvijas Universitātes Matemātikas un informātikas institūta Mākslīgā intelekta laboratorija, kā arī iepazīsies tuvāk ar tās zinātnisko asistenti un latgaliešu kultūras kustības “Volūda” aktīvisti Kristīni Pokratnieci. “Valoda ir kaut kas dziļāks, jo, kad kāds aizrāda par tavu valodu vai pasmejas, un tev tas sāp, tad saproti, ka valoda nav tikai kaut kas, tā ir tevī iekšā jau no pirmajām dienām, ar to tu vari izteikties un saprast otru,” tā par valodu Kristīne Pokratniece. Vairāk par projektu “Balsu talka” uzzini: balsutalka.lv/ltg.   Raidījumu vada Līna Lontone. Breinojamīs kūpā!

Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?Sogovorniki: Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka, ARSO, dr. Majda Pohar, zdravnica in specialistka higiene na NIJZ, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže ENSVET, dr. Peter Prislan, vodja Laboratorija za lesna goriva, Gozdarski inštitut Slovenije.

Slovenija je na področju raziskav, razvoja in tudi uporabe elektroporacije med vodilnimi v svetu in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Starting Grant) bo doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani raziskovala različne vidike uporabe elektroporacije za zdravljenje srčnih bolezni. Vsako živo celico ščiti membrana in prek membrane poteka ves transport snovi v celico in iz nje. Kar precej pa je tudi snovi, ki v celico ne pridejo zlahka ali pa sploh ne. Elektroporacija je metoda, ki z uporabo kratkih, visokonapetostnih pulzov začasno poveča prepustnost membrane ali pa jo povsem uniči. Elektroporacija se že nekaj časa uporablja pri zdravljenju določenih oblik raka, uspehi se kažejo pri zdravljenju srčnih aritmij, veliko obeta tudi na področju genskih terapij.

Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.

Kokios knygos suformavo profesoriaus Alfredo Bumblausko, kaip kultūros istoriko, kuriam įdomūs istorijos teorijos klausimai, tapatybę? Kokius tekstus šiandien profesorius rekomenduoja paskaitų metu skaityti saviesiems studentams?Tolimais 1988-aisiais Vilniaus universiteto Istorijos fakulteto skelbimo lentoje buvo pakabintos „Istorijos specialistų ruošimo pertvarkymo projektas siūlomas IF persitvarkymo sąjūdžio iniciatyvinės grupės“. Šio projekto - manifesto penktasis punktas skamba taip: „Jeigu dora yra tai, kas gera amžinybės požiūriu, tai istorija turi būti rašoma taip, kad įvardintų šią dorą ir tuo paliktų ją amžinybei. Žmogui dorą turi suteikti idėja, kad ir visi jo darbai lieka istorijai ir anksčiau ar vėliau bus įvertinti dorų istorikų. Apgauti istorijos nepavyks, tai ir bus istorikų ir istoriografijos misija.“ Ką Sąjūdžio epochoje prof. A. Bumblauskas norėjo nuveikti, ką pakeisti istoriko amate ir Istorijos fakulteto gyvenime? Kiek tos Sąjūdžio epochos idėjos ir emocijos tapo akstinu „eiti į galeras“ – 1990-aisiais tapti pirmuoju Vilniaus universiteto Istorijos fakulteto dekanu Nepriklausomybės epochoje? Ir kodėl dekanas yra ne sykį įvairiuose pokalbiuose kartojęs, kad šis sprendimas buvo klaida? Kokios priežastys nulėmė tai, kad prof. A. Bumblauskas nusprendė imtis naujos katedros Istorijos fakultete kūrimo? Kuo pastaroji katedra turėjo būti kitokia to meto fakulteto ir net universiteto kontekste? Kiek profesoriaus Edvardo Gudavičiaus ir vienuolika metų kurtos televizijos laidos „Būtovės slėpinių“ faktoriai lėmė katedros gyvenimą?Istorijos teorijos ir kultūros katedra 2023-aisiais švenčia savo trisdešimtmetį. Trisdešimt metų – didžiulis laiko tarpas ne tik žmogaus, mokslininko, bet ir universitetinės katedros gyvenime. Kokie yra svarbiausi Istorijos teorijos ir kultūros istorijos katedros pasiekimai (žvelgiant iš jos kūrėjo ir vadovo perspektyvos)?Pokalbis su Vilniaus universiteto Istorijos fakulteto profesoriumi Alfredu Bumblausku.Ved. Aurimas Švedas

Naslovna tema je že desetletja izziv v medicinskih raziskavah, biofizik prof.dr. Tadej Kotnik, vodja Laboratorija za biokibernetiko in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, pa je prepustnost celice začel raziskovati že z magisterijem in v dveh doktorskih disertacijah. Eno ("Vpliv dinamike električnega polja na učinkovitost elektroprepustnosti celične membrane") na Univerzi Paris XI, pred leti v Franciji prvouvrščene v naravoslovnih študijah in matematiki, drugo pa na matični fakulteti pri profesorju Damijanu Miklavčiču. Rdeča nit pogovora so torej njegove raziskave celične prepustnosti ob pomoči ustreznih električnih impulzov oziroma v največji meri elekroporacije kot vedno bolj upoštevanja vredne "neporušne" metode vplivanja na strukture DNK tako v prokariontskih kot tudi v evkariontskih celicah. Lab. za biokibernetiko z Inštitutom za neionizirna sevanja v Ljubljani sodeluje že 30 let na področju vpliva električnih in magnetnih virov na človeka. To pa bo tema ene od prihodnjih oddaj. FOTO: Tadej Kotnik VIR: Janez Kotar, © Laboratorij za biokibernetiko, UL-FE

Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.Gosta Intelekte sta raziskovalka dr. Floriana Coppola, ki je metodo razvila, ter prof. dr. Matija Strlič, vodja Laboratorija za dediščinsko znanost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, v okviru katerega je raziskava potekala.

Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Kje so njihove prednosti - in tudi slabosti -, je pojasnil doc. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo izdelati tandemsko sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno.

Nastanek nekaterih bolezni je tesno povezan z delovanjem hormonov in s spremembami v njihovem delovanju. Endometrioza, ki lahko povzroča hude bolečine in vodi v neplodnost, je pogosto spregledana bolezen ženk, čeprav prizadene okoli 10 odstotkov žensk v rodni dobi. Prav tako igrajo hormoni pomembno vlogo pri nastanku ginekoloških rakov, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov; ti povzročijo kar 22 odstotkov vseh z rakom povezanih smrti na leto. Kako hormoni vplivajo na nastanek in razvoj teh bolezni in kako jih z novimi biooznačevalci kar najhitreje zaznati in razviti nove zdravilne učinkovine za boj z njimi, je področje, ki se mu posveča prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, vodja Laboratorija za molekularne osnove hormonsko odvisnih bolezni in biomarkerjev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za svoje raziskave je prejela tudi Zoisovo priznanje.

15 rakstnieki ļauj ieskatīties savā radošajā laboratorijā. Viens gaida iedvesmu, cits ir pārliecināts, ka iedvesma atnāk tikai darba procesā; viens raksta nakts vidū; cits – agri no rīta; vienam vajag rakstāmpulti, citam – galdiņu, ko ielikt gultā. Viens svīst un mokās, cits – lido… Un tā varētu turpināt. Viena no grāmatas ‘'Rakstniecības laboratorija” redaktorēm Inga Žolude raksta: "No funkcionāli praktiskām līdz alķīmiski mistiskām vai pat dievišķām savā iekārtojumā tās glabā praktiskus padomus, teorētiskas nostādnes, filozofiskas pārdomas un personiskas refleksijas." Radio mazajā lasītavā sarunas ar trim rakstniekiem – Ingu Žoludi, Māri Bērziņu un Osvaldu Zebri. "Rakstniecības laboratoriju" izdevusi "Dienas Grāmata". Saruna par grāmatu arī raidījumā Kultūras rondo: Raidījumu atbalsta:  

Sejas maskas un respiratori ienāca mūsu ikdienā tikai ar Covid pandēmiju, lai gan dažu profesiju pārstāvjiem šādu aizsargtērpu valkāšana ir ikdienā. Latvijā tapusi unikāla laboratorija, kurā pārbaudīs, cik efektīvi pret vīrusiem, piesārņojumu, lielu karstumu un citām nelabvēlīgām ārējās vides ietekmēm ir dažādi aizsarglīdzekļi, sākot ar ikvienam zināmajām sejas maskām, līdz specializētiem apģērbiem ugusndzēsējiem un aprīkojumam militārpersonām. Kā tas notiek un kas šajā laboratorijā jau notiek, skaidro RTU Elektrotehnikas un vides inženierzinātņu fakultātes Individuālās aizsardzības līdzekļu testēšanas laboratorijas vadītāja Inga Dāboliņa. Rīgas Tehniskās universitātes Laboratoriju mājā atklāta Individuālo aizsardzības līdzekļu testēšanas laboratorija, kuras aprīkojums ir unikāls pasaules līmenī. Jaunā laboratorija nodrošinās operatīvu un kvalitatīvu individuālo aizsardzības līdzekļu pārbaudi. Bagātīgi aprīkotajā laboratorijā ir ap 80 dažādu iekārtu, kas paredzētas gan masku, respiratoru un filtru, gan īpašuzdevumu apģērbu, piemēram, aizsargtērpu un darba apģērbu, kā arī dažādu tekstilmateriālu testēšanai. Laboratorijā, ir, piemēram, dažādas iekārtas, kas ļauj pārbaudīt sejas aizsargmasku, respiratoru un filtru noturību pret dažāda veida piesārņojumu, noteikt to mehānisko izturību, mikrobioloģisko tīrību. Ir iekārtas, kas ļauj pārbaudīt CO2 noplūdi respiratoros, maskās vai filtros, lai noteiktu aizsarglīdzekļu efektivitāti dažādu saslimšanu uzliesmojumos.  Laboratoriskās iekārtas imitē apstākļus, kādos ilgstoši atrodas, piemēram, ugunsdzēsēji, karavīri, mediķi, citi īpašo uzdevumu veicēji, kā arī sportisti vai profesionāļi, kuri valkā īpašuzdevumu apģērbu. Tādējādi iespējams testēt dažādu aizsardzības līdzekļu noturību pret paaugstinātu karstumu, mitrumu, dažādiem ķermeņa šķidrumiem, ar kuriem jāskaras, piemēram, mediķiem operāciju zālē, lai gūtu pārliecību, ka cilvēki, kuri diendienā cīnās par citu cilvēku veselību un dzīvību, nepakļauj riskam savējo. Atsevišķas iekārtas arī imitē, piemēram, cilvēka elpošanu un svīšanu.  Neatliekamās medicīniskās palīdzības dienesta rašanās vēsture Skaļas sirēnas, operatīva mediķu brigāde, īss un centralizēts palīdzības izsaukšanas numurs - šādi var raksturot neatliekamās medicīniskās palīdzības izsaukšanu mūsdienās. Bet ne jau vienmēr tā ir bijis. Automašīnām senāk plīvojuši karodziņi kā zīme mediķu brigādei, palīdzības izsaukšanai vienā valstī pastāvējuši dažādi numuri - šīs un vēl citas pazīmes šķir mūs no agrākiem laikiem. Kur un kā vēsturiski sākusies neatliekamās medicīniskās palīdzības izsaukšana? Pārskatu par Neatliekamās medicīniskās palīdzības dienesta sistēmas rašanos sniedz Mārtiņš Vesperis, Paula Stradiņa Medicīnas vēstures muzeja Pētniecības nodaļas galvenais pētnieks. Neatliekamās medicīniskās palīdzības dienesta sistēma ir salīdzinoši jauna. Tā sākas ar vienu notikumu - 1881. gada 9. decembrī Vīnes operā notiek liels ugunsgrēks. Protams, pirms traģiskā notikuma Vīnē organizētai medicīniskai palīdzībai bijuši priekšteči, un pētnieks norāda, ka tos var meklēt jau senā medicīnas vēsturē. Kā piemēru viņš min situācijas, kad ārstiem vai viņu palīgiem bija jāsniedz palīdzība cilvēkiem pēc soda izpildes. Ja tika piemērots sods rokas nociršana, ārstam bija jāaptur asiņošana, jo sodītajam cilvēkam bija jāpaliek dzīvam. Arī Rīgā vēl krietnu laiku pirms 1904. gadā atvērtās Rīgas ātrās ārsta palīdzības stacijas bijuši aizmetņi glābšanas iestādei.

Piecpadsmit mūsdienu latviešu rakstnieku refleksijas – aizkadru stāsti, kas atklāj rakstīšanas procesu, izgaismo arī praktiskus padomus, teorētiskas nostādnes un filozofiskas pārdomas grāmatā "Rakstniecības laboratorija". Kultūras rondo studijā rakstnieki Inga Žolude un Māris Bērziņš. Apgādā "Dienas Grāmata" izdots eseju krājums "Rakstniecības laboratorija", kurā piecpadsmit Latvijas rakstnieki dalās pārdomās par rakstīšanas procesu.  Izdevuma redaktore Inga Žolude to raksturo kā aizkadra stāstus ikvienam lasītājam, kurš vēlas vairāk uzzināt par teksta tapšanu.  Grāmatā lasāmas Andra Akmentiņa, Gunta Bereļa, Māra Bērziņa, Ingas Gailes, Noras Ikstenas, Ilzes Jansones, Arno Jundzes, Laimas Kotas, Andras Manfeldes, Gundegas Repšes, Daces Rukšānes, Kristīnes Ulbergas, Osvalda Zebra, Andra Zeibota un Ingas Žoludes esejas. "Tādai grāmatai vajadzēja būt jau sen un liels brīnums, ka tādas nebija," atzīst grāmatas redaktore Inga Žolude. "Doma par šo grāmatu radās, vadot nodarbības jaunajiem rakstniekiem un atskāršot, ka īstenībā nav padomu no mūsdienu rakstniekiem, kā rakstīt." Visi autori ir izdevniecības "Dienas Grāmatas" autori un visi arī ir mācījuši jaunos rakstniekus. "Viņš vismaz sapratīs, ka tas nav viegli," tā par grāmatā iekļautajiem darbiem bilst Māris Bērziņš. "Izlasot krājumu, nodomāju, ka te ir par maz moku, izmisuma, strupceļa, depresijas. Viss tā - nav jau tik traki, apmēram. Bet ir." "Autoru loks bija plašāks sākumā, ne visi gribēja, ne visi varēja piedalīties," atklāj Inga Žolude. "Skaitlis 15 un gala kompānija sniedz vispusīgu skatu uz rakstniecības procesu, visu, kas ir ap to. Arī mazliet moku tur ir. Pati grāmata ir diezgan pārsteidzoša sanākusi. Ja mēs sākumā devām vadlīnijas un jautājumus, par ko varētu rakstīt, bet katrs ir individuāli piegājis." Iespējams, ja pēc gadiem jauni rakstnieki mēģinās rakstīt par šiem 15 autoriem, viņiem būs kaut kāds pieturas punkts šo rakstnieku laboratorijai. 24. februārī būs grāmatas atvēršanas svētki Rakstniecības un mūzikas muzeja telpā „Tintnīca”.

U ovoj epizodi nam je gošća bila prof. dr Ana Milošević, istraživačica iz Laboratorija za razvojne neuronauke i genetiku na Univerzitetu Rockefeller u Njujorku, i gostujuća profesorka na Odeljenju za psihologiju Fakulteta za medije i komunikacije u Beogradu.Ana se bavi depresijom i mnogim drugim mentalnim oboljenjima i neurodegenerativnim bolestima i sindromima, ali na ćelijskom i subćelijskom nivou, na životinjskim modelima i sa miševima, u okviru oblasti koja se zove neurogenetika.U ovoj epizodi smo razgovarali o tome na koji način neuronaučnici istražuju depresiju i kakvu ulogu u svemu tome igraju genetički faktori, kako zaključujemo o tome koji geni i proteini igraju ulogu u pojavi depresije, gde su u svemu tome astrociti i neurotransmiteri u tkivu prefrontalnog koretksa i kako izgleda baviti se neuronaukama i genetikom mentalnih fenomena na životnjskim modelima. Pričali smo o tome kako u ovoj oblasti izgleda rad sa miševima u laboratoriji, kako se istražuje njihovo ponašanje koje povezujemo sa depresijom i na koji način se sve te kockice sklapaju u dubinsko razumevanje ovih procesa. Takođe, dotakli smo se i tema vezanih za otkrivanje novih terapija za lečenje ovih bolesti i sindroma. Support the show

Eksperimentālā laboratorija "Skaņurīki" ir vizuālās mākslas un skaņas projekts, kas veltīts tautas mūzikas instrumentiem, to rašanās vēsturei un ietekmēm, kā arī laikmetīgai jaunradīšanai. Rīgas Mākslas telpā iemitinātās laboratorijas iniciatori ir mākslinieku tandēms Kristians Brekte un Modris Svilāns sadarbībā ar kuratori Augusti Petri. Savukārt ieceres pamatā ir tradicionālās mūzikas eksperta, etnomuzikologa Valda Muktupāvela veiktie pētījumi par latviešu skaņurīkiem. Ekspozīciju papildina arī pasākumu programma. Laboratorijas "Skaņurīki" kodols ir Kristiana Brektes un Modra Svilāna kinētiskie un skaņas objekti, kuru radīšana balstīta latviešu tautas mūzikas instrumentu izpētē. Atmiņā balstītā rekonstrukcija ietver māksliniecisko potenciālu skaņurīkus radīt atbilstoši savai subjektīvajai vīzijai. Vai tā būtu tā dēvētā velna bunga, vai dūdas, ritma un pūšamo instrumentu variācijas. Vizuālās mākslas kontekstā, jebkuram no radītajiem skaņurīkiem var tikt piemērotas jaunas funkcijas un īpašības, to izskats var tikt hiberbolizēts, vai apvīts ar jaunām mitoloģiskām kvalitātēm. Fonā dzirdam Jēkaba Nīmaņa un Maksima Šenteļeva skaņu ceļojumu, kurš ir viens no piemēriem, kā šādas kvalitātes var tikt radītas. Toties jaunrades veikumus ekspozīcijā klusinātā dialogā ievelk komponista Kārļa Auzāna kolekcijas instrumenti, starp kuriem kā saistošāko varu pieminēt vēlīnajiem viduslaikiem raksturīgo rata liru. Rīgas Mākslas izstāžu zāles tumsinātais interjers, askētiski, toties precīzi izgaismotie eksponāti un ik pa brīdim no kāda zāles stūra atskanošie trokšņi atgādina tā dēvēto "Vunderkameru", "Cabinet of Curiosities" jeb "Brīnumistabas" konceptu, kurš aizrāva tirgotājus, kolekcionārus un augstmaņus 16. un 17. gadsimtā. Šajās speciāli iekārtotajās istabās bija atrodami ļoti dažādi artefakti – sākot no krokodilu izbāzeņiem, minerāliem un koraļļiem līdz gleznām, ziloņkaula trofejām, mērinstrumentiem un pirmajām automātiskajām ierīcēm. Tas bija ieskats pasaulē, kas pilna ar dabas brīnumiem un dārgumiem, kuru mērķis bija atspoguļot Visuma kārtību. Būtiska projekta daļa ir viesmākslinieku iesaiste. Piecos pavadošās programmas vakaros aicinātie dalībnieki konceptuāli un arī fiziski iejauksies ekspozīcijas pilnveidē. Manā viesošanās vakarā tā ir apvienība "Bērnu rīts", proti, komponists Jēkabs Nīmanis un arhitekts, fonogrāfs Maksims Šeteļevs. Viņu dalība izstādē ir skaņu ceļojums, nevis koncerts – mūziķi speciāli aicina savas uzstāšanās laikā skatītājus pārvietoties pa zāli un pat pievienoties ar kādu muzikālu akcentu no plašā instrumentu klāsta. Daļu no tiem veido speciāli veidoti salikumi, kurus veido dzīvnieku kauli un elektroniskie sensori, pastiprinātāji un skaņas regulatori. Mūsu domapmaiņa ir par šobrīd arvien aktuālāko dzīvnieku labturības ideju, par cieņpilnu izturēšanos un cilvēka virskundzības izbeigšanu. Vai dzīvnieku kaulu un galvaskausu izmantojums potenciāli neuzkurinātu kādā atbildīgākā dvēselē nepatiku? Iepazīstoties ar senatnīgiem un mūsdienu senatnes instrumentiem, līdz 16. oktobrim noteikti iegriezieties aplūkot grafiķes Luīzes Rukšānes darbu izstādi „Kukuržņu ainavas”, kura turpat blakus – INTRO zālē. Rudenīgā (kaut gan kā lai to nosaka no melnbalta zīmējuma, varbūt arī pavasarīgā) ainava, kura skatāma  vairāku gadu laikā veidotos 24 miniatūros zīmējumos, ir lielisks vizualizējums skaņām no pagātnes, kuru saknes varbūt tikai šobrīd sākam apjaust.

Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti. O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

Kako bo s potekom epidemije koronavirusa v jesensko - zimskem času? Kakšna cepiva bodo na voljo v Sloveniji in kdaj? Zakaj tako preboleli kot cepljeni ponovno zbolevajo in kako naj se najbolje zaščitimo pred novimi valovi okužb? To je bilo nekaj osnovnih vprašanj, na katera smo iskali odgovore v Svetovalnici, ko je bil z nami vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala.

Ime tedna je postal Darko Jorgić, namiznoteniški igralec, ki je na EP v bavarski prestolnici dosegel uspeh kariere. Osvojil je srebrno medaljo, z naslovom evropskega podprvaka pa poskrbel tudi za največji uspeh slovenskega namiznega tenisa. Konkurenca bo vse večja in težja, vsak nasprotnik na drugi strani me bo želel premagati. Potrebno bo še več trenirati, ostati miren v glavi in uspeh bo vsekakor prišel. Slovenija počasi dobiva lepe in vrhunske rezultate. Kljub majhni številki igralcev upam, da se bomo v prihodnje še bolj približali Nemčiji. Preostala kandidata: Gorazd Hren, selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju, ki je na EP v Münchnu prejel spominsko nagrado za najuspešnejšo plezalno reprezentanco evropskega prvenstva. Slovenski plezalci so osvojili tri zlate in dve srebrni medalji. Marko Topič, predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je za izjemne prispevke in razvoj številnih sistemov na področju fotovoltaike prejel prestižno evropsko nagrado Alexander Edmond Becquerel.

Si lahko zamišljate, da bi iz odpadnih vod pridobivali dragocene elemente, iz odpadne elektronike pa redke zemlje? Ali da bi vam senzorji sproti sporočali, kakšno je stanje živil v vašem hladilniku in kakšne kakovosti je voda, ki jo pijete? V vseh navedenih primerih gre za pomemben korak naprej bolj trajnostno zastavljenem pristopu do cele množice stvari, ki jih danes tako ali drugače uporabljamo in tudi mečemo stran v prevelikih količinah. Imajo pa še eno skupno točko. V vseh teh primerih se v njihovem jedru skriva nanotehnologija, eno najbolj hitro razvijajočih se in obetavnih področij današnje znanosti in tehnologije. Z zgoraj naštetimi možnostmi in še kako dodatno, pa tudi s prenosom v gospodarstvo, se ukvarja dr. Aleksandra Lobnik, redna profesorica in vodja Laboratorija za kemijo in okoljevarstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru ter direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje. Ponovitev oddaje.

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora. Kako izboljšati telesno pripravljenost otrok in mladih?Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, dolgoročno pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: – dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, – Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, – Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška – Robert Janev, poslanec Državnega zbora, podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, – Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali Klara Nagode, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, Jan Žagar, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, Rok Novak, z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, Nina Reščič z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in Uroš Luin iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.

Podkāsts turpmāk būs pieejams jaunās vietnēs - https://open.spotify.com/show/7G2k2Dr3rjKUZhHJoXdG1q?si=jrP-ii3BT2mEr_4AI7AZtA https://podcasts.apple.com/lv/podcast/laimes-laboratorija/id1606881203 Aicinām piesekoties! Trauksme un panikas lēkmes nav parādība, kas novērojama tikai filmās, kuru varoņi nonākuši krīzes situācijā. Gana daudzi ar trauksmi vai panikas lēkmi dzīvē ir saskārušies paši. Turklāt panikas lēkme var sākties arī tad, ja šķiet, ka nav nekā īpaša, kas to izraisa. Par to, kas tad ir trauksme un panikas lēkmes, un kā ar tām cīnīties, podkāstā "Laimes laboratorija" apspriedām ar psihoterapeitu Andri Veselovski.    

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše in vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Rafael Mihalič sta soočila poglede na stanje v energetiki v Evropi in na doseganje ciljev zelenega prehoda.

Vārdu savienojumu "veģetatīvā distonija" pēdējā laikā nākas dzirdēt arvien biežāk, bet ar to joprojām saistās lērums mītu un aizspriedumu. Tāpēc podkāstā "Laimes laboratorija" kopā ar psihoterapeitu Andri Veselovski meklējām atbildes uz jautājumiem par to, kas tad īsti ir veģetatīvā distonija, kas par to liecina un kā ar to tikt galā.

Internet danes predstavlja temeljno infrastrukturo sodobnih družb, brez katere si skoraj ne moremo več predstavljati življenja. Naj gre za vsakdanjo komunikacijo med posamezniki, funkcioniranje celotnih držav in gospodarstev ali najsodobnejše znanstvene raziskave, vse dejavnosti danes temeljijo na internetnem omrežju. Internet tako razumljivo velja za eno najpomembnejših inovacij 20. stoletja. A kar se z današnjega vidika zdi samoumevno, v času zametkov nove tehnologije zagotovo ni bilo. Slovenija se lahko pohvali, da se je pred 30 leti priključila globalnemu internetu kot ena izmed 14 digitalno najbolj razvitih držav. To pa se je zgodilo v veliki meri zaradi znanja in inovativnosti pionirke interneta v svetovnem merilu, prof. dr. Borke Jerman Blažič, znanstvene svetnice in dolgoletne vodje Laboratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu "Jožef Stefan" ter predavateljice na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je letos prejela Puhovo nagrado za življenjsko delo. A kljub zgodnjemu vstopu v internetni prostor, se novih komunikacijskih tehnologij le niso zelo hitro oprijeli. »Pri nas se je internet širil zelo počasi. 2005 je internet uporabljalo samo 15 odstotkov slovenske populacije. Široka uporaba interneta je rezultat predvsem zadnjih deset let,« pove prof. Borka Jerman Blažič. Za uspeh interneta po vsem svetu, na katerem sicer govorimo toliko različnih jezikov in pišemo v najrazličnejših pisavah, je bila ključna možnost, da internet podpira vso to jezikovno bogastvo in dejansko omogoča jezikovno pestro komunikacijo. Na tem področju pa je bila bistvenega pomena rešitev za podporo znakov, ki jih angleščina ne pozna, in prav na tem področju je dr. Jerman Blažič v globalnem smislu opravila pionirsko delo. Po njeni zaslugi smo tako hitro, že v devetdesetih, dobili slovensko tipkovnico, pred nekaj leti pa je dr. Jerman Blažič, pred nekaj let pa je poskrbela še za posodobitev tega temeljnega orodja za pisanje. Med rešitvami, ki jih je razvijala, so tudi videokonferenčne komunikacije, ki so v zdaj, času pandemije postale vseprisotne, ter varno elektronsko podpisovanje. Prav številne nove možnosti uporabe interneta so podprle njegov nagli razmah. V katere smeri se bo razvijal v prihodnje, pa ostaja odprto vprašanje. Na eni strani mu namreč grozi fragmentacija, na drugi bo bolj varna uporaba interneta zahtevala veliko znanja in truda. »Nova strategija Evropske unije za zagotovitev kibernetske varnosti je izjemno zahtevna in zelo stroga. Med drugim bo zahtevala, da mora vsak, ki ponuja registracijo domen, sporočiti, kdo je lastnik in kdo je odgovorni za tehnični vidik. Zasleduje logiko, da kdor bo imel ustrezno zaščiten digitalni trg, bo zmagovalec na tem področju.« Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru s Puhovo nagrajenko prof. dr. Borko Jerman Blažič. Foto: Stane Kocutar

People, happy New Year !!! Here we are at the special edition of the Incubator of Good Music, socializing in a party atmosphere waving to the Old and a big greeting to the New. Be with us, because we guarantee you only a great atmosphere and a real radio music party. The host of the celebration is our podcast and playlist creator, always cheerful and smiling Ana Radišić.

Cik grūti ir pieņemt savu vecumu? Kāpēc tā? Kā sadzīvot ar sevi un savu ķermeni, kā arī ar pārmaiņām, ko piedzīvojam, laikam ritot? Tie ir jautājumi, kas, kļūstot vecākiem, nomāc daudzus. Atbildes uz tiem kopā ar psihoterapeitu Andri Veselovski meklējām podkāstā "Laimes laboratorija".

V tokratnem četrtkovem jutru bodo glavni – možgani, zato jim pozornost namenjamo tudi v minutah za Svetovalni servis na Prvem, ko se bomo o njih in o skrbi za zdravje možganov pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo in predsednico Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Svoja možganska vprašanja nam lahko zastavite prek elektronske pošte, spletne strani Prvega, ali pa po 8. uri pokličete v oddajo!

Malo je poznato da je prva bionička šaka konstruisana upravo u Beogradu, kao i da je Laboratorija za robotiku Instituta „Mihajlo Pupin" sedamdesetih godina prošlog veka, svojim radom na projektovanju i proizvodnji aktivnih egzoskeleta, značajno doprinela razvoju robotike u svetu. O robotici i njenom razvoju, za naš program govorio je Ivan Stanić, kustos Muzeja nauke i tehnike, kao i Dobrivoje Lale Erić iz Centra za promociju nauke. Autor: Milena Radić

Lai arī ar psihoterapiju un garīgo veselību joprojām saistāmi neskaitāmi mīti, pēdējos gados audzis ne tikai speciālistu skaits, bet arī pieprasījums pēc tiem. Īpaši aktuāli tas kļuvis pēdējā laikā, kad vismaz daļēji arī psihoterapeita palīdzību iespējams saņemt par valsts līdzekļiem. Par to, kādos gadījumos nepieciešama psihoterapija, ko tā dod, ko sagaidīt no pirmās vizītes pie speciālista un kā saprast, vai terapija palīdz, kopā ar ārstu psihoterapeitu Andri Veselovski spriedām podkāstā "Laimes laboratorija".

Artėja 2022 metai, kai Alytus taps Lietuvos kultūros sostine. Tikime ir norime, kad šis vardas būtų svarbus kiekvienam alytiškiui. Tiesdamas tiltus į bendruomenes ir besirengdamas būsimiems įvykiams, jau dabar Alytaus miesto teatras kviečia į kultūrinius susitikimus su bendruomenėmis „LABA laboratorija!“.

O tome kako bliskost sa Kinom Srbiji kratkoročno donosi korist, a dugoročno niz izazova i neizvesnosti, zašto je s pandemijom Kovida-19 sistem globalne saradnje krahirao i šta znači pojam „vakcinacijska diplomatija“, za Radio Karantin objašnjava Vuk Vuksanović, istraživač u beogradskom Centru za bezbednosnu politiku.

Mazuļa nākšana pasaulē ir brīnumains notikums, ar ko jaunie vecāki saista daudz gaidu un cerību. Tomēr bērna piedzimšana sev līdzi nes arī milzum daudz grūtību, kam ne vienmēr esam gatavi. Kas īsti ir pēcdzemdību depresija? Kā sagatavoties laikam pēc bērna piedzimšanas? Ko darīt, lai neizdegtu un neizjustu bezspēcību, rūpējoties par jaundzimušo? Šos un citus ar pēcdzemdību depresiju saistītus jautājumus kopā ar psihoterapeitu Andri Veselovski šķetinājām raidījumā "Laimes laboratorija".

Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Kako so cepiva pravzaprav nastajala, kakšne so razlike med njimi in kako delujejo na naše telo.

Saikne, kas vieno vecākus un bērnus, tiek uzskatīta par kaut ko unikālu un vienmēr pozitīvu, stiprināmu. Tomēr ir reizes, kad pārāk tuvas attiecības jau robežojas ar sava veida atkarību, kas neļauj veidot laimīgu dzīvi ne vecākiem, ne bērniem. Kā saprast, ka attiecības ir pārāk ciešas? Kā tās var ietekmēt cilvēku dzīvi? Ko darīt, lai atdalīšanās no vecākiem, bērnam pieaugot, vairotu laimi un veicinātu izaugsmi? Par to podkāstā "Laimes laboratorija" runājām ar psihoterapeitu Andri Veselovski.

Sodobne digitalne tehnologije so postale integralen del naših življenj in nepogrešljivo orodje, njihova vloga pa se je v letu pandemije le še močno povečala. Tudi postkoronsko okrevanje pomembno stavi na intenzivno nadaljnjo digitalizacijo, uvajanje novih digitalnih storitev, internet stvari in tako naprej. Število naprav in prenosov podatkov med njimi bo tako v prihodnje le še naglo naraščalo, gradila se bo tudi nova infrastruktura, ki bo ves ta digitalni promet omogočala. A da se pametne naprave lahko povezujejo med seboj in prenašajo podatke, seveda tudi sevajo. Zaradi njihove vseprisotnosti pa ni presenetljivo, da vse več ljudi skrbi tudi vpliv tega sevanja na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je že pred desetimi leti mikrovalovno sevanje mobilnih telefonov označila za potencialno rakotvorno, specifično zaradi povečanega tveganja za nastanek glioma, invazivne vrste možganskega tumorja. Raziskave vplivov mikrovalovnega sevanja so šele na začetku, a vendarle je že jasno, da določene učinke nedvomno imajo. Predvsem povečujejo rotacijsko energijo polarnih molekul, s tem pa v pomembni meri vplivajo na njihovo reaktivnost. Delujejo kot katalizator in pospešijo kemijske reakcije, ki bi sicer potekale mnogo počasneje. Tako denimo povečujejo sposobnost poznanih karcinogenov, da poškodujejo dnk in morda tako povečujejo možnost, da se rakava obolenja razvijejo. Pod njihovim vplivom se tudi proteini zvijejo drugače, kot bi se sicer, kar je eden ključnih procesov pri nastanku nevrodegenerativnem. O raziskavah mikrovalovnega sevanja, ki je le eno izmed številnih dejavnikov, ki smo jim v okolju danes izpostavljeni, so v Intelekti govorili prof. dr. Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, izr. prof. dr. Urban Bren, vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Foto: Pixabay/Geralt

Minilo je leto dni od razglasitve epidemije covida-19 in ukrepov, ki so v temeljih zamajali ustavljeno življenje. Pod vprašaj so postavili do takrat samoumevne pravice in svoboščine državljanov, preselili so naše delovanje v virtualni svet ter predrugačili naš odnos do sveta in nas samih. Kje smo po letu dni epidemije kot posamezniki, kot družba in kot država? Smo res rešili gospodarstvo ter pozabili na druge podsisteme in ljudi? Si res želimo vrnitve v obdobje pred epidemijo ali pa je ta priložnost, da najdemo boljše rešitve? O tem, kakšno državo želimo, kakšne pravne in socialne standarde in kje začrtati mejo med javnim in zasebnim v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti. Gostje: - Renata Salecl, filozofinja in sociologinja z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Dan Podjed, antropolog z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti, - Gregor Starc, profesor s Fakultete za šport, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja in vodja nacionalnega sistema SLOfit.

O tome kako bliskost sa Kinom Srbiji kratkoročno donosi korist, a dugoročno niz izazova i neizvesnosti, zašto je s pandemijom Kovida-19 sistem globalne saradnje krahirao i šta znači pojam „vakcinacijska diplomatija“, za Radio Karantin objašnjava Vuk Vuksanović, istraživač u beogradskom Centru za bezbednosnu politiku.

Tēva trūkums dzīvē – kā tas ietekmē bērna, kas vēlāk izaug par pieaugušo, ikdienu un paša dzīvi? Vēsturiski ģimenes modelī tēvi bija tie, kas krita karā, nodevās darbam un ilgstošai prombūtnei, savu artavu bērnu audzināšanā sniedzot mazāku, nekā mātes. Mūsdienas gan tas ir mainījies, tomēr joprojām ir situācijas, kad tēva bērna dzīvē nav. Podkāsta "Laimes laboratorija" 32. epizodē DELFI žurnāliste Dita Vinovska kopā ar psihoterapeitu Andri Veselovski šķetina, kāpēc tēva figūrai ir nozīmīga loma un pienesums bērna audzināšanā un personības veidošanas šķautnēs. 

Vilniuje, Sapiegų parke įsikūrusi „Miesto laboratorija” prisistato kaip darnus ir aplinkai draugiškas bendruomenės centras. Laboratoriją įkūrė penkios moterys, kurios kartu ėmė plėtoti socialinį verslą. Dvi iš jų kalbiname šioje laidoje – apie kūrybinius eksperimentus, apie kultūrinėms veikloms skirtų patalpų poreikį vystant miesto rajonus ir apie tai, kaip gyventojai ir organizacijos gali prisidėti prie tvarios aplinkos kūrimo.Šios laidos viešnios: Agnė Gaisrė, Všį „Piliečių iniciatyvos” direktorė, Miesto laboratorijos strategė ir Goda Sosnovskienė, „Miesto laboratorijos” projektų vadovė, kuruojanti kultūrinius, socialinius, bendruomeninius renginius. Daugiau apie Laboratorijos veiklas: https://miestolaboratorija.lt/Laidos vedėja miesto antropologė, Vilnius Tech. Kūrybinių industrijų fakulteto docentė dr. Jekaterina Lavrinec

Covid-19 izraisītā pandēmija visā pasaulē jau teju gadu ievērojami izmainījusi cilvēku dzīves – satraukums, nomāktība, izdegšana ir tikai dažas no sekām, ko šobrīd piedzīvojam. Šoreiz podkāstā "Laimes laboratorija" DELFI žurnāliste Dita Vinovska kopā ar psihoterapeitu Andri Veselovski šķetina, kā nemitīgā pretrunīgā informācijas plūsma un notiekošais ietekmē personas mentālo veselību un ar kādām sekām nākas cīnīties.

Trisat prinaša marsikaj novega na področju nanosatelitov. Nastal je na podlagi slovenskega znanja in v le nekaj kilogramov težko škatlo je spravljenih nekaj povsem novih pristopov in tehnoloških rešitev. »Naš cilj je bil: izdelajmo satelit, izdelajmo platformo, integrirajmo naše znanje in izkušnje in zaženimo še industrijo, ki bo potem vračala na fakulteto, da tako vzpostavimo ekosistem, ki bo vreden preživetja,« razlaga samo na videz preprost recept za uspešno zgodbo doc. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za digitalne in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. »Nismo hoteli biti zgolj še en nanosatelit, ki slika Zemljo« Področje mikro in nanosatelitov se trenutno naglo razvija. Manjši kot je satelit, ceneje ga je spraviti v orbito. Trisat je tako prišel ob pravem času, v njem pa se skriva kar nekaj adutov. Ključni je seveda njegov zelo majhen in odporen procesor, ki mu omogoča, da bo kos tudi zahtevnejšim nalogam. Posebnost je tudi njegova hiperspektralna kamera, ki lahko zazna zelo specifičnen pas infrardečega spektra, ki ga sicer kamere, ki so zdaj v vesolju, ne zaznajo. Z njo se odpirajo povsem nove možnosti uporabe. »Naredili smo prve simulacije za oljne madeže in jih super zazna. Ugotovili smo, da lahko zazna vulkanski prah, po nekaterih raziskavah bomo lahko razlikovali med listnatim in iglastim gozdom. V tem področju se na Zemlji odvijajo biološki procesi, povezani z dušikom. Pravzaprav polnega potenciala kamere sploh ne znam napovedati,« pravi Kramberger. Za polet je pripravljen tudi njegov naslednik Trisat-R, ki ga bodo poslali mnogo globlje v vesolje, na oddaljenost 6000 km od Zemlje (Trisat kroži na približno 530km), kjer je sevanje močnejše. A tudi to je le odskočna deska za načrte, ki že segajo k Luni in Marsu. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva I. Krambergerja

Množice podatkov, statistik, tudi nasprotujočih si informacij so stalnica sodobne informacijske družbe. Kako med njimi razbrati zrnje od plev postaja vse bolj ključno. Ni pa danes relevantno zgolj osmišljanje najrazličnejših vsebin, ki nas prek spleta dosežejo, ter varna raba interneta, ampak tudi razumevanje osnovnih principov, po katerih splet funkcionira. Da je mogoče preprosto in celo na zabaven način tudi otrokom predstaviti principe, ki so tu na delu, je prepričan današnji gost Podob znanja prof. dr. Janez Demšar z Laboratorija bioinformatiko s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se že vrsto let med drugim posveča iskanju najboljših pristopov, s katerimi bi osnovnošolce in srednješolce lahko kar najbolj učinkovito seznanili z računalniškim načinom razmišljanja. Foto: Nina Slaček

Iedomājamies situāciju – ar partneri dzīvojam šķietami saskanīgās attiecībās, viss ir labi, pat varētu teikt, ka laimīgi, taču pienāk brīdis un viena no pusēm salūzt un grib šķirties. Izrādās, tas ir bijis tikai ārējs apmāns, jo nemitīgi uzturēts laimīgā pāra tēls, kurš nestrīdas, bet patiesībā viena vai otra puse ir krāpusi. Emociju un problēmu slēpšana, lai ārēji viss šķistu ideāli, ir tā, kas liek dzīvot noliegumā. To, kādas var būt sekas dzīvošanai noliegumā un kāpēc ilgtermiņā tas cilvēku nedara laimīgu, šajā podkāsta "Laimes laboratorija" epizodē šķetina žurnāliste Dita Vinovska un psihoterapeits Andris Veselovskis.

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.

Število rakavih obolenj neprestano narašča, pri nas že presega 15 000 novih diagnoz na leto. Dejavniki, ki prispevajo k nastanku raka so različnimi in zelo zapleteni, med pomembnejšimi sprožilci škodljivih sprememb v dednem materialu pa so tudi različne karcinogene snovi. Kako različni karcinogeni sprožijo usodne poškodbe DNK, kako na drugi strani rastlinski antioksidanti, polifenoli, preprečujejo nastanek raka, je mogoče zelo podrobno raziskovati s pomočjo računalniških simulacij, kot to uspešno počne izr. prof. dr. Urban Bren, vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ter prorektor za prenos znanja na tej univerzi. »Kot prvi na svetu smo pokazali, da kemijska reaktivnost končnih karcinogenov zelo dobro korelira z njihovo karcinogenostjo,« pravi dr. Bren. Bolj kot je snov kemijsko reaktivna, bolj verjetno bo torej sprožila nastanek raka. Reaktivnost pa se lahko poveča tudi zaradi mikrovalovnega sevanja, še kažejo raziskave dr. Urbana Brena. Zato smo nekaj pozornosti posvetili tudi vprašanjem, ki se sprožajo ob uvajanju tehnologij 5G. »Mikrovalovi sami sicer ne poškodujejo našega dednega materiala, lahko pa katalizirajo oz. pospešijo kemijske reakcije poškodb našega dednega materiala z vedno prisotnimi končnimi karcinogeni,« razlaga Bren. Foto: iz osebnega arhiva U. Brena

Kultūros puslapių spaudoje apžvalga. Birželio 1-ąją, Tarptautinę vaikų gynimo dieną, vyrų vokalinis ansamblis „Quorum“ subūrė įvairių žanrų atlikėjus, muzikantus ir kviečia į socialinę akciją „Muzika ant vandens“. Dėl karantino metu sustabdytos kūrybinės veiklos fotografas Martynas Sirusas pradėjo statyti šiltnamius, o aktorė Livija Krivickaite įsidarbino aukle, tačiau nesijaučia išduodantys didįjį meną. Pasaulyje: Prancūzijos literatūros premija, nemokama nauja J. K. Rowling knyga, Ai Weiwei meno pagalba buria žmones, o komikas Jimmy Fallon atsiprašo už pasenusius juokelius. Meno laboratorija „Kiaurai sienas” – dviejų menininkių iniciatyva, gimusi iš patirties bendradarbiaujant prie vieno meno projekto ir pajutus, kad kai požiūris į darbą ir į meną sutampa, suvienytos jėgos gali daryti stebuklus. Menininkės drauge įgyvendino du projektus: Vilniaus žydų istorinei atminčiai skirtą iniciatybą „Sienos prisimena“ bei karantino metu gimusį meninių eskizų ciklą „Du metrai meno“. Pokalbis su kūrybiniu duetu – dailininke monumentaliste Lina Šlipavičiūte-Černiauskiene ir metalo dailininke, juvelyre Lauryna Kiškyte. Prasideda nemokamas projektas „Knygiukai į pagalbą vaikams“. „Knygiukas“ – tai rašytojo ir iliustruotojo dueto sukurta istorija, skirta ketverių-devynerių metų vaikams, papasakota iš vieno A4 formato lapo išlankstomoje šešių puslapių knygelėje. Apie kokybiško ugdymo, vaikų vystymosi ir knygų ryšį – pokalbis su projekto sumanytoja, rašytoja Kotryna Zyle ir Vaiko psichologijos centro įkūrėja, psichologe dr. Monika Skeryte-Kazlauskiene. Populiariausių knygų sąrašus šiais laikais bando šturmuoti instagramo herojai. Kas iš tiesų XXI amžiuje formuoja – o gal deformuoja – skonį ir alkį literatūrai? Pokalbis su literatūrologe ir knygų kritike Jūrate Čerškute. Ved. Indrė Kaminckaitė.

Iš pirmo žvilgsnio laidos pavadinime suformuluotas klausimas gali pasirodyti neįdomus, nes daug kartų svarstytas. Tačiau jo vertę atskleidžia ką tik pasirodžiusi knyga „Debatai dėl praeities Lietuvos internetinėje žiniasklaidoje“ (Lietuvos istorijos instituto leidykla, 2020). Kokie klausimai, susiję su istorijos ir atminties temomis, įnirtingiausiai svarstyti internetinėje erdvėje Nepriklausomybės epochoje? Ar kuriuos nors iš jų pavyko išspręsti? O gal internetas yra vieta, kurioje konstruktyviai kalbėtis apie sudėtingus ir subtilius istorijos bei atminties klausimus sunkiai įmanoma? Kiek šiandien pastaroji erdvė turi galios ir galimybių iš savotiško Hyde Parko transformuotis į įtakingą instrumentą, kurį įgudę vartotojai gali panaudoti ne tik visuomenės informavimui, bet ir istorijos politikos darymui? Kokias svarbiausias komunikacijos klaidos daro istorikai reikšdami savo nuomonę internetinėje erdvėje?Šiuos ir kitus klausimus svarstysime su Lietuvos istorijos instituto direktoriumi dr. Alvydu Nikžentaičiu ir knygos “Debatai dėl praeities internetinėje žiniasklaidoje” sudarytoja dr. Živile Mikailiene. Ved. Aurimas Švedas

Že konec marca je Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacjo in procesno kontrolo, skrajšano CO BIK - ustanovljen pred enajstimi leti - najavil projekt razvoja t.im. DNK cepiva proti COVID-19 in oblikovanje platforme za hitrejši način njegove uporabe. Iz zasebnih virov so pridobili milijon evrov, pomembno vlogo pa bo v projektu imela metoda „reverzibilne elektroporacije“, ki se uporablja za prenos molekul skozi celične membrane tako, da celice ne poškoduje. V konzorciju že dlje časa sodeluje „številka 1“ slovenske „elektroporacije“, prof.dr. Damijan Miklavčič iz Laboratorija za biokibernetiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, vodja centra odličnosti CO BIK pa je dr. Matjaž Peterka. Projekt se zdi precej velikopotezen ... Goran Tenze je oba znanstvenika povabil pred mikrofon.

V tokratni epizodi sem govoril z dr. Igorjem Kononenkom, rednim profesorjem na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Pokrijeva teme kot so: njegova zgodba raziskovanja duhovnih plati življenja; omejitve znanosti, matematike in razumskega dela naše zavesti; problem znanstvene metode pri dokazovanju čudežev in zdravljenj na daljavo; naravna in umetna inteligenca; narava zavesti in materije (ali obratno:)) in tehnološki razvoj ter etika človeštva. ========================================­===== Dr. Igor Kononenko je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Je predstojnik Laboratorija za kognitivno modeliranje. Njegova raziskovalna področja so umetna inteligenca, strojno učenje, umetne nevronske mreže in podatkovno rudarjenje. Je tudi (so)avtor 225 člankov ter 12 učbenikov iz teh področij. Poleg umetne ga zanima tudi naravna inteligenca in relacija znanosti in duhovnosti. Več: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/ 

Tokrat govorimo o državljanski pobudi (https://zascitimo.si). Tam lahko najdete tudi napotke za izdelavo dveh zaščitnih mask na 3D tiskalnikih. Pobudnik je tudi avtor maske Gladius, kot jo je poimenoval, David Kvaternik, ekspert za virtualno resničnost, ki pojasnjuje, kako je v tem času epidemije razvil za izdelavo potrebno mrežo sodelovanja. Več o njem lahko izveste v napovedi na spletni strani Programa Ars. Iz kopice sodelavcev se je v oddajo vključil tudi doc. dr. Klen Čopič Pucihar, iz „Laboratorija za interakcijo človek-računalnik“ na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru.

Šta je hipnoza, gde radi, a gde ne? Zašto je Vlada SAD 1972. godine uložila 20 miliona dolara u parapsihološki projekat? Da li potiskujemo nepovoljna iskustva i sećanja? Da li su psihijatrijski klijenti nasilni? Da li pojava punog Meseca utiče na ponašanje ljudi? Da li snovi sadrže skrivene istine? Da li slušanjem Mocarta postajemo pametniji? Šta mere psihološki testovi? Da li dvadeset peti frejm u reklamama menja kako mislimo, ponašamo se i šta kupujemo? Da li je leva hemisfera analitičnija, a desna kreativnija? Da li koristimo samo 10% mozga?U ovoj epizodi Radio Galaksije sa dr Oliverom Toškovićem iz Laboratorija za eksperimentalnu psihologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu pričamo o zabludama u psihologiji.Preporuke za dalje istraživanje: The Psychology Book, ako želite bolje da upoznate najveće ideje psihologije50 Great Myths of Popular Psychology (Scott O. Lilienfeld, Steven Jay Lynn, John Ruscio, Barry L. Beyerstein), ako želite da istražite više o zabludama u psihologiji

Neatliekamās medicīniskās palīdzības dienestam (NMPD) pēdējo nedēļu laikā ir papildus atbildība un slodze, kas saistīta ar jaunā vīrusa Covid-19 izplatību pasaulē. Kā tas ietekmē dienesta ikdienu un kāda kopumā ir situācija NMPD, par to Krustpunktā iztaujājam dienesta vadītāju Lieni Cipuli. Studijā arī žurnālisti Kristaps Feldmanis no Latvijas Radio ziņu dienesta un TV3 žurnālists Gatis Suhoveckis.

Si lahko zamišljate, da bi iz odpadnih vod pridobivali dragocene elemente, iz odpadne elektronike redke zemlje? Ali da bi vam senzorji sproti sporočali, kakšno je stanje živil v vašem hladilniku in kakšne kakovosti je voda, ki jo pijete? V vseh navedenih primerih gre za pomemben korak naprej bolj trajnostno zastavljenem pristopu do cele množice stvari, ki jih danes tako ali drugače uporabljamo in tudi mečemo stran v prevelikih količinah. Imajo pa še eno skupno točko. V vseh teh primerih se v njihovem jedru skriva nanotehnologija, eno najbolj hitro razvijajočih se in obetavnih področij današnje znanosti in tehnologije. Z zgoraj naštetimi možnostmi in še kako dodatno, pa tudi s prenosom v gospodarstvo, se ukvarja dr. Aleksandra Lobnik, redna profesorica in vodja Laboratorija za kemijo in okoljevarstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru ter direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje. Foto: Barbara Reya

"Svi smo u istom sosu, u stanju kolektivne anksioznosti", zaključak je tribine "Na kafi sa psihologom" na temu "Kako sačuvati mentalno zdravlje u vreme koronavirusa?" na kojoj su učestvovali doc. dr Kaja Damnjanović, Laboratorija za eksperimentalnu psihologiju, Odeljenje za psihologiju, Filozofski fakultet, Beogad, Ana Perović, klinički psiholog i psihoterapeut, Zagreb, prof. dr Milan Latas, lekar specijalista psihijatrije, Klinika za psihijatriju Kliničkog centra Srbije i Dragan Ilić, psiholog i novinar. Važno je da javnost zna da je "ovo stanje prolazno i da je sada najvažnije da ljudi ostanu u (samo)izolaciji jer tako pokazuju najveću solidarnost jedni prema drugima." O projektu "Na kafi sa psihologom": Hemofarm fondacija pokrenula je projekat “Na kafi sa psihologom” kako bi ukazala na važnost mentalnog zdravlja i ohrabrila javnost da potraži pomoć stručnjaka. Projekat ima za cilj da utiče na svest šire javnosti da se o mentalnom zdravlju mora brinuti jednako kao o fizičkom kao i da tegobe u vezi sa mentalnim zdravljem nisu lična slabost, već zdravstveni problem za koji postoji adekvatno rešenje ako se na vreme potraži stručna pomoć. Projekat “Na kafi sa psihologom” osmišljen je kao serija besplatnih sesija sa psiholozima, gde će svi zainteresovani moći više da saznaju o različitim psihološkim problemima i simptomima koji ih prate, kako i kome se obratiti za stručnu pomoć kao i da razgovaraju otvoreno sa stručnim licima, psiholozima i psihijatrima, predstavnicima relevantnih institucija ali i javnim ličnostima koje su se i same tokom života susrele sa nekim od problema. Projekat “Na kafi sa psihologom” se realizuje uz podršku Instituta za psihologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu i u partnerstvu sa Udruženjem građana Dorćol Platz.

Naglo širjenje novega koronavirusa je v tem času trdno ospredju pozornosti svetovne javnosti. Število tako okuženih kot tudi smrtnih žrtev narašča iz dneva v dan, prav tako se širi nabor držav, v katerih so okužbo z novim virusom že potrdili. 11 milijonsko kitajsko mesto Wuhan, ki je žarišče epidemije, je od 23. januarja pod karanteno in spominja na mesto duhov. Prejšnji četrtek je svetovna zdravstvena organizacija razglasila novi virus za globalno grožnjo javnemu zdravju. Združene države Amerike in še nekatere države so zaprle svoja vrata za vse, ki so bili v zadnjih dveh tednih na Kitajskem. Nedvomno še nikoli v zgodovini ni epidemija kake bolezni povzročila tako zelo obširnih odzivov in izolacije takšnih razsežnosti. Kakšno nevarnost torej predstavlja najnovejši koronavirus in kam se aktualna epidemija uvršča glede na druge znane epidemije, smo v Glasovih svetov povprašali virologa, predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij prof. dr. Miroslava Petrovca.

- Vesti iz nauke- Šta su galaksije i kakve sve galaksije postoje?- Formiranje i evolucija galaksija- Zašto su sudari galaksija bitni za vangalaktičku astronomiju?- Sudari galaksija na raznim talasnim dužinama- Modeli i numeričke simulacije sudara galaksija- Budućnost istraživanja sudara galaksija i aktuelni problemi- Jedan pisac, jedna knjiga: Lazar Pašćanović, Uroš Krčadinac i Marko Đedović, "Bantustan"Gosti:- Darko Donevski, Laboratorija za astrofiziku Univerziteta u Marseju i Lajdenska opservatorija- Jovana Petrović, PMF, Univerzitet u Novom Sadu- Stanislav Milošević, Katedra za astronomiju, Matematički fakultet Univerziteta u Beogradu- Uroš Krčadinac, Klub putnikaMuzika: Nišvil džez festival 2016

Njegovi strokovni začetki po drugi svetovni vojni so povezani tudi z začetki Kemijskega inštituta (l.1946 ustanovljen kot Kemijski laboratorij SAZU, leto kasneje preimenovan v Kemijski inštitut SAZU). Ko se je le-ta l.1953 iz prostorov v stari Ljubljani preselil v novo stavbo na Koleziji, je Hadži v na novo poimenovanem Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča prevzel vodenje novoustanovljenega Laboratorija za strukturno kemijo. Bil je eden prvih praktikov infrardeče fotometrije, zaradi izkušenj in znanja (v začetku 50-ih ga je pridobival v Cambridgeu) o strukturi in dinamiki vodikovih vezi, je l.1957 organiziral prvi mednarodni kongres o vodikovi vezi, kjer so se srečali raziskovalci obeh takratnih blokov. Več o njegovem življenju, delu in dosežkih (in značilni osebnostni vedrini) pa bosta povedala njegova kolega s Kemijskega inštituta, dr. Marta Klanjšek Gunde in prof.dr. Jure Zupan. V ŽIVO iz našega studia. Foto: Dušan Hadži je bil raziskovalno aktiven tudi v pozni starosti Vir: Kemijski inštitut

Šoreiz par kādu ASV veiktu pētījumu, kas ir sacēlis vētru profesionālā sporta okeānā. Tajā apkopotie dati un secinājumi liecina, ka ir acīmredzama tendence NBA un citos sporta veidos pieaugt sportistu traumu daudzumam. Valdis Valters ir apkopojis šajā pētījumā atklātos problēmas cēloņus, kā arī ieteikumus, kā pareizi sagatavot jaunos censoņus. Jau drīzumā nākamā sērija, kurā tiks apskatīta situācija Latvijā. Seko līdzi!

Koliko novih zakona i izmena i dopuna zakona je prošle godine usvojeno po hitnom postupku i šta o tome kaže Maja Gojković, a šta statistika Otvorenog parlamenta? Kako je ministar poljoprivrede Branislav Nedimović još jednom probio obećani rok za otvaranje Referentne laboratorije za kontrolu hrane? Kako je Aleksandar Vučić sebe opisao kao “ludog Vučića” i ... DaljeFAKAT Zakoni po hitnom postupku, neotvorena laboratorija i “ludi Vučić”

5.jūlijā pulksten 21 Rīgas cirka telpās bez maksas būs iespējams vērot dāņu laikmetīgā cirka apvienības „CuntsCollective” projekta “ASK THE BREAD” jeb „Lūdz pēc maizes” prezentāciju īsas izrādes formā, kā arī pēc redzētā piedalīties sarunā ar māksliniecēm. Savukārt Cēsīs šodien noslēdzas  starptautiskā cirka nozares profesionāļu laboratorija “CS LAB#4”, kurā piedalījās virkne vadošo Eiropas cirka organizāciju vadītāju un pārstāvju. Starptautisko cirka nozares profesionāļu laboratoriju “CS LAB#4” šonedēļ Rīgas Cirkā iesāka zviedru cirka mākslinieka Olles Strandberga lekcija, kurā viņš iepazīstināja ar projektu „Sfēra” - mākslas projektu, kurā pakāpeniski tiek mēģināts izdzēst robežas starp skatuves mākslu, ekonomiku un organizāciju, veidojot digitālu samaksas sistēmu, kuru kontrolē nevis cirka institūcija, bet paši mākslinieki, savstarpēji atbalstot viens otra centienus arī finansiālā ziņā. Kā to raksturoja Olle Strandbergs: „Mēs to darām, lai radītu paralēlu ekonomiku kultūras nozarē, iesākumā koncentrējoties uz cirku. Mākslas formu, kas pēc savas būtības ir pārrobežu, globāla un balstītā savstarpējā uzticībā un drosmē riskēt.” Kaut arī lekcija, kurā bija iesaistīti arī akrobātikas elementi, bija paredzēta cirka profesionāļu videi, daudz kas no dzirdētā šķita visai būtisks Rīgas cirka nākotnes plānu kontekstā.

Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut)

Gadā, kad Latvijas muita svin savu simtgadi, Rīgas Tehniskajā universitātē (RTU) atklāta Muitas laboratorija. Tā ļaus studentiem apgūt praktiskas iemaņas muitas darbā, rādot mūsdienīgākos inženiertehniskos risinājumus kontrabandas preču atrašanā. Laboratorija ir aprīkota ar dažādām mērierīcēm un tehniskiem līdzekļiem, ko muitnieki izmanto ikdienas darbā, veicot transportlīdzekļu un personu apskati, piemēram, blīvuma un starojuma plūsmas mērīšanas ierīcēm, metāla detektoriem, endoskopiem, narkotestiem utt., kas ļauj pārbaudīt, vai transporta līdzekļos netiek slēptas kontrabandas preces. Kādas slēpšanas stratēģijas ir mūsdienu kontrabandistu arsenālā un kādas tehnoloģijas ļauj to atklāt – par jauno laboratoriju stāsta RTU Inženierekonomikas un vadības fakultātes Starptautisko ekonomisko sakaru un muitas institūta direktors Aivars Vilnis Krastiņš un šī paša institūta zinātniskais asistents Aivars Gulbis. Laboratorija izveidota, lai stiprinātu studentu praktiskās iemaņas muitas kontroles veikšanā un labāk sagatavotu viņus darba tirgus prasībām. Muitas kontroles laboratorija izveidota RTU Inženierekonomikas un vadības fakultātes Starptautisko ekonomisko sakaru un muitas institūta (SESMI) Muitas un nodokļu katedrā ar Valsts ieņēmumu dienesta Muitas pārvaldes atbalstu. Padomju laika civilās aizsardzības metodes Pie speciālā aizsargapģērba piederēja vieglais aizsargtērps un aizsargkombinzons ar kapuci, aizsargcimdiem un gumijas zābakiem – apģērbs bija tikai neliela daļa no civilās aizsardzības pasākumiem padomju laikā. Par civilas aizsardzības metodēm stāsta Latvijas ugunsdzēsības muzeja direktors Aivars Mednis.

Da je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, bo svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Odbita do bita se loteva nove miniserije z naslovom Zdravje na dotik. V prvem delu Maruša in Anže testirata aplikacije in zapestnice za spanje. Dr. Grega Repovš, predavatelj na Oddelku za psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, pravi, da bodo tehnologije, ki obljubljajo boljši spanec, vse bolj natančne in uporabne.

V Sloveniji se pravkar spopadamo z vrhuncem letošnje sezone gripe. Virus, ki jo prenaša, je strokovnjakom še danes precej trd oreh, saj neprestano mutira. Kako iščejo pravo cepivo, zakaj so nekatere sezonske gripe občutno hujše kot druge in ali je res, da običajen človek v povprečju na desetletje nekajkrat preboli to virusno obolenje, ne da bi vedel, bo pojasnila mag. Katarina Prosenc Trilar iz Laboratorija za javnozdravstveno virologijo.

Profesor doktor Gvido Bratina z novogoriške Univerze sodi med najprodornejše raziskovalce na področju organske elektronike, njegova ekipa iz Laboratorija za fiziko organskih snovi je med vodilnimi teami na tem področju v svetovnem merilu. S podelitvijo Preglove nagrade je odmeven sloves raziskovalca z najmanjše slovenske Univerze potrdilo tudi domače okolje, čeravno sta znanost in raziskovanje še vedno pastorka v slovenski državi. Tudi o tem in marsičem drugem se je s profesorjem Gvidom Bratino pogovarjala Zdenka Tomulić.

Se spomnite trenutka, ko ste se usedli za računalnik in se prvič priklopili na internet? Kar je danes popolnoma samoumevno, nekoč ni bilo. Takrat, v devetdesetih letih, je bil vstop v virtualni svet res videti kot zares dobra čarovnija. A komu je sploh uspelo internet »potegniti« v naše kraje in kako? Uspelo je strašno hudi Borki Jerman Blažič. Zdaj profesorica na ekonomski fakulteti in vodja Laboratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu Jožef Stefan je tista, ki ga je skoraj lastnoročno posadila v Slovenijo. »Upornik in borka sem bila,« se spominja Borka. »Moji nadrejeni niso dojeli, kaj in kako. Zato sem se projekta lotila po gverilsko, sama in skoraj da brez kakršne koli podpore.« Če se pri vas skriva kakšna ideja, predlog, namig ..., jo odprtih rok sprejmeva na naslovu strasnohudi@delo.si, po novem pa tudi na facebook profilu Strašno hudi. Podcast Strašno hudi ustvarjava Maja Čakarić in Klara Škrinjar.