Podcasts about trsta

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk. V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir. O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz Slovenskega  deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so takšni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite!   Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo. Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo društvo TIGR Primorske. V K in K centru v Šentjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dediščine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla.  Pridružite se nam! Foto(Karl Vouk): Prve štiri stele Valentina Omana z dvojezičnimi kraji na avstrijskem Koroškem, postavljene pred celovškim Domom glasbe v okviru projekta 800 +   

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

V spomin bengalskim študentom, ki so se leta 1952 v Pakistanu srčno zavzeli za bengalščino, 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Zatorej se s tremi slovenskimi zamejci iz okolice Trsta in Celovca sprašujemo, kakšen je položaj slovenščine v zamejstvu.

V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta Psihiater Franco Basaglia je leta 1961 prestopil prag stare psihiatrične bolnišnice v italijanski Gorici. V njej je v tistem času v bedi životarilo 600 bolnic in bolnikov z duševnimi boleznimi. Prvo dejanje, ki ga je Basaglia storil kot novi direktor bolnišnice, je bilo, da ni odobril fizičnega omejevanja pacientov. Rekel je: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!« S tem prvim dejanjem je Basaglia prekinil z dotedanjo prakso. V umobolnico je namreč skušal vrniti življenje in paciente enega za drugim prikazati kot ljudi z njim pripadajočim dostojanstvom. "Franco Basaglia je ikona dezinstitucionalizacije," pravi gost oddaje Glasovi svetov profesor socialnega dela in aktivist na področju dezinstitucionalizacije Vito Flaker. O delu in uspešnih pristopih Franca Basaglie v oddaji govori tudi njegov sodelavec in učenec psihiater Roberto Mezzina iz Trsta. Francu Basagli, njegovemu delu in revolucionarnim zamislim, so prostor namenili tudi v okviru Evropske prestolnice kulture GO2025 Nova Gorica/ Gorica. Dokazati želijo, da sta norost in razumnost prepletena ter neločljiva drug od drugega. GO!2025 TUKAJ

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je strokovnjakinja za promet doktorica Chiara Gruden iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Z gostjo iz slovensko-italijanske družine v okolici Trsta smo govorili o njenem delu pa tudi o življenju zamejskih Slovencev.

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju.

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici.

Narodna galerija in SNG Opera in balet Ljubljana vabita na glasbeni cikel Operni solisti v Galeriji, ki se začne v ponedeljek 13. januarja. Goriški muzej tudi v letu 2025 pripravlja serijo Muzejskih torkovih večerov na Gradu Kromberk (prvi bo v torek 14. januarja). Za konec pa še vabilo Založbe Mladika iz Trsta, ki razpisuje literarni natečaj ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in ob 50. obletnici Osimskih sporazumov.

V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 3. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke dr. Tomaža Ivešića, Primoža Sturmana in spomine na očeta Eveline Jeza.

Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh. O zgodovini in današnjem delovanju društva pripoveduje dolgoletna predsednica Marinka Pertot. O 120 kilometrov dolgem potovanju od Narodnega doma v Trstu do Triglava pa Veronika Skerlovaj in Jernej Bufon, dva od deseterice članov društva, ki jim je uspel ta podvig. Na veliko podvigov je lahko ponosen tudi Roman Verdel, vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog, zborovodja in skladatelj, prvi ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške in profesor slovenščine. Čemu vse se bo predsednik Slovenskega prosvetnega društva Borovlje posvetil po upokojitvi? Prisluhnite! Foto(Nebojša Tejić/STA): Podelitev reda za zasluge predsednici Slovenskega planinskega društva Trst Marinki Pertot  

Na Brdu pri Kranju je predsednica države Nataša Pirc Musar včeraj vročila kar osemnajst državnih odlikovanj, prejemniki so bili tudi iz zamejstva. Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta, ki letos praznuje 50-letnico, je red za zasluge prejel za izjemen prispevek k razumevanju manjšinske tematike, spodbujanju razvoja slovenskega jezika in šolstva ter povezovanju slovenskega in italijanskega okolja na področju raziskovalne dejavnosti. Red za zasluge je prejelo tudi Slovensko planinsko društvo Trst, ki letos praznuje 120-letnico, za dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru. Red za zasluge je prav tako prejel Kvintet bratov Smrtnik za neprecenljiv prispevek in trajno zapuščino pri ohranjanju slovenske pesmi in besede v kulturnem življenju koroških Slovencev ter tudi Slovencev doma in po svetu. Medaljo za zasluge pa je prejel mag. Roman Verdel za dolgoletno uspešno in predano delo v korist slovenske skupnosti in zasluge za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu.

Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji pred prihajajočim šolskim letom 2025/26 pripravlja dan odprtih vrat za starše, ki razmišljajo, da bi se njihovi otroci šolali v slovenščini in italijanščini. Dan odprtih vrat za vrtec, osnovno in srednjo šolo bo jutri, v petek, 13. decembra, od 17. ure naprej. V mesecu januarju pa bodo starši omenjene tri stopnje izobraževanja lahko obiskali med poukom. Zdaj pa še na Goriško. Akademija Mirko Špacapan pripravlja večer Izviri naše istovetnosti - dobre prakse za zaveden in zavesten družbeni vsakdan. O mladih, vrednotah in Cerkvi bo skupina mladih iz zamejstva od Benečije do Trsta in Gorice, Koroške in Argentine spraševala župnika iz Grosupljega Martina Goloba. Nocoj ob 20h v Sedejevem domu v Števerjanu. Večer bo vodil Martin Čotar.

Prvo decembrsko epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija prevzemajo dame, prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne, prva drama slovenske scene Salome in prva mama slovenskega šansona Svetlana Makarovič, ki ji bodo v studiu za Prešernovo nagrado čestitali številni znani Slovenci. Vrača se duhovna misel, ki bo tokrat posvečena klofuti iz nebes, Franc Kangler se nam bo oglasil iz Trsta, Uroš Slak pa bo v studiu gostil Roberta Goloba, ki bo razložil, kaj je povedal na zaslišanju na KPK. Kako praznuje rojstni dan France Prešeren, kdo bo nastopil v filmu z naslovom Film, ki ga Janša ne bo videl, kakšne težave imajo Miklavž in parklji in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

V Benečiji so tudi v letošnjem adventnem času na voljo različni koncerti. Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič in dvojezična šola sta pripravila dva. Prvi bo to nedeljo, 8. decembra, na Lesah, drugi v soboto, 14. decembra, v Bardu. Na obeh bodo nastopili Barski oktet iz Barda, zbora Naše vasi iz Tipane in Rečan z Lese ter vokalna skupina dvojezične šole. Tudi letos bodo adventni koncerti v terskih dolinah, ki jih že več let pripravlja združenje don Evgen Blankin v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice. V nedeljo, 15. decembra, bo v Porčinju ob sejmu Svete Lucije pri sveti maši ob 14.30 pel Barski oktet in še tisti dan bosta v Podkalapu nastopila slovenski zbor s Tržaškega in furlanski zbor. Tretji koncert bo v nedeljo, 22. decembra, v Mažerolah. Adventni koncert bo tudi jutri ob 20.00 v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu. Mladinski mešani pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja bo med drugim izvedel izbor sakralnih skladb iz svetovne zakladnice ter pesmi slovenskih primorskih skladateljev.

V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?

Na 186. rednem zasedanju Tajnega društva OFC smo bili spet potopisno razpoloženi. Tri različne poti v Helsinke, tri različne izkušnje, trije različni pogledi na izredno uspešno gostovanje Olimpije v finski prestolnici.O bližnjem srečanju z Riero na Brniku, o Ahmedu v belem golfu, o švedskem navijaču Olimpije in mnogih drugih bizarnih dogodivščinah s poti v Skandinavijo prek Ljubljane, Trsta, Dunaja, Frankfurta, Münchna in Rige.

V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto. Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos.

Z italijanskim zgodovinarjem dr. Federicom Tenco Montinijem o reševanju tržaškega vprašanja, kot ga je popisal v knjigi Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954Dejstvo, da Slovenci nismo dobili Trsta - pa čeprav je to narodno mešano mesto 1. maja 1945 osvobodila jugoslovanska vojska - je verjetno še danes ena bolj bolečih točk naše zgodovine. In vendar na razmejitev med Italijo in Jugoslavijo morda vse prevečkrat gledamo predvsem v lokalnem kontekstu - manj pa se zavedamo, da je bil Trst po drugi svetovni vojni pravzaprav prvo žarišče porajajoče se hladne vojne, tržaško vprašanje pa je igralo pomembno vlogo tudi v italijanski notranjepolitični tekmi med komunistično partijo in krščanskimi demokrati. Zakaj je bilo v tem kontekstu za zahodne zaveznike tako pomembno, da Trst ne postane jugoslovanski? Kolikšno težo so temu vprašanju, po drugi plati, dajale jugoslovanske oblasti? Kako je na reševanje zapletenega problema vplival spor med Titom in Stalinom leta 1948, po katerem Jugoslavija ni bila več tako trdno umeščena v vzhodni blok? In kako sta se obe vpleteni strani sploh lotevali napornih in na trenutke zelo zaostrenih pogajanj v desetletju po vojni, pogajanj, ki so na koncu pripeljala do tega, da je Jugoslavija sicer dobila večino spornega ozemlja, ne pa Trsta kot samega jedra razmejitvenega spora? Tovrstna vprašanja nam bo za tokratne Glasove svetov pomagal osvetliti italijanski zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki je s pomočjo podrobnega vpogleda arhivov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu napisal monografijo z naslovom Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi ZRC Sazu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: tanka jugoslovanske IV. armade med Tržaško operacijo

Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.

Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. S slovenskostjo Trsta, torej z deležem in pomenom Slovencev v največjem pristanišču habsburške monarhije od konca 19. stoletja prek fašističnega obdobja »najbolj italijanskega mesta« do danes, so se ukvarjali številni raziskovalci, a še nihče tako temeljito kot politični geograf Milan Bufon. Po monografiji Ethnos in topos zdaj še v Tržaških Slovencih, kjer v seznamu Literatura in viri navaja več kot 120 bibliografskih enot. Avtor najprej pove, da se je obsežne raziskave lotil kot znanstvenik, ki želi s svojimi dognanji razkriti, popraviti in preseči mnoge sporne ugotovitve tudi politično in ideološko motiviranih piscev. K pisanju so ga spodbudile tudi življenjske zgodbe prednikov, v zadnjih desetletjih monarhije priseljenih iz slovenskega zaledja. »Ljudje, ki jim je v življenja nasilno vdrla zgodovina in jih kot poplavna voda odnesla s seboj ter zapisala izgnanstvu,« piše Bufon v posvetilu staršem, »se v iskanju vedno novega pristana niso nikoli premaknili iz svojega rodnega kraja.« Osrednja tema knjige Tržaški Slovenci je analiza in revizija popisa prebivalstva Trsta in okolice, ki ga je leta 1910 še zadnjič izpeljala habsburška oblast. Priseljevanje s Krasa, Goriške in Kranjske, iz Istre in z vzhoda današnje Slovenije je v tem času največ pripomoglo k pospešeni demografski rasti in spreminjanju narodnostne sestave Trsta ter do konca monarhije tudi »kompenziralo« sprotno asimilacijo. Večinoma italijansko opredeljeni popisovalci so namreč upoštevali predvsem »običajno uporabljani jezik«, ne pa etnične pripadnosti narodnostno vedno bolj zavednih Slovencev. Revizija popisa, opravljena na zahtevo političnega gibanja Edinost, je pokazala, da je bil delež Slovencev v posameznih okrajih vsaj za tretjino, ponekod tudi za dve večji od sprva zapisanega. Nadaljnje razčiščevanje je ustavila vojna, po njej pa so za Slovence in druge »tujerodne« napočili še težji časi. Milan Bufon z natančno analizo oziroma revizijo revizije ohranjenih popisnih pol ugotavlja, da je bilo Slovencev na popisanem ozemlju še precej več. V prvem delu knjige, Austria Felix, obravnava razvoj mesta do konca velike vojne, drugi, Citta italianissima, pa sega tudi v naš čas. S sodelavci je skrbno preučil popisno dokumentacijo za Trst in okolico in sproti komentiral ugotovljene razlike, jih dopolnil s preglednicami in pojasnili, kot so za današnje iskalce lokacij pommebna nekdanja ledinska imena ter spremembe imen okolišev in ulic. Pozoren je bil tudi na pogostost priimkov, število bivališč in številčnost gospodinjstev, marsikje tudi domačih živali, pa na vire preživljanja, šolanje ter vključenost v kulturna, športna in politična društva. Revizija revizije, ki jo je imenoval deitalijanizacija slovenskega prebivalstva, je v posameznih okrajih odkrila še 5 do 18 odstotkov več Slovencev, delež Italijanov pa se je ustrezno znižal. Bufona je poleg dejanskih sprememb povsod zanimalo tudi subjektivno zaznavanje razlik med večinskim in drugim največjim delom tržaškega prebivalstva, za kar je med drugim okrivil asimilacijsko vlogo italijanskih občinskih šol v predmestju. Razmere na začetku 20. stoletja pri Sv. Ivanu je ponazoril kar z odlomkom iz spominov Vladimirja Bartola: »Bivanje sredi napredujočega in napadalnega tujstva je postajalo zmerom bolj nelagodno.« Po koncu prve vojne so nove italijanske oblasti uvedle izredno stanje in pretrgale vse vezi z nastajajočo Državo SHS. Slovenci, ki so na mirovni konferenci v Parizu ostali brez podpore, so že pred nastopom fašizma zapuščali Trst. Do popisa leta 1921 jih je v Jugoslavijo in na zahod odšlo blizu 45.000, priselilo pa se je 60.000 Italijanov iz notranjosti. Požig Narodnega doma in uničevanje drugega imetja Slovencev sta še pospešila spreminjanje etnične sestave. Mnogi Slovenci, ki so ostali, so se povezali v ilegalne organizacije TIGR, Borba in druge na eni ter komunistične protifašistične skupine na drugi strani ter kljubovali fašističnemu terorju. »Idealiziranje narodnostno čistega mesta, ki ga je s posebnimi zakoni udejanjal fašizem, ni bilo povsem odpravljeno vse do današnjih dni,« piše Bufon, V drugem delu avtor povzema burno vojaško in politično dogajanje med vojno in po njej, ko je po umiku partizanske vojske iz Trsta nastala začasna razmejitev vzdolž Morganove linije na Svobodno tržaško ozemlje pod zavezniško upravo na njeni zahodni in jugoslovansko na vzhodni strani. Korak v prid slovenskih izobraževalnih in kulturnih organizacij je napovedal leta 2001 sprejeti zakon za zaščito slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, ki pa se je začel uresničevati šele dve desetletji pozneje. Medtem je desna večina na lokalni politični ravni še naprej zavračala vse, kar bi, kot poudarja Bufon, »spominjalo na tam živeče Slovence in njihovo z mestom povezano zgodovino«. Raziskava v nadaljevanju obravnava šolstvo ter resnično rabo slovenščine v Trstu in okolici do danes. S terensko raziskavo potrjene ugotovitve kažejo, da je današnje skupno število Slovencev na Tržaškem mogoče oceniti na 25.000, od tega 15.000 v občini Trst – pri čemer se jih le tretjina, od tega polovica z univerzitetno izobrazbo, doma pogovarja samo v slovenščini! Od leta 1910, ko je v mestu živelo skoraj 50.000 Slovencev, je delež oseb, ki so bolje ali slabše obvladovale slovenščino, iz generacije v generacije upadal za 20 do 30 odstotkov, pri današnji generaciji pa se z vpisovanjem v slovenske šole znova povečuje. To je za Bufona »spodbuden znak družbene oziroma medetnične integracije v tradicionalno večjezičnem in večkulturnem mestu«. Za njeno spodbujanje in promocijo slovenskega jezika in kulture v mestu bi morali bolje poskrbeti obe sosednji državi. Le tako, sklepa avtor, bi lahko preprečili, da ne bi današnji prebivalci »nekdaj največjega slovenskega mesta v njem ostali zapisani le kot folklorni relikt neke davne, mitične preteklosti«.

V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.

V sredo, 7. avgusta v naši dnevni rubriki »Odprta knjiga« začenjamo z branjem knjige kapitana in upokojenega menedžerja tržaške ladjedelnice Bruna Volpija Lisjàka »Vonj po morju«. Je avtor več kot polovice ducata knjig, v katerih je ob pomoči javnih in osebnih arhivov iz zgodovinske pozabe potegnil preteklost tržaškega ribištva in pomorstva tamkajšnih Slovencev. Po izidu njegove že četrte tovrstne knjige »Tržaško morje: kraška obala, mesto in vasi«, s pomenljivim podnaslovom »prezrti del zgodovine Slovencev« leta 2010, smo ga skupaj z muzealko dr. Vereno Perko Vidrih obiskali na njegovem domu blizu Sežane, kamor se je preselil iz Trsta. Kapitan je tudi eden osrednjih pobudnikov za nastanek Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu, še pred drugo vojno tamkajšnem največjem ribiškem kraju. Poskušali smo preveriti kakšne argumente za omenjeno prezrtost kapitan ponuja. Slišali boste skrajšani posnetek z najbolj izrazitimi temami sicer enournega pogovora.

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple. Ustavimo se na plaži v Sesljanu, kjer mladinski oddelek Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravlja pravljične urice v slovenskem jeziku. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo, s katero bi radi v društvo Bazovica privabili najmlajše planince. Ibolya Dončec Merkli, dolgoletna profesorica slovenskega jezika in književnosti ter televizijska novinarka, ki je za svoje delo pri razvoju materinščine dobila pomembno madžarsko priznanje, pa pove več o svojem življenju, tesno povezanem tudi s slovenskim jezikom. Foto (zajem zaslona): Narodna in študijska knjižnica Trst

Poletno festivalsko dogajanje bomo preverili v Ljubljani. Na Starem trgu se je začel festival Dobimo se pred Škucem, ki ob pestrem koncertnem in gledališkem programu ponuja tudi številne ustvarjalne delavnice za otroke. Obiskali smo tudi vas Šempolaj blizu Trsta, ki je rojstni kraj Alojza Rebule. Tam so pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta pripravili prireditev ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Na dogodku, ki so ga so naslovili Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno, so med drugim odkrili spominsko ploščo. Svet kulture.

Ob nedeljski stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših pisateljev in mislecev Alojza Rebule bo Slovenska prosveta iz Trsta v sodelovanju s krovno organizacijo naše narodne skupnosti v Italiji Svetom slovenskih organizacij v pisateljevem rojstnem Šempolaju slovesno odkrila ploščo na pisateljevi rojstni hiši. Slovesnost se bo začela z mašo zadušnico v domači cerkvi, ki jo bo daroval goriški nadškof Redaelli. Sledil bo bogat kulturni program pred šolo. Sodelovalo bo veliko domačih umetnikov z različnih področij. Prisotna bo tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki spada med pisateljeve učence. Slavnostni govornik pa bo nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. To bo osrednji dogodek niza V Rebulovem vetru. Nadaljeval se bo konec avgusta s študijskimi dnevi Draga, ki bodo letos posvečeni izročilu velikega pisatelja.

Premier Golob kljub ugotovitvam računskega sodišča o nesmotrni porabi denarja vztraja, da vse delajo prav.SDS z novo interpelacijo zoper ministrico za digitalno preobrazbo Stojmenovo Duh.Po podpisu stavkovnega sporazuma upravne enote znova delujejo nemoteno.Na volitvah v Franciji presenetljiva zmaga levice. Se obeta politična nestabilnost?Še vedno odmeva papežev obisk Trsta. Kakšni so vtisi slovenskih škofov?Včeraj še dve novi maši – Mela Kovica v Mirnu in Gregorja Markelca v Šentrupertu.Vreme: Sončno bo, s kakšno nevihto.

Kaj lahko pričakujemo od papeževega obiska Trsta to nedeljo?V SDS kritični do lanskega dela policije, najbolj jih skrbi izjemen porast nezakonitih prehodov državne meje.V Veliki Britaniji poraz konservativne vlade. Novi premier bo Keir Starmer.Demokrati v ZDA so se pred predsedniškimi volitvami znašli v zagati, postopek morebitne zamenjave Joeja Bidna nikakor ni preprost.Stavkovni sporazum podpisan, upravne enote s ponedeljkom normalno odprte.Vreme: Jutri bo sončno, s temperaturami do 32 °C.Šport: Slovenski košarkarji ostajajo v igri za Olimpijske igre, jutri jih čakajo Grki!Krajani Strug v občini Luče nezadovoljni s procesom ocenitve nepremičnin, ki jih morajo zapustiti.Kampiranje v porastu, kampi so se po lanskih neurjih postavili nazaj na noge.Šport: Na evropskem nogometnem prvenstvu se danes začenja četrtfinale.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je v sodelovanju z založbo Beletrina tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti, ki je bil tudi zadnji v tej sezoni, posvetilo 100. obletnici rojstva tržaškega pisatelja Alojza Rebule. Krstno so predstavili ponatis njegovega znanega romana Senčni ples. Prva izdaja sega v leto 1960. Glavni sogovornik na večeru je bil avtor spremne besede Primož Sturman. V pogovoru s predsednikom društva Martinom Brecljem je sodelovala tudi urednica omenjene založbe Tina Vrščaj. V župnijski cerkvi apostola Jerneja v Barkovljah v Trstu pa je v nedeljo po večerni sveti maši potekal recital poezije Lada Piščanca, duhovnika in pesnika, ki se je prav tam rodil pred 110-imi leti, 16. junija, umrl pa je nasilne smrti pred 80-imi leti, leta 1944 v Cerknem. Dogodek je sodil v okvir niza Pasijonke - Pesmi o trpljenju v vojni in miru, ki ga prireja Muzejsko društvo Škofija Loka v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta iz Trsta in župnijo iz Barkovelj.

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rezultate najnovejše raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 – solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico mešanega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene šole dežele Koroške in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Monoštru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena.   Foto (Mateja Železnikar): koncert ob 50 letnici MePZ Podjuna v Kulturnem domu v Pliberku

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nocoj pripravlja tradicionalni “ponedeljkov večer# v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti 3. Nocoj bo na sporedu pogovor ob izidu monumentalne knjige Virgil Šček - dnevniški zapisi od 1909 do 1933. Knjigo je ob svoji 100-letnici izdala Goriška Mohorjeva družba. Govorili bodo: predsednik Goriške Mohorjeve družbe monsinjor Renato Podbersič in urednika izdaje zgodovinarja doktor Matic Batič in doktor Renato Podbersič. Večer bo povezoval Ivo Jevnikar. Nocoj ob 20.30.

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kako pa je z uresničevanjem zahtev koroških Slovencev? Kaj si lahko obetajo na področju dvojezičnega šolstva? Biti manjšina na Hrvaškem ni enostavno, pravi dr. Barbara Riman, predsednica tamkajšnje Zveze slovenskih društev. Kako pa komentira nedavne parlamentarne volitve in vlogo izvoljenih predstavnikov narodnih skupnosti? V Monoštru se pridružimo gimnazijcem na slovenskem dnevu in se s posodobljenim vodnikom odpravimo na raziskovanje Trsta in okolice. Vinko Wieser, predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vasi, pa pove več tudi o zemljevidih slovenskih ledinskih in hišnih imenih na avstrijskem Koroškem in portalu Flu Led. Foto (Silva Eöry): pozdrav dijakom monoštrske gimnazija na slovenskem dnevu   

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Trst, edino večje severnojadransko pristaniško mesto, ki se mu je uspelo ubraniti pred nadvlado Benetk, je leta 1717 postal odprto pristanišče. V naslednjem stoletju je doživel izjemen gospodarski razcvet in postal drugo najpomembnejše mesto habsburške monarhije. Ne pa tudi univerzitetno središče, tako da se je kulturno in politično življenje v večnacionalni metropoli zrcalilo predvsem v delovanju društev. Ta so poleg trgovcev in ladjarjev ter industrialcev in pripadnikov drobne buržoazije povezovala tudi uradnike, učitelje in druge izobražence, kar je pisateljem in drugim umetnikom, ki so se za nekaj let ustavili v mestu, zagotavljalo prostor za razmah znanosti, umetnosti in kritične misli. Ta posebnost Trsta je pritegnila pozornost socialne in kulturne antropologinje Daše Ličen, da jo je s pomočjo historično-antropološkega razlagalnega aparata raziskala in predstavila v knjigi Meščanstvo v zalivu s podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Osvetlila je različne vidike tamkajšnje meščanske kulture v obdobju med revolucijo 1848 in začetkom prve svetovne vojne. Ponekod je med sledenjem virom segla tudi prek tega prostorskega in časovnega okvira, da je lahko s primerjavami celovito zajela poglavitne značilnosti narodno in kulturno raznolikega, naglo se razvijajočega meščanskega sloja v največjem jadranskem pristanišču. Članstvo v društvih je v drugi polovici 19. stoletja postajalo množično, v večini, kar je za avtorico zelo pomembno, pa je naraščal tudi delež in vpliv žensk. Med številnimi društvi se je posebej posvetila štirim: Minervi, Slavjanskemu društvu, Društvu ljubiteljev živali in Jadranskemu naravoslovnemu društvu. Minervi, nastali leta 1810, nekakšnemu parlamentu meščanov, kot jo imenuje, sledi na vijugasti poti nacionalizma – od posameznih namigov v poznem razsvetljenstvu do podreditve iredentizmu s čaščenjem mučeniškega mita svojega člana, neuspešnega atentatorja Oberdana. Minerva je združevala zbiralce mineralov in izkopanin, redkih rastlin in umetnin, imela je bogato knjižnico ter na začetku 19. stoletja brezplačno ambulanto za reveže in akvarij s človeško ribico. Izdajala je tudi svoje glasilo ter do danes ohranila intelektualni značaj in zanimanje za ukvarjanje z resnejšimi družbenimi vprašanji. Slavjansko društvo je bilo eno od mnogih, ki jih je po marčni revoluciji omogočil val liberalno-demokratičnih idej. Vanj so se včlanili številni tržaški Slovani, ne le Slovenci, ženske pa so smele sodelovati le pri društvenih zabavah in plesih. Prvi predsednik panslavizmu naklonjenega društva je bil pesnik Jovan Vesel Koseski, tajnik pa učitelj Ivan Macun. Oba, tako kot večino poznejših vidnih članov, so v Trst za nekaj let pripeljale službene dolžnosti. Ta čas, ugotavlja Daša Ličen, so gojili tesne stike s proslovanskimi intelektualci na Dunaju, v Celovcu, Ljubljani in drugod. Začetno izražanje zvestobe habsburški kroni je v glasilu Slavjanski rodoljub ter v društvenih razpravah po obdobju ilirizma nadomestilo širjenje ideje jugoslovanske vzajemnosti. K zamrtju društva je poleg odhajanja ključnih članov vplivalo tudi krnjenje svobode tiska v času Bachovega absolutizma. Leta 1865 ustanovljena Slavjanska čitalnica, opozarja avtorica, ni bila naslednica društva, »pač pa povsem novo poglavje v delovanju tržaških Slovanov, predvsem Slovencev«. Tretje obravnavano, leta 1852 ustanovljeno Društvo ljubiteljev živali je bilo eno zgodnejših in vplivnejših sorodnih združenj v Evropi. Vanj so se vključevali zlasti pripadniki višjih slojev tržaškega meščanstva pa tudi posamezniki iz drugih delov monarhije, na primer Ljubljančan Janez Bleiweis. Med ženskimi članicami je bila najvplivnejša Angležinja Isabel Burton, ki je z možem Richardom, diplomatom in raziskovalcem, devetnajst let preživela v Trstu. V društvu je vodila odbor za podeljevanje nagrad izvoščkom, kmetom in drugim, ki so »človeško in plemenito«, torej civilizirano ravnali s svojimi živalmi, ter hkrati odmevno skrbela za sramotenje in kaznovanje barbarskih surovežev zlasti med slovanskim okoliškim prebivalstvom. Borci za pravice živali v društvu so bili prepričani, osvetljuje avtorica tudi drugo plat, »da delajo dobro, ko ob zvokih petja kanarčkov in laježu počesanih psov iz zavetja svojih vil spodbujajo kmečko prebivalstvo k milosrčnosti do živali in splošnemu družbenemu napredku«. Daša Ličen svojo zanimivo primerjalno analizo delovanja tržaških društev v »dolgem 19. stoletju« sklepa z Jadranskim naravoslovnim društvom, ki je po ustanovitvi leta 1874 delovalo še 40 let. Trst kot vozlišče kopenskih in pomorskih poti je bil ugodno okolje tudi za pretok znanstvenih informacij, še posebno po odprtju zoološke raziskovalne postaje, kjer je opravljal poskuse tudi mladi Sigmund Freud. Avtorica dodaja, da v delovanju društva ni bilo opaznih nacionalnih in drugih političnih tendenc, saj so raziskovalci z vseh strani sodelovali predvsem kot »državljani« republike znanosti. Med njimi na koncu predstavlja še sodelavca društva Karla Deschmanna, ki so ga, kot pravi, slovenski nacionalisti po prestopu v nemški tabor izbrisali z zemljevida pomembnih naravoslovcev na Kranjskem.

Monografija z naslovom "Trsta ne damo!" pojasnjuje nekatere novo vidike tržaškega vprašanja, ki je zaznamovalo odnose med Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni. Zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki preučuje mejno območje med Italijo in Slovenijo, je analiziral arhive v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Knjiga poleg zgodovinskih faktov osvetljuje širši kontekst odnosov med narodi na tem območju, pomaga pa tudi pri razumevanju aktualnih mejnih vprašanj v Evropi in po svetu.

Dr. Daša Ličen je raziskovalka na ZRC SAZU, antropologinja, ki je zadnjih pet let raziskovala življenje habsburškega Trsta od leta 1848 do 1916. Njena znanstvena študija je bila najprej doktorska disertacija, nato pa je izšla še kot knjiga z naslovom Meščanstvo v zalivu ter podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Trst je bil vse od 14.stoletja naprej del Habsburškega imperija in šele v 18. in 19. stoletju se je razmahnil kot slikovito pristaniško mesto in kmalu postal četrto največje mesto imperija.

Neposredno javljanje iz Trsta, kjer poteka 35. mednarodni tržaški filmski festival srednje in vzhodnoevropskega filma, ki je že tradicionalno namenjen tudi slovenskemu filmu. Ob 35-letnici festivala je prav na današnji dan organizirano srečanje Slovenija/Italija – brezmejno filmsko sodelovanje. Slovenski filmski center ga bo organiziral v sodelovanju z GO!2025 Nova Gorica in Gorica, Evropska prestolnica kulture.

Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.