Podcasts about trsta

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Obdobje med dvema vojnama je bilo za Primorce težko in surovo. Prav zato je še danes, tudi pri mladih ljudeh, osvoboditev izpod nacifašizma leta 1945 izredno občutena. Najbolj pa jo občutijo tisti, ki so predvojno obdobje doživeli na svoji koži. Obletnica osvoboditve, ki jo v mestu v zalivu zaznamujejo prvega maja, je bila povod, da so naše tokratne sogovornice tri pričevalke tedanjega obdobja s Tržaškega; Danica Tul Smotlak, Vesna Zahar Tul in Irma Škabar Kraus.

Odbor za Nagrado Nadja Maganja, ki ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine, bo nagrado za leto 2026 podelil učiteljici in vsestranski kulturni delavki Veri Poljšak. Izročitev nagrade bo nocoj ob 19. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje pri Trstu. Sodelovali bodo Maja Lapornik, Devan Jagodic, OPZ Glasbena Kambrca pod vodstvom Marilene Lo Pinto in ŽVS Adria pod vodstvom Tine Renar. Nagrada Nadja Maganja je priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo v spomin na preminulo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, ki jo odlikujejo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnica, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar.

Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite!Foto (Silva Eöry): Erika Köles Kiss in Karel Holec - dosedanja zagovornica in novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu

V sklopu letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo jutri finisaža oziroma zaprtje razstave slikarja Stanka Sadjaka, ki je postavljena v preddverju kapele Zavoda sv. Stanislava. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar nam je več povedal o glasbenem programu (Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov) in govornici, ki bo povedala svoja opažanja o razstavljenih slikah, to bo mag. Mojca Jenko. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nocoj vabi na predvelikonočni večer Srečanja s papežem Frančiškom. Z don Robertom Roso, župniku pri Novem sv. Antonu in osebnim prijateljem papeža Frančiška se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Na voljo bo tudi pričevanjska knjiga Očetovsko srce, ki jo je napisal gost večera, ki se bo v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti v Trstu začel ob 20.30.

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.

Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.

V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Piše Robi Šabec, bere Igor Velše. Zbirka kratkih zgodb Mojce Petaros Nočem več biti nevidna je povedna že s samim naslovom. Nevidnost namreč smemo in moramo interpretirati zgolj kot totalno nasprotje vsega vidnega, kar pa konec koncev pomeni, da vprašanje identitete postane primarni sestavni element pomena »biti viden«. Če bi nadaljevali v tovrstni maniri in se dotaknili t. i. tržaške literarne šole, bi bilo treba dodati, da je na prvem mestu vprašanje narodne identitete, torej biti Slovenec v dvo- ali večkulturnem in večjezičnem prostoru, kar je posebej značilno za dela pisateljev, kot sta Boris Pahor in Alojz Rebula. Tržaška pisateljica Mojca Petaros na tem mestu naredi zarezo, saj je zanjo kot avtorico naslednje generacije, sicer značilna obravnava narodne identitete, vendar ji ostale vrednote, kot sta na primer politična ideologija ali še bolj zasebnost niso podrejene. Nasprotno, v delu Nočem več biti nevidna so pogosti zastavki, ki presegajo vprašanja narodne identitete Slovenca / Slovenke v Trstu, torej zamejstva, in to tudi na način, da trčijo ob vprašanja zdomstva oziroma drugega kot takega. Ta drugi (praviloma) ponuja ogledalo, v katerem protagonisti lahko »postanejo vidni«. Bodimo konkretni in izpostavimo npr. Barbaro v črtici Snežne krogle, ki ob fantu Kataloncu Jordiju v daljnem Madridu reflektira lastno pozicijo in identiteto, da zatrdi: »Kakšno bogastvo je to, da sem doma v dveh jezikih in dveh kulturah!« A olajšanje je zgolj hipno in navidezno, saj v nadaljevanju že sledita trpka ugotovitev in ponovitveni strah pred nevidnostjo, ko se junakinja sprašuje o materinem jeziku svojih morebitnih otrok, rojenih bodisi v tujini bodisi v domačem okolju. Dilema (narodne) identitete sicer ostaja, a je predrugačena, pogojno celo nadgrajena, tako da ne vzdrži več zgolj oznake, ki na eni strani predpostavlja pozitivno vrednoteno slovensko identiteto v opoziciji do negativno obravnavane italijanske. »Ščavo« ni več aktualen, saj je mesto tega »nepotrebnega« drugega zdaj in v avtoričinih črticah nadomestil prišlek, brezdomec, tujec, begunec, Afganistanec … Mojca Petaros to domiselno popiše npr. v zgodbi z naslovom To se pri nas ne dogaja, v kateri obravnava rasizem, zakoreninjen tako v italijanskem predstavniku policijskih enot kot tudi pri zamejcu, klenem slovenskem očetu. Ves problem je pač v tem, da hči, po rodu Slovenka, domov na večerjo prvič pripelje svojega partnerja, ki pa je na žalost tam zbranih napačne barve; je begunec, Afganistanec, se pravi neke vrste »čefur«. Podobno ugotovitev bi lahko razbrali tudi v črtici Čakule, le da tam Afganistanca nadomesti Kubanec. Za avtorico je torej značilno, da narodno identiteto obravnava na manj zavezujoč način, kot je bilo to značilno za omenjene avtorje t. i. tržaške šole, a seveda zgolj v smislu znotraj razmerja Slovenca do Slovenca oziroma Slovenca iz Trsta v razmerju do tržaških Italijanov. Tovrstno obravnavo namreč več kot uspešno nadgrajuje z drugimi dinamikami oziroma relacijami, v katerih mesto tega nesrečnega drugega ni več rezervirano zgolj za tržaškega Slovenca. Tudi zato lahko učenec Jakob iz trdnjave slovenstva pri Sv Jakobu v črtici Domača naloga preprosto zatrdi, da ima raje paneton kot potico. Skozi doživljanje osrednjih protagonistov se Trst – dogodkovni prostor večine zgodb je namreč »mesto v zalivu« – razkriva v vsej svoji multikulturnosti, jasno pa je na ta način izražena tudi njegova nacionalistična komponenta. Ta ni več nastrojena proti nemštvu in še bolj izrazito proti slovanstvu / slovenstvu, kot je bilo nekoč, ampak proti drugemu po barvi kože. Zbirka Nočem več biti nevidna tako tržaškemu in tudi slovenskemu bralcu predstavlja mesto Trst na način, kot ga verjetno lahko ponudi le lucidni tržaškoslovenski pisatelj oziroma pisateljica. Presežki, ki v prvi vrsti poskrbijo za dodatno literarno vrednost dela, so mestoma povsem subjektivni, a vselej subtilni elementi, ki zaznamujejo avtoričino sicer realistično pisanje, vendar pogosto nadgrajeno s posameznimi elementi magičnega realizma – jasno, saj konec koncev nihče ne more rešiti problematike nesrečnega openskega tramvaja, kot je to popisano v kratki zgodbi Vsaka vas ima svoj glas. Naj še dodamo, da se Mojca Petaros v delu ves čas spretno giblje znotraj procesov pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije in drugačenja. Zbirka Nočem več biti nevidna obsega dvajset kratkih zgodb ki s svojimi protagonisti spodbujajo razmislek o (lastnih) prepričanjih o identitetah, pripadnosti, drugačnosti, izključenosti oziroma vključenosti in multikulturalizmu.

Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:

Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta.

Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta.

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar? To ni političen song je naslov nove predstave Teatra Rampa iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koroških slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti. Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. študijski dnevi Draga, povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji - , ki bo potekal v središču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.   Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa

V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.

Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

Ko razmišljamo o hladno-vojni Evropi, često razmišljamo o celini dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati. A kako potem pojasniti, da smo v socialističnih časih Slovenci po nakupih redno hodili v Trst? »Od Szceczina na Baltiku do Trsta na Jadranu se je čez celino spustila železna zavesa.« Ko je Winston Churchill izrekel ta znameniti stavek – to je bilo med govorom, ki ga je britanski politik imel v ameriškem Misuriju marca leta 1946 –, je svet dobil priročno metaforo, s katero je bilo nenadoma moč nadvse elegantno, jedrnato povzeti posledice takrat porajajočega se ideološkega, geopolitičnega, vojaškega in gospodarskega tekmovanja med Združenimi državami ter Sovjetsko zvezo za življenje Evropejk in Evropejcev. A tovrstne, slikovite prispodobe menda nikoli niso brez pomanjkljivosti; bolj ko so namreč retorično učinkovite, večja je verjetnost, da bodo v slepo pego našega razumevanja sveta potisnile vsa tista dejstva, ki se pač ne prilegajo predstavam, ki jih te metafore sicer zbujajo. Natanko tako je bilo tudi s Churchillovo železno zaveso. Zahvaljujoč njegovi prispodobi se je marsikdo na Slovenskem o hladno-vojni Evropi navadil razmišljati kot o kontinentu dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati … In to kljub temu, da smo prav mi živeli ob meji in z mejo, ki je bila – če se zdaj spomnimo tradicionalnih nakupovalnih izletov v Trst ali Celovec – seveda še kako prehodna. A kako se je lahko premerilo, da je prav v naših krajih železna zavesa postala vsa porozna, vsa luknjičasta? In, seveda, kako so, pogojno rečeno, navadni, majhni, vsakdanji ljudje živeli s to mejo in jo s svojimi življenjskimi praksami tudi so- oziroma preoblikovali? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko in zgodovinarja, dr. Urško Strle, raziskovalko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter njenega sodelavca s slednje institucije, dr. Boruta Klabjana, ki sodelujeta pri mednarodnem znanstvenem projektu Open Borders, se pravi Odprte meje, ki skuša na novo osvetliti, kako so v prostoru med Alpami in Jadranom pravzaprav funkcionirale meje od konca druge svetovne vojne pa do današnjih dni. Foto: Izmenjava novoletnih voščil na italijansko-jugoslovanskem mejnem prehodu na Fernetičih leta 1956 (avtor fotografije je Mario Magajna, fotografija je shranjena v fondu Primorskega dnevnika; objavljeno z dovoljenjem Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici, Trst)

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk. V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir. O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz Slovenskega  deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so takšni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite!   Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo. Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo društvo TIGR Primorske. V K in K centru v Šentjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dediščine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla.  Pridružite se nam! Foto(Karl Vouk): Prve štiri stele Valentina Omana z dvojezičnimi kraji na avstrijskem Koroškem, postavljene pred celovškim Domom glasbe v okviru projekta 800 +   

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

V spomin bengalskim študentom, ki so se leta 1952 v Pakistanu srčno zavzeli za bengalščino, 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Zatorej se s tremi slovenskimi zamejci iz okolice Trsta in Celovca sprašujemo, kakšen je položaj slovenščine v zamejstvu.

V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.

V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta Psihiater Franco Basaglia je leta 1961 prestopil prag stare psihiatrične bolnišnice v italijanski Gorici. V njej je v tistem času v bedi životarilo 600 bolnic in bolnikov z duševnimi boleznimi. Prvo dejanje, ki ga je Basaglia storil kot novi direktor bolnišnice, je bilo, da ni odobril fizičnega omejevanja pacientov. Rekel je: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!« S tem prvim dejanjem je Basaglia prekinil z dotedanjo prakso. V umobolnico je namreč skušal vrniti življenje in paciente enega za drugim prikazati kot ljudi z njim pripadajočim dostojanstvom. "Franco Basaglia je ikona dezinstitucionalizacije," pravi gost oddaje Glasovi svetov profesor socialnega dela in aktivist na področju dezinstitucionalizacije Vito Flaker. O delu in uspešnih pristopih Franca Basaglie v oddaji govori tudi njegov sodelavec in učenec psihiater Roberto Mezzina iz Trsta. Francu Basagli, njegovemu delu in revolucionarnim zamislim, so prostor namenili tudi v okviru Evropske prestolnice kulture GO2025 Nova Gorica/ Gorica. Dokazati želijo, da sta norost in razumnost prepletena ter neločljiva drug od drugega. GO!2025 TUKAJ

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je strokovnjakinja za promet doktorica Chiara Gruden iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Z gostjo iz slovensko-italijanske družine v okolici Trsta smo govorili o njenem delu pa tudi o življenju zamejskih Slovencev.

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju.

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici.

Narodna galerija in SNG Opera in balet Ljubljana vabita na glasbeni cikel Operni solisti v Galeriji, ki se začne v ponedeljek 13. januarja. Goriški muzej tudi v letu 2025 pripravlja serijo Muzejskih torkovih večerov na Gradu Kromberk (prvi bo v torek 14. januarja). Za konec pa še vabilo Založbe Mladika iz Trsta, ki razpisuje literarni natečaj ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in ob 50. obletnici Osimskih sporazumov.

Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Prvo decembrsko epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija prevzemajo dame, prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne, prva drama slovenske scene Salome in prva mama slovenskega šansona Svetlana Makarovič, ki ji bodo v studiu za Prešernovo nagrado čestitali številni znani Slovenci. Vrača se duhovna misel, ki bo tokrat posvečena klofuti iz nebes, Franc Kangler se nam bo oglasil iz Trsta, Uroš Slak pa bo v studiu gostil Roberta Goloba, ki bo razložil, kaj je povedal na zaslišanju na KPK. Kako praznuje rojstni dan France Prešeren, kdo bo nastopil v filmu z naslovom Film, ki ga Janša ne bo videl, kakšne težave imajo Miklavž in parklji in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Na 186. rednem zasedanju Tajnega društva OFC smo bili spet potopisno razpoloženi. Tri različne poti v Helsinke, tri različne izkušnje, trije različni pogledi na izredno uspešno gostovanje Olimpije v finski prestolnici.O bližnjem srečanju z Riero na Brniku, o Ahmedu v belem golfu, o švedskem navijaču Olimpije in mnogih drugih bizarnih dogodivščinah s poti v Skandinavijo prek Ljubljane, Trsta, Dunaja, Frankfurta, Münchna in Rige.

Dr. Daša Ličen je raziskovalka na ZRC SAZU, antropologinja, ki je zadnjih pet let raziskovala življenje habsburškega Trsta od leta 1848 do 1916. Njena znanstvena študija je bila najprej doktorska disertacija, nato pa je izšla še kot knjiga z naslovom Meščanstvo v zalivu ter podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Trst je bil vse od 14.stoletja naprej del Habsburškega imperija in šele v 18. in 19. stoletju se je razmahnil kot slikovito pristaniško mesto in kmalu postal četrto največje mesto imperija.

Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.