Podcasts about digitalna

Bankarski sektor, iako smatran za tradicionalnu industriju, hrabro i brzo je prihvatio sve izazove koje je doneo razvoj tehnologije i digitalna transformacija. Po prvi put u Digitalk podcastu ispred jedne banke kao sagovornika imamo profesionalca koji je po obrazovanju IT-evac, elektroinženjer, gospodin Milosav Knežević. Gospodin Knežević je član Izvršnog odbora Raiffeisen banke i Izvršni direktor za informacione tehnologije, čovek koji je sa svojim timom banku u Srbiji podizao iz informacionih temelja. U jednom veoma sadržajnom razgovoru, pričali smo o digitalnoj transformaciji bankarskog sektora, podacima kao gorivu 21. veka, svim važnim aspektima bankarskog poslovanja na koje utiče razvoj tehnologije, sa posebnim naglaskom na veštačku inteligenciju, ali i na uticaj tehnologije na korisničko iskustvo. Posebno bismo istakli način razmišljanja i zaključivanja Gospodina Kneževića, koji se vrlo lako može preslikati i u drudge industrije, kada je u pitanju odnos prema tehnologiji i implementacija iste u poslovanje sa korisnicima. Milosav Knežević, Izvršni direktor za Informacione tehnologije @ Raiffeisen banka - https://www.linkedin.com/in/milosav-knezevic-7009487/ Raiffeisen banka na LinkedIn-u - https://www.linkedin.com/company/raiffeisen-bank-serbia/ Teme u epizodi: - Uvod & predstavljanje - Paralele između IT industrije i bankarskog sektora - Domen odgovornosti - Digitalna transformacija banaka – od automatizacije do digitalne i AI transformacije - Podaci kao „novo gorivo u 21-om veku“ - Preduslovi za uspešnu transformaciju - Ljudi: izazovi privlačenja talenata u bankarskom sektoru - Regulatorni framework – uloga regulatora - Informaciona bezbednost - AI hype Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4hHaQFQ - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Izgradi" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Zdravo. Tokrat v uvodu ugotovimo, da kljub novi digitalni uri, nismo nesrečni. Ker je ura (seveda) kitajske izdelave, se ne izognemo mednarodni in domači politiki, od tam pa do osamosvojitvenih junaščin ni daleč. Spomnimo se načela "Sam', da nau bol'" in priznamo, da bi bilo včasih bolje ne spremljati dnevnih novic. V 6. poglavju 6. knjige pridemo na Asgard, spoznamo Heimdalla in dejstvo, da malo znano dejstvo, da vikinške čelade z rogovi niso zares vikinške.

V sodobni digitalizirani družbi je druženje v spletnih prostorih prek različnih zaslonskih tehnologij del vsakdanjega življenja. Vendar nove aplikacije in naprave ne omogočajo le druženja z ljudmi iz fizičnega sveta, temveč tudi druženje z vplivnicami in vplivneži, znanimi iz sveta športa, zabave in politike, pa tudi s klepetalnimi roboti, ki jih poganja generativna umetna inteligenca. Kakšna je reprezentacija prijateljstva na družbenih medijih? Kako podatkovna ekonomija vpliva na te najtesnejše in najgloblje stike? Ali se v globoko polariziranem in radikaliziranem svetu krhajo pristni medosebni odnosi? Kje je torej danes še mesto za pravo prijateljstvo?O tem se je Urška Henigman pogovarjala s sogovornicami, ki so to tematiko predstavile vsaka s svojega zornega kota. Raziskovalka Katja Koren Ošljak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je govorila o rezultatih raziskav Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih, pomen in vlogo prijateljstva pri vplivnicah in vplivnežih je razložila komunikatorka znanosti s Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani Tinca Lukan, zgodovinarka dr. Manca G. Renko je predstavila reprezentacije prijateljstva v korespondencah, ki jih je našla v zgodovinskih arhivih, red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani nam je pojasnila, kakšno vlogo igra prijateljstvo v različnih življenjskih obdobjih in ali lahko sega prek meja družbenih razredov, psihologinja izr. prof. dr. Ana Kozina s Pedagoškega inštituta pa je izpostavila, da se otroci in mladi sočutja, empatije in prijateljstva učijo tudi prek odnosa, ki ga z njimi vzpostavi in ohranja učiteljica ali učitelj. Eternal you - Nesmrtni ti

U velikim kompanijama često se srećemo sa dugačkim, rogobatnim titulama, takozvanim C-level menadžmentom, a zapravo i ne znamo šta se sve krije iza tih titula, koliko odgovornosti, sposobnosti, znanja i iskustva… U razgovoru sa Marijom Popović, Chief Operating Officer-om u kompaniji Ananas, objasnili smo šta sve njena titula pokriva i koje su to sve osobine potrebne da biste u korporativnom svetu došli do jedne ovakve, C-level uloge. Naravno, Ananas nije obična kompanija već je korporativni startup, poseduje strukturu i uređenost kompanije ali i fleksibilnost jednog startup-a. Kako se vodi preko desert različitih timova, kako se koordinira tako šarenim spektrom uloga, te kako uopšte danas razvijati karijeru, opstati i uspeti u dinamičnom okruženju digitalne ekonomije, a sve vreme trudeći se da budete tržišni lideri, saznali smo u jednom inspirativnom razgovoru sa Marijom čija energija, entuzijazam i iskustvo se osete u svakoj izrečenoj rečenici. Marija Popović, Chief Operating Officer @ Ananas E-commerce https://www.linkedin.com/in/marija-popovic-3b689929/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Marijin profesionalni razvojni put - Preokret: dolazak u Ananas - Korporativni startup, šta to zapravo znači i koji su sledeći koraci kako bi Ananas postao korporacija? - šta je to što jedan Chief Operating Officer u Ananasu zapravo radi? - Digitalna ekonomija i promene koje nameće: i da li je neophodno praviti ekosistem, a ne baviti se samo jednim delom poslovanja? - Važnost edukacije tržišta - Ekonomija obima: širenje na druga tržišta - Koje su osnovne odlike ljudi koji rade u korporativnim startapovima? Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4gJMBqs - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Tok gotovog novca" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige.

Bez aplikacije nema paketa, bez e-mejla nema vozne karte, bez "pametnog telefona" si na cedilu! Vlada li digitalno prisiljavanje? I šta je to sad BundID? Nemačka vlada najavljuje novu digitalnu strategiju. Uvodi li ona građane u svet maksimalne zavisnost od "pametnih" telefona? Pri tome ne postoji zakonska obaveza posedovanja takvih telefona. Koncerni već naveliko nameću koncept "samo digitalno", bez obzira na ljude koji time ostaju izopšteni. O tome Vas informišu Saša Bojić i Nenad Kreizer. Von Sasa Bojic.

»Računalniki načeloma vse, kar jim poveš, vzamejo dobesedno in se vedno držijo navodil. Tako lahko na podatkih, ki si jih ti izbral, vse dela prav, ko pa to spustiš v resnični svet, pa kar naenkrat dela slabo. Zato je to konstantna bitka. Vedno je treba izboljševati podatke in načine ocenjevanja algoritmov,« pravi Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino, gost tokratne oddaje Glasovi svetov. Hiter razvoj umetne inteligence predstavlja številne izzive na različnih področjih, zato pri razpravah o tem zato pogosto izpostavljamo nedopustne in tvegane rabe. Seveda pa obstajajo področja, na katerih je tehnološki napredek vsekakor dobrodošel. V Sloveniji še niso izpolnjeni pogoji, ki bi nudili ustrezno podporo sodobnim podatkovno usmerjenim raziskavam na področju digitalne humanistike, kar omejuje tako raziskovalno dejavnost v Sloveniji kot njeno mednarodno prepoznavnost. To bo spremenil interdisciplinarni raziskovalni projekt Digitalna humanistika: viri, orodja in metode, s katerim bodo med drugim izboljšali metode za digitalizacijo kompleksnih zgodovinskih dokumentov. Več v pogovoru s Filipom Dobranićem, ki ga je pripravila Urška Henigman.

Po ocenah Zavoda za digitalno dostopnost v Sloveniji potrebuje prilagoditev spletišč in aplikacij od 25 do 30 odstotkov uporabnikov. Ne gre namreč le za invalide, ampak tudi za slepe in slabovidne, ljudi z drugimi oviranostmi in starejše, ki jim pešajo sposobnosti čutil. Kaj morajo vedeti naročniki in ustvarjalci spletnih mest in aplikacij, kaj je prinesel zakon, ki velja že dve leti, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali Tilna Škrabo, direktorja Zavoda za digitalno dostopnost.

Saša Bojić i Aida Bikić razgovaraju o negativnom uticaju ekrana na školsku decu. Psihološkinja iz Danske sa velikim iskustvom u radu sa decom i mladima smatra da u školstvu nije rešen pristup dece sadržajima na internetu. Ima li nekoliko korisnih saveta za roditelje? Inače, u našim životima reč „digitalizacija“ je sveprisutna, ali mnogi sa njom pogrešno poistovećuju internet ili pohranjivanje tekstova na nekakve servere. Šta je zapravo digitalizacija? E to nam objašnjava Maja Marić. Von Sasa Bojic.

Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.

Nemanja Stevanović je umetnik, istraživač i neko ko kritički razmišlja i prati socijalna, politička i tehnološka dešavanja. Povod našeg razgovora je razlog zbog kog ga je Jordan Peterson blokirao na instagramu, kao i opasnosti koje nam donosi veštačka inteligencija. _______________________________________________________________________________________________

Digitalna ekonomija polako ali sigurno nameće svoja pravila poslovanja i prilagođavanje je neminovno ukoliko želite da vaš biznis raste i razvija se u digitlanom svetu. Ukoliko stre tradicionalni biznis morate proći kroz proces digitalne transformacije, a ukoliko osnivate novu kompaniju, vaša kompanija treba od samog početka da prati pravila i postulate digitalnog sveta. O digitalnom svetu, svetu bitova, digitalnoj revoluciji, resursima u digitalnoj ekonomijim pametnom poslovanju i spregi tehnologije sa biznisom, pričali smo sa jednim od najvećih umova kada je ova tema u pitanju - sagovornik Digitalk podkasta bio je Branislav Vujović, digitalni entuzijasta, predavač i profesionalac koji se više decenija bavi spregom tehnologije i biznisa i pomaže kompanijama da ovu promenu prođu što lakše i bezbolnije. Branislav Vujović, digitalni entuzijasta https://www.linkedin.com/in/branislav-vujovic-abbb121/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Digitalna revolucija - Digitalni svet - Koji su osnovni resursi u digitalnom svetu? - Bitovi, podaci i informacije - Digitalne firme ili digitalna transformacija? - Šta kada se operativno poslovanje ne može prevesti u digitalni svet - Organizaciona kultura i kadrovi u digitalnom svetu - Pametno poslovanje - Poruka za one između dva sveta Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3TIZNlV Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3veWCKp - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Dovršena reforma plaća u državnim i javnim službama. Propao zahtjev za raspuštanje Sabora. Digitalna transformacija do 2030. godine. Blagi potresi u južnoj Hrvatskoj. Dinamo u Maksimiru protiv španjolskog Betisa. Trodnevna završnica za Eurosong. Osoba tjedna Ivica Tucak.

Tehnološki razvoj ubrzano menja naše okruženje, kako živimo, kako poslujemo, kako učimo… Takođe menja i način kako konzumiramo sadržaje poput medijskih i kulturnih dešavanja. Upravo oblast medija i kulture ima potrebu da se prilagodi tehnološkom razvoju, te obrazuje nove generacije profesionalaca koje će ove oblasti moći da percipiraju na jedan drugačiji način, u skladu sa vremenom u kome živimo. Fakultet dramskih umetnosti već godinama sprovodi program master studija Digitalna transformacija u medijima i kulturi, pa smo iskoristili priliku ali i činjenicu da obožava podkaste, da porazgovaramo sa Anom Martinoli, profesorkom sa FDU i rukovoditeljkom ovog master programa. Ana Martinoli, Fakultet dramskih umetnosti - https://www.linkedin.com/in/ana-martinoli-84a3995/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Anin profesionalni razvoj - Anin pogled na digitalnu transformaciju - Digitalna transformacija menja medijsku i kulturno-umetničku produkciju - Izazovi procesa digitalne transformacije - Kako digitalna transformacija menja očekivanja, navike i ponašanja publike - Promene formata i distribucije sadržaja - Streaming servisi - Potreba za novim kadrovima - Poruka kolegama u obrazovanju Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/49CCVL7 Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3Sy9DX0 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.Seveda pa vas vabimo, da prisluhnete celotnim oddajam, odlomke iz katerih prinaša naš letni nabor. Sicer pa med Intelektami najdete še marsikaj zanimivega. Je ChatGPT človeka odvrgel na smetišče zgodovine? Digitalna suverenost Kaj prinaša digitalizacija šolstva? "Enakost ne pomeni biti podobna moškemu" Znanost je vzpostavila moderno civilizacijo - zakaj ji ne zaupamo več? Gentrifikacija pred našim pragom Kitajska gospodarska kriza in njene globalne posledice Kavkaški sod smodnika

Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.Na spletni strani Centra za jezikovne vire in tehnologije so vsi viri in orodja. Tu je še nekaj neposrednih povezav, do orodij, ki so bili predstavljeni v prispevku.Slovar sopomenk sodobne slovenščineKolokacijski slovar sodobne slovenščineKorpusnikSenta – stavčno poenostavljanje in analiza

Transformacija načina poslovanja, digitalizacija i prihvatanje širokog portfolija digitalnih komunikacija nisu zaobiše ni tradicionalne industrije poput energetskog sektora i naftne industrije, za koje po prirodi imamo mišljenje da su spore, konzervativne i zatvorene. U jednom vrlo prijatnom razgovoru, naš sagovornik u novoj epizodi Digitalk podkasta, Stefan Despotović, direktor centra za odnose sa javnošću u kompaniji NIS nam priča kroz kakve je to sve transformacije prošla komunikacija u ovoj kompaniji, prateći tržište komunikacija koje se ubrzano razvija, te kako naftna industrija koju mnogi smatraju konzervativnom zapravo čini prilično velike korake u prihvatanju tekovina digitalne transformacije kako bi bila rame uz rame s „novim“ industrijama. Stefan Despotović, Head of Public Relations Center @ NIS - https://www.linkedin.com/in/stefan-despotovic-3a109447/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Stefanov background - Demistifikacija energetskog sektora kao tradicionalne industrije - Transformacija eksternih komunikacija - Specifičnosti komunikacije u naftnom sektoru - Koliko je tehnologija ušla u komunikaciju - Digitalna transformacija u naftnoj industriji - Dva zaključka za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Uticaj | Psihologija ubeđivanja'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Z dr. Janekom Muskom, psihologom in upokojenim profesorjem, smo se pogovarjali o vplivu sodobne tehnologije na naše življenje. Digitalna doba predstavlja velik izziv tudi vzgoji in izobraževanju. Govornik poudarja pomen sožitja z umetno inteligenco, ne smemo pa ji prepustiti prevlade. Izpostavlja pomanjkanje možnosti za psihoterapijo pri slehernem, tako mladih kot starejših, in pomembnost samopomoči ter spoznavanja samega sebe, kar je bil ob sklepu pogovora tudi njegov glavni nasvet. Ne moremo reševati svojih problemov, če najprej sebe ne s-poznamo.

Piše: Marjia Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Hrvaški filozof Goran Starčević v eseju Digitalna doba in novi barbari, ki ga je bil posvetil Primožu Reparju in Janku Rožiču, kritizira moderno tehnologijo. Izhaja s stališč nekaterih sodobnih filozofov, med njimi Hamvasa, Baudrillarda, Foucaulta, Benjamina, Bergsona in Wittgensteina, vrača se tudi h Kierkegaardu in Heideggerju. Kozmologija antičnega filozofa Parmenida, ki ga ima za očeta vseh filozofov, po njegovem mnenju temelji na mistični celovitosti biti in ideji o povezanosti vseh pojavov v svetu. Starčevićevo premišljevanje je eno najbolj pesimističnih te vrste in hkrati brezkompromisno opozarjanje na negativnosti, ogrožanje in škodljivost digitalnega sveta. Ta svet je, kot pravi, sistematiziran in kot črna luknja posrka vase vse sledi humanega sveta. »Požira um in občutke, kakor telo in dušo. Spontanost, osebnost in svobodna volja posameznika izginjajo v megli preteklosti na podoben način, kot so z današnje politične scene izginile ideje svobode, bratstva in enakosti, ki so bile še do nedavnega univerzalno geslo sodobnih demokracij.« Novi barbari so vzgojeni v naročju znanosti in tehnologije, človeški svet zanje ni več cilj, temveč je postal kvečjemu problem. Vladavina tehnike je vrhunec racionalizacije, na koncu se izkaže za univerzalno tehniko vladanja, njen namen se naznanja kot popoln nadzor nad življenjem in uniformnost. Starčević se sprašuje, ali imajo ljudje še pravico živeti v humanem svetu. V hiperrealnosti digitaliziranega življenja prepoznava nenasitno voljo do moči ter željo po globalni prevladi nad ljudmi in naravo. Človek opušča stare in dobro utečene meje analognega sveta, analogija čedalje bolj izginja, pravzaprav bi že bilo mogoče govoriti o njeni smrti, neizprosno se napoveduje kataklizma. Digitalna doba od človeka zahteva, da se izneveri svojim čutom, očiten je proces trivializiranja njegove duhovnosti. Goran Starčević vidi digitalni svet kot nestrpen svet, v katerem se stari prepiri nadaljujejo v virtualni smeri. »Digitalizacija sveta je tudi zaključek procesa popolne medializacije sveta. Na tem planetu ni več mesta, ki bi lahko ušlo nadzoru globalnih elektronsko-nevronskih možganov, ki prek digitalnega signala utripajo kot en sam, edinstveni digitalni organizem.« Človek je, tako trdi filozof, postal popoln idiot medijev. Zavladala mu je vladavina podob in prividov, tako imenovana imagokracija. Še več, dogaja se dokončen razpad družbe – nekakšna tribalizacija ali porajanje plemena, digitalna tehnologija pa je pri tem le katalizator tega procesa. Zgodbo o koncu zgodovine je zamenjala zgodba o koncu človeka, je prepričan avtor. Subjektivnosti danes ni več, kot edini možni absolut deificiranega sistema se košati funkcionalnost. Tudi v esejih Optimizem in pesimizem v provincialni funkciji ter Teatrokracija in družba spektakla Starčevića vznemirja konflikt med humanim in sistematiziranim svetom, tako rekoč boj med avtonomijo človekove eksistence in totalizirajočo logiko sistema. Umetni inteligenci očita, da deluje po binarni ali digitalni kodi, in pripomni: stroji ne bodo nikoli naučili misliti. Spomni nas, da se je Aristotel zavzemal za preudarnost kot vladanje v imenu modrosti, Parmenid pa za pot resnice, ki jo nosi neomajna želja po redu in pravičnosti. Preteklega, domnevno resničnega življenja ni več, tudi osebnost in eksistenca sta po avtorjevem mnenju izgubili svoj pomen. Filozof bi hotel vedeti, ali človek sploh še čuti potrebo po resnici in hrepenenje po svobodi. Morda so načrti in ideje o vsem tem obstajali le v filozofiji in književnosti, o nekdanjem pristnem in resničnem življenju, ki ga danes baje ni več, bi lahko podvomili, ali je v svoji celovitosti in prepričljivi pojavnosti sploh kdaj obstajalo. Goran Starčević svoj pesimizem privede do skrajnosti, tako rekoč pred obličje smrti. Njegovo filozofsko plodovito in ustvarjalno življenje se je zaradi bolezni izteklo leta 2015, pri komaj devetinštiridesetih letih. Grožnja digitalnega sveta je morda pritiskala nanj kot nekakšna absolutna brezizhodnost in strahovita dokončnost, v njem ni videl ničesar dobrega ali vsaj pozitivne priložnosti. Danes je mogoče slišati tako kritična in odklonilna stališča do moderne tehnologije, zlasti umetne inteligence, kot tudi pozdravljanje napredka znanosti in neizčrpnih informacijskih možnosti. Eno pa je gotovo: poti nazaj ni več. Prav racionalnost, o kateri ima Starčević povedati marsikaj kritičnega, bo odločilna in bo morala preudarno uveljavljati tisto, kar je za prihodnost človeštva sprejemljiv in uporaben dosežek združenih umov. Pohoda znanosti ni mogoče ustaviti, nikakor pa ne bilo primerno odriniti etike.

Miklavž Komelj: Med, Tatjana Plevnik Vabe, Alma Karlin: Peš po domačih krajih, Goran Starčević: Digitalna doba in novi barbari. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Ana Hancock, Iztok Ilich in Marija Švajncer.

Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.Je avtor tudi v slovenščino prevedene knjige Digitalna demenca, v kateri obravnava škodljiv vpliv digitalnih naprav predvsem za naše otroke. Navaja, da bomo imeli čez petdeset let epidemijo slepih, čezmerno debelih in manj kognitivno sposobnih ljudi. Manfred Spitzer v intervjuju govori o tem, da se da popolnoma brez težav živeti brez televizije in da bi morali svojim otrokom do vsaj štirinajstega leta prepovedati uporabo pametnih telefonov. *Manfred Spitzer je bil govorec na 2. Fit4Kid mednarodni znanstveni konferenci v Portorožu.

Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo. O težavah s podatkovno ekonomijo in regulacijo spletnih platform govorimo veliko vsakič znova, ko se razkrijejo takšne in drugačne škodljive prakse. Kako torej usmeriti prihodnji razvoj tehnolologije, da nam bo pomagal predvsem rešiti ključne težave, ki jih imamo z demokracijo, zagotavljanjem človekovih pravic in svoboščin, neoliberalnim kapitalističnim sistemom, patriarhatom in podnebnimi spremembami? Še posebej, ker se ne strinjamo več o tem, kaj sploh so težave, kaj šele, da bi se lahko pogovarjali o tem, kako jih reševati? Zanimive razmisleke o vsem tem z zornega kota digitalne suverenosti ponujajo antropologinja Eva Vrtačič, docentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, heker Filip Dobranić in komunikolog Tadej Štrok, vsi z Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan.

O tem, kdaj in kako se je oblikovala slovenska nacionalna zavest ter zakaj je bil ta proces vse prej kot samoumeven, so ob dnevu državnosti razmišljali antropolog dr. Božidar Jezernik ter zgodovinarja dr. Jernej Kosi in dr. Rok StergarOb dnevu državnosti se praviloma spominjamo naše osamosvojitve: dogodka, ki ga vsak narod nedvomno ponosno zapiše v svojo zgodovino. In vendar 25. junij 1991 predstavlja le zaključek nekega procesa, ki je v marsičem še mnogo manj samoumeven od tega, da smo nazadnje dobili svojo državo - procesa oblikovanja slovenskega naroda, naše nacionalne zavesti, dejstva, da smo se na neki točki na območju od Tržaskega zaliva do Panonske nižine ter od Sotle in Kolpe do Koroške sploh začeli počutiti Slovence. Prav o začetkih oblikovanja slovenske narodne zavesti, o izjemnem naporu, ki ga je oblikovanje te zavesti zahtevalo od kopice vizionarskih posameznikov, ter o tem, zakaj se je na tem področju uveljavila prav slovenska nacionalna ideja in ne kakšna od alternativ, ki so imele prav tako veliko privržencev, smo se za tokratne, praznične Sledi časa pogovarjali z etnologom in antropologom dr. Božidarjem Jezernikom ter zgodovinarjema dr. Jernejem Kosijem in dr. Rokom Stergarjem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: izsek iz naslovnice časopisa Slovenski narod z dne 21.9.1873, Digitalna knjižnica Slovenije

Posnetek pogovora za podkast Digitalna Slovenija, ki nastaja pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo. Z Zarjo Muršič in Alešem Lednikom smo se pogovarjali o revoluciji o na področju umetne inteligence.

Digitalna revolucija sve više modernizuje način na koji ljudi 'plaćaju'. Ubrzano se povećava upotreba telefonske aplikacije wallet, tj. digitalnog novčanika dok tradicionalniji načini plaćanja gube na snazi – stvarajući tako obavezu vladi da osigura da finansijski sistemi Australije ostanu u skladu sa svojom svrhom. Više od 15,3 miliona bankovnih kartica registrovano je na digitalnim novčanicima prošle godine, u odnosu na nešto više od 2 miliona u 2018.

Digitalna jezikovna orodja naj bi povečala ustvarjalnost, zatrjujejo njihovi zagovorniki. Strokovnjak za jezikovne tehnologije dr. Damjan Popič opozarja, da je treba biti ob takih besedah zadržan, saj umetna inteligenca poveča izrazno moč besedil, ne pa ustvarjalnosti. O novostih na tem področju, ki ga zaznamuje tudi ChatGPT, v drugem delu pogovora z znanstvenim koordinatorjem aplikacije LORIS dr. Damjanom Popičem (foto: Pixabay).

https://nova.rs/video/?ref=yt Na meniju nove ŠBB KBB podkast epizode u nedelju u 18h - sledi "Masterklas o maštanju" - vodič nam je - Julija Kasteluči, savremena umetnica, hodajuća sonarna skulptura, vlasnica virtuelnog muzeja pod nazivom "Digitalna imovina" i jedinstvena pojava na ovoj vodenoj kugli koja huji svemirom i jedna neobična građanka čija je adresa - region ceo.

Kako se umjetna inteligencija već koristi u hrvatskom zdravstvu? Uz pomoć aplikacije koja pretvara govor u tekst, a specijalizirana je za hrvatski jezik i medicinsku terminologiju liječnici već danas diktiraju nalaze, umjesto da ih kuckaju s dva prsta. Digitalna asistentica Megi pacijentima koji boluju od povišenog krvnog tlaka pomaže prikupljati informacije kako bi liječnicima omogućila da vrijeme koje bi inače potrošili na to posvete pacijentu.Sve su to primjeri iz trenutne prakse, a još više takvim primjena dobit će priliku kroz javno-privatni konzorcij "AI4Heatkg Cro" koji okuplja tehnološke kompanije, javne i privatne zdravstvene ustanove, akademsku zajednicu, stručne udruge i inovacijske centre, a sve kako bi tehnološkim inovatorima i startupima olakšali razvoj i testiranje njihovih proizvoda. Koordinator projekta je Institur Ruđer Bošković, a s Anjom Barešić, koordinatoricom za partnere s IRB-a, razgovarali smo o:00:00 Što je AI4Health.Cro i kako pomaže inovatorima da njihove ideje zažive u hrvatskim ambulantama i bolnicama05:32 Uzletu healthtecha u Hrvatskoj07:42 Može li algoritam zamijeniti liječnika11:37 Digitalizacija hrvatskog zdravstva14:27 Primjeri korištenja AI-ja u hrvatskom zdravstvu19:23 Regulativa i sigurnost pri dijeljenju i korištenju osjetljivih zdravstvenih podataka 22:46 Može li blockchain riješiti dio problema pristanka i prikupljanja podataka24:47 Digitalno zdravstvo nije budućnost, već sadašnjost_______________

V epizodi #97 je bil moj gost dr. Dan Podjed, slovenski antropolog, ki svoje raziskave osredotoča na razmerje med ljudmi in tehnologijami, izolacijo v kriznih časih, vozniške navade, trajnostno ravnanje z odpadki, altruizem in prostovoljstvo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Uvod, ekonomsko razvite in nerazvite države Razlike v svetu, rase, revščina Digitalni fevdalizem Naši podatki, kapitalizem in moralnost Boljša alternativa kapitalizmu Sistem družbenega razvrščanja Digitalna demokracija Plačati za odklop Tehnologija in korporacije Kako definiramo prijetno življenje? Ali so davki rešitev revščine? Prihodnost in prebujena kultura ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Dr. Tihomir Pinter je mojster fotografije. Najljubše mu je, če ga predstavimo kot ljubitelja fotografije. Njegova bogata zbirka analognih, klasičnih, črno belih, ikoničnih fotografij, številnih prepoznavnih osebnosti našega časa in prostora, pa tudi drugih motivov, govori zase. Delo v laboratoriju, v temnici, je zanj eden od najpomembnejših procesov v nastajanju fotografije, zato jih sam tudi razvija. Zanima ga tudi abstrakcija, paleta tonov črno-bele fotografije. »Včasih moram na razstavah poslušati, kaj si kdo misli o mojih fotografijah, tudi če se z njim ne strinjam, moram biti tiho.« Pred desetimi leti, ko je Tihomir Pinter dopolnil petinsedemdeset let, si je zaželel le, da bi lahko še malo delal. »Ne veliko, ker to ni mogoče«, pravi. Deset let pozneje, ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo ga povabili v studio na radijski pogovor, je v nasmehu dejal: »In, še vedno delam.«“To je moj hobi. Vedno, ampak res vedno, sem se od svojih mladih let ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo.” »S fotografijo se je ukvarjal tudi moj oče, zaposlen je bil v knjigarni, kjer so imeli oddelek s foto materiali, to je bilo še v Kraljevini Jugoslaviji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Žal je umrl, ko sem imel le leto in pol, za njim je ostalo veliko fotografskih aparatov, predvsem pa veliko negativov, oziroma tedaj še negativov na steklenih ploščah. Vse to je bilo shranjeno na podstrehi, s tem sem se igral, saj prav veliko igrač takrat ni bilo.« Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja že več kot pol stoletja. Razstavlja od leta 1961 naprej, pripravil je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa na več kot šeststo skupinskih. Njegove fotografije si trenutno lahko ogledate tudi v Finžgarjevi Galeriji v Ljubljani. Redno je objavljal v domačih in tujih časopisih ter revijah. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja, leta 2006 tudi Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.“Ko smo bili omejeni s številom posnetkov na filmu, smo morali bolj premisliti, kdaj bomo pritisnili na sprožilec.” »Kot srednješolec sem najprej fotografiral kolege, sosošolce in seveda svojo družino. Zgodaj sem prišel v Slovenijo, kjer pa sem s fotografijo dokumentiral planine in izlete v naravo. Fotografski laboratorij je ključen, v njem se dogaja najpomembnejše, to je najbolj ustvarjalen del procesa v nastajanju fotografije. Veliko fotografov se zgodaj odloča, da ta del izdelave fotografij zaupa drugemu profesionalcu, jaz pa trdim, da je na ta način analogni fotograf osiromašen. V laboratoriju se sicer ne dogajajo čudeži, se pa v teh postopkih fotografska slika lahko obogati s pravilno osvetlitvijo in ven dobimo veliko več tonov.« Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 so sledile knjige portretov slovenskih književnikov (1993), skladateljev (1997), glasbenikov (2002), slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel pregledni katalog Kemija podobe.“Dokler sam ne razmislim, ne verjamem nikomur. Človeško je, da si na fotografijah želimo izgledati bolje, vsaj bolj urejeno.” Likovna ustvarjalnost in kemija sta me vedno zanimali. V gimnaziji sta me najbolj navdušila profesorja prav teh dveh predmetov in mi za oboje vlila ljubezen. Odločil sem se za farmacijo in pri magisteriju ter doktoratu, za posebno zvrst farmacevstke znanosti, za nauk o prehrani. Slednji se je zdaj tako razvil, da ima veliko podzvrsti. Glede prehrane imam svoje mnenje, včasih je bila prehrana siromašnejša, jedli smo, kar je bilo na mizi, izbor ni bil velik, marsičesa nam je primanjkovalo, recimo sladkorja in soli, vendar smo jedli kakovostno. Danes je izbor zelo širok, toda, tudi če se odločimo za zdravo prehranjevanje, je to skoraj nemogoče, saj ne vemo, kaj nam pripravljajo posebej v proizvodnjah živil. Tudi v svoji družini vidim, kako hitro si dovolijo vpliv agresivnih oglasov. To bi moralo biti včasih, po mojem mnenju, prepovedano. Marsikaj, kar oglašujejo za dobro, kakovostno in zdravo, je vprašljivo.« “Veliko sem obiskoval, in jih še, likovne razstave. Zanima me, kako delo nastaja. Tudi pri fotografiji me zanima pot nastanka.” Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, pa med drugimi tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. »Še ko nisem imel svojega, sem seveda fotografiral celo s tistimi fotoaparati, ki jih je uporabljal še moj oče. Zelo zgodaj sem razvijal in tudi sam izdeloval fotografije, seveda najprej v manjšem formatu. Moj pogled na fotografijo in na svet se je izoblikoval zelo zgodaj. Ko mi je brat podaril prvi fotoaparat, ki je bil samo moj, tega dejstva kaj veliko ni spremenilo.« “Prisotnost fotografa, veste, zelo vpliva na ljudi. Najboljše fotografije so nastale, ko sem začel pospravljati opremo, ko so mislili, da ne fotografiram več. Takrat sem naredil še nekaj posnetkov. Morda ne njim, toda zame so bile tiste fotografije najboljše, ker so bili sproščeni.”»Začel sem s fotografijo v železarnah. Ko sem v Moderni galeriji prvič videl bogastvo tonov, ki so izžarevali na fotografijah iz jeseniške železarne, slovenskega mojstra Slavka Smoleja. To sem si potem želel tudi sam. Sprva ni bilo lahko priti v železarne v prejšnjem stoletju. Pogoji so bili slabi, celo nevarni, enkrat sem se celo zastrupil, tako sem imel pozneje vedno vodnika, ki je poznal pogoje in me varno vodil skozi proizvodnje prostore. Zanimali so me, ne samo grobi pogledi, predvsem detajli v železu. Marsikomu ni bilo razumljivo moje zanimanje, komu je bilo celo sumljivo. Pa vendarle mi je uspelo obiskati vse železarne v prejšnji državi, z izjemo ene.«“Digitalna fotografija ni poceni, ker zahteva hitro posodabljanje opreme. Zaradi hitrosti v digitalni fotografiji popolnoma odpade delo v fotografskem laboratoriju, ki je zelo pomembno. Razlika med dobrim in slabim fotografom se pokaže prav v slednjem.” »Živimo v digitalni dobi in v času digitalne fotografije. Pomembno je, da je prišlo do te iznajdbe, zaradi načina življenja, hitrosti. Analogna fotografija s tem ne more in noče tekmovati. Z digitalnim je prišla možnost obdelave. Marsikaj se da narediti, enostavno se lahko spremeni tudi vsebina, pomladimo portrete in tako naprej. Lahko je problematična in je treba dokazovati pristnost, recimo na sodnih obravnavah. Ukvarjam se tudi z digitalno fotografijo, začel sem, da ne bi izpadel starokopiten.«»Zaradi velike količine fotografij se ta izgublja, to mi govorijo tudi kolegi. Ne najdejo fotografij, ki so jih posneli in jih založili. V množici posnetih jih zlahka izgubijo. Fotografom svetujem, naj fotografije objavljajo v knjigah, tako bodo najbolj obstojne. Zagotavljam vam, da med mojimi portreti ne boste našli fotografije, narejene z bliskavico. Recimo, da je to moj podpis., je v nasmehu dejal izjemen fotograf, oziroma, kot želi, da ga imenujemo, ljubiteljski fotograf, dr. Tihomir Pinter.

Dr. Tihomir Pinter je mojster fotografije. Najljubše mu je, če ga predstavimo kot ljubitelja fotografije. Njegova bogata zbirka analognih, klasičnih, črno belih, ikoničnih fotografij, številnih prepoznavnih osebnosti našega časa in prostora, pa tudi drugih motivov, govori zase. Delo v laboratoriju, v temnici, je zanj eden od najpomembnejših procesov v nastajanju fotografije, zato jih sam tudi razvija. Zanima ga tudi abstrakcija, paleta tonov črno-bele fotografije. »Včasih moram na razstavah poslušati, kaj si kdo misli o mojih fotografijah, tudi če se z njim ne strinjam, moram biti tiho.« Pred desetimi leti, ko je Tihomir Pinter dopolnil petinsedemdeset let, si je zaželel le, da bi lahko še malo delal. »Ne veliko, ker to ni mogoče«, pravi. Deset let pozneje, ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo ga povabili v studio na radijski pogovor, je v nasmehu dejal: »In, še vedno delam.«“To je moj hobi. Vedno, ampak res vedno, sem se od svojih mladih let ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo.” »S fotografijo se je ukvarjal tudi moj oče, zaposlen je bil v knjigarni, kjer so imeli oddelek s foto materiali, to je bilo še v Kraljevini Jugoslaviji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Žal je umrl, ko sem imel le leto in pol, za njim je ostalo veliko fotografskih aparatov, predvsem pa veliko negativov, oziroma tedaj še negativov na steklenih ploščah. Vse to je bilo shranjeno na podstrehi, s tem sem se igral, saj prav veliko igrač takrat ni bilo.« Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja že več kot pol stoletja. Razstavlja od leta 1961 naprej, pripravil je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa na več kot šeststo skupinskih. Njegove fotografije si trenutno lahko ogledate tudi v Finžgarjevi Galeriji v Ljubljani. Redno je objavljal v domačih in tujih časopisih ter revijah. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja, leta 2006 tudi Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.“Ko smo bili omejeni s številom posnetkov na filmu, smo morali bolj premisliti, kdaj bomo pritisnili na sprožilec.” »Kot srednješolec sem najprej fotografiral kolege, sosošolce in seveda svojo družino. Zgodaj sem prišel v Slovenijo, kjer pa sem s fotografijo dokumentiral planine in izlete v naravo. Fotografski laboratorij je ključen, v njem se dogaja najpomembnejše, to je najbolj ustvarjalen del procesa v nastajanju fotografije. Veliko fotografov se zgodaj odloča, da ta del izdelave fotografij zaupa drugemu profesionalcu, jaz pa trdim, da je na ta način analogni fotograf osiromašen. V laboratoriju se sicer ne dogajajo čudeži, se pa v teh postopkih fotografska slika lahko obogati s pravilno osvetlitvijo in ven dobimo veliko več tonov.« Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 so sledile knjige portretov slovenskih književnikov (1993), skladateljev (1997), glasbenikov (2002), slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel pregledni katalog Kemija podobe.“Dokler sam ne razmislim, ne verjamem nikomur. Človeško je, da si na fotografijah želimo izgledati bolje, vsaj bolj urejeno.” Likovna ustvarjalnost in kemija sta me vedno zanimali. V gimnaziji sta me najbolj navdušila profesorja prav teh dveh predmetov in mi za oboje vlila ljubezen. Odločil sem se za farmacijo in pri magisteriju ter doktoratu, za posebno zvrst farmacevstke znanosti, za nauk o prehrani. Slednji se je zdaj tako razvil, da ima veliko podzvrsti. Glede prehrane imam svoje mnenje, včasih je bila prehrana siromašnejša, jedli smo, kar je bilo na mizi, izbor ni bil velik, marsičesa nam je primanjkovalo, recimo sladkorja in soli, vendar smo jedli kakovostno. Danes je izbor zelo širok, toda, tudi če se odločimo za zdravo prehranjevanje, je to skoraj nemogoče, saj ne vemo, kaj nam pripravljajo posebej v proizvodnjah živil. Tudi v svoji družini vidim, kako hitro si dovolijo vpliv agresivnih oglasov. To bi moralo biti včasih, po mojem mnenju, prepovedano. Marsikaj, kar oglašujejo za dobro, kakovostno in zdravo, je vprašljivo.« “Veliko sem obiskoval, in jih še, likovne razstave. Zanima me, kako delo nastaja. Tudi pri fotografiji me zanima pot nastanka.” Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, pa med drugimi tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. »Še ko nisem imel svojega, sem seveda fotografiral celo s tistimi fotoaparati, ki jih je uporabljal še moj oče. Zelo zgodaj sem razvijal in tudi sam izdeloval fotografije, seveda najprej v manjšem formatu. Moj pogled na fotografijo in na svet se je izoblikoval zelo zgodaj. Ko mi je brat podaril prvi fotoaparat, ki je bil samo moj, tega dejstva kaj veliko ni spremenilo.« “Prisotnost fotografa, veste, zelo vpliva na ljudi. Najboljše fotografije so nastale, ko sem začel pospravljati opremo, ko so mislili, da ne fotografiram več. Takrat sem naredil še nekaj posnetkov. Morda ne njim, toda zame so bile tiste fotografije najboljše, ker so bili sproščeni.”»Začel sem s fotografijo v železarnah. Ko sem v Moderni galeriji prvič videl bogastvo tonov, ki so izžarevali na fotografijah iz jeseniške železarne, slovenskega mojstra Slavka Smoleja. To sem si potem želel tudi sam. Sprva ni bilo lahko priti v železarne v prejšnjem stoletju. Pogoji so bili slabi, celo nevarni, enkrat sem se celo zastrupil, tako sem imel pozneje vedno vodnika, ki je poznal pogoje in me varno vodil skozi proizvodnje prostore. Zanimali so me, ne samo grobi pogledi, predvsem detajli v železu. Marsikomu ni bilo razumljivo moje zanimanje, komu je bilo celo sumljivo. Pa vendarle mi je uspelo obiskati vse železarne v prejšnji državi, z izjemo ene.«“Digitalna fotografija ni poceni, ker zahteva hitro posodabljanje opreme. Zaradi hitrosti v digitalni fotografiji popolnoma odpade delo v fotografskem laboratoriju, ki je zelo pomembno. Razlika med dobrim in slabim fotografom se pokaže prav v slednjem.” »Živimo v digitalni dobi in v času digitalne fotografije. Pomembno je, da je prišlo do te iznajdbe, zaradi načina življenja, hitrosti. Analogna fotografija s tem ne more in noče tekmovati. Z digitalnim je prišla možnost obdelave. Marsikaj se da narediti, enostavno se lahko spremeni tudi vsebina, pomladimo portrete in tako naprej. Lahko je problematična in je treba dokazovati pristnost, recimo na sodnih obravnavah. Ukvarjam se tudi z digitalno fotografijo, začel sem, da ne bi izpadel starokopiten.«»Zaradi velike količine fotografij se ta izgublja, to mi govorijo tudi kolegi. Ne najdejo fotografij, ki so jih posneli in jih založili. V množici posnetih jih zlahka izgubijo. Fotografom svetujem, naj fotografije objavljajo v knjigah, tako bodo najbolj obstojne. Zagotavljam vam, da med mojimi portreti ne boste našli fotografije, narejene z bliskavico. Recimo, da je to moj podpis., je v nasmehu dejal izjemen fotograf, oziroma, kot želi, da ga imenujemo, ljubiteljski fotograf, dr. Tihomir Pinter.

Digitalna ekonomija nam nije donela samo različita očekivanja od potrošača i korisnika naših usluga, donela nam je i drugačija očekivanja i od strane naših zaposlenih. To je posebno izazov u tradicionalnim industrijama. U razgovoru sa Krstinjom Šćepanović, HR direktorkom u OTP banci Srbija, razgovarali smo o tome kako se danas prilagođavati izazovima kada su u pitanju ljudi u organizaciji, promenama koje je u najvećoj meri inicirala tehnologija a koje se odražavaju na zaposlene u našoij organizaciji. Bankarstvo važi za jednu tradicionalnu industriju koja je doživela velike promene u poslednjoj deceniji, pa smo iz ugla nekoga ko radi sa ljudima razgovarali o ovim promenama, organizacionoj kulturi, liderstvu, učenju i razvoju, a da tematika bude potpuna, osvrnuli smo se i na čuvenu generaciju Z koja opet donosi neka svoja pravila na tržište. Krstinja Šćepanović, HR Director @ OTP banka Srbija - https://www.linkedin.com/in/krstinja-scepanovic-381b5440/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Šta je organizaciona kultura?Zašto je važna? - Generacija Z - Percepcija banke danas - Ko su nosioci organizacione kulture - Liderstvo - Prilagođavanje i autentičnost - Boss ili mama - Da li se lideri rađaju sa tim ili se to stiče radom na sebi - Učenje i razvoj - Formalno ili funkcionalno znanje? - Agilnost uma - Da li postoji tačka kada lični razvoj i učenje prestaje? Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Bogati otac siromašni otac'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

V množici digitalnih vsebin je vse težje uzreti širšo sliko. Naša pozornost je danes vse bolj razpršena, digitalne vsebine pa vse bolj ustvarjene prav z mislijo na to, da pritegnejo našo pozornost. S čim, je načeloma drugotnega pomena, a zdi se, da najbolj privlačijo vsebine tistega tipa, ki med drugim spodbujajo razraščanje teorij zarote in politični prostor vse bolj spreminjajo v nekakšen šov, vzporedno pa se zdi, da se vztrajno zmanjšuje zmožnost konkretnega naslavljanja ključnih problemov sodobnega sveta od podnebnih sprememb do družbenih neenakosti. Kako tovrstne učinke digitalnih tehnologij izkorišča kapitalizem v svoji aktualni pojavni obliki in kakšna ta oblika pravzaprav je, preverjamo v družbi z dr. Nino Cvar, ki se je tem dilemam posvetila v knjigi Digitalna podoba in globalni kapitalizem: tehnologija, politika, upor.

Digitalna ekonomija nam donosi neke nove odnose i modele poslovanja koji menjaju način kako biznisi danas funkcionišu. Digitalni ekosistemi su jedan od načina kako danas možete da gradite svoje poslovne vizije koje u svom centru imaju korisnike. U razgovoru sa Natali Delić, razgovarali smo o tome šta zapravo predstavljaju digitalni ekosistemi, kako funkcionišu, te smo na osnovu primera iz prakse, kako globalnih poput Amazona i Apple-a, tako i na primeru digitalnog ekosistema kompanije Telekom Srbija predstavili ovaj napredni način građenja poslovne vizije koji u svoj epicentar stavlja upravo korisnika i kontinualno stvara nove vrednosti za njega. https://mts.rs/ https://www.linkedin.com/company/mts-business/ https://mtsblog.rs/biznis/digitalni-ekosistem-sta-je-to-i-cemu-to-sluzi/ https://mtsblog.rs/biznis/digitalni-ekosistem-je-kao-luk/ Natali Delić, Direktor direkcije za strategiju i digital @ Telekom Srbija - https://www.linkedin.com/in/natalidelic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Šta je to digitalni ekosistem i čemu to služi? - Zašto verujemo da je to pravi način za kreiranje vrednosti za korisnike? - Šta je vrednost za korisnike koju stvara digitalni ekosistem - Primeri odakle dolazi inspiracija da se na ovaj način organizuje poslovanje - Amazon web servisi - Primer Apple ekosistema - Koje su to lekcije iz primera Amazona i Apple-a naučene i koje želite da integrišete u vaš digitalni ekosistem? - Koji su izazovi upravljanja digitalnim ekosistemom? - Zašto digitalno doba zahteva partnerstva? - Izazovi plasiranja poslovnih rešenja kroz digitalni ekosistem - Šta nam donosi budućnost i kakve još ekosisteme možemo očekivati - Gde se mi to krećemo kao digitalna ekonomija? Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ''To nikad neće upaliti'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Pred nekaj tedni je država osrečila vso mladež in večino starejših z uvedbo digitalnega bona. Ker očitno postajamo družba bonov, smo tudi to sprejeli z odprtimi rokami. Digitalni boni pomenijo, da si bodo lahko mladi in starejši od 55 let nakupili računalniške opreme in digitalno zadihali s polnimi pljuči … Ampak obstaja manjša razlika, za katero bomo v današnji oddaji dokazali, da je ne le rahlo diskriminatorna, temveč tudi zgodovinsko netočna. Digitalni boni imajo manjši kaveljc. Medtem ko se lahko učenci višjih letnikov osnovnih šol, srednješolci in študentje s 150 evri napasejo računalniške opreme do sitega, morajo starejši od 55 let najprej v tečaj. Gre za tečaj osnovne računalniške pismenosti in ko ga bodo uspešno opravili, bodo šele deležni vhoda v harem prenosnikov, trdih diskov, mišk in tipkovnic. Misel, ki stoji za to varovalko, je pri zakonodajalcu, oziroma pri modrecih ministrstva za digitalno preobrazbo jasna: »Čemu bi staruhom podarili 150 evrov, če pa tako ali tako ne vedo, kaj so to računalniki in kako se uporabljajo. Ker so namreč tako zelo in brezupno stari!« Torej se mora država kot dober gospodar s posebno obliko gerontološke digitalne vzgoje najprej zavarovati, da ne bodo šli boni v nič.   Ampak ozrimo se zdaj nazaj v računalniško zgodovino. Od letošnjega leta odštejmo 55 let in jih nato prištejmo osemnajst, da dobimo letnico 1985, ki natančno sovpada z začetkom digitalne revolucije na naših tleh. Hočemo povedati naslednje; generacije, ki so danes stare nekje od 50 do 65 let, so bile zraven, ko se je zgodilo. Bile so prisotne pri računalniškem »stvarjenju«, ali med digitalnim »velikim pokom«, pač s katerega svetovnonazorskega konca hočete gledati na pojav prvih računalnikov. Bili smo tam, medtem ko so bile današnje generacije šele v naših oddaljenih fantazijah.  In za nagrado, ker smo orali mnogokrat rigidno socialistično ledino digitalne preobrazbe, nas pošiljajo v tečaj.    »WTF,« bomo uporabili priljubljen digitalni vzklik generacij, ki jim v tečaj ni treba. Pripovedujemo torej o tistih časih. Generacijam prek 55 v spomin in ministrstvu za digitalno preobrazbo v poduk.   Takratni računalniki niso bili samovozeči stroji, pri katerih večino upravljanja naredijo logaritmi. Ne, bili so bolj kot ne manufakturna pomagala, občutljivi kot mimoze, ki so prenehali sodelovati v trenutku, ko si ga kaj polomil. Celo za osnovne operacije je moral običajen uporabnik poznati osnove zapuščine Billa Gatesa in moral je poznati osnovne strojne elemente, iz katerih je bila naprava sestavljena. Polniti in vzdrževati njen spomin je bilo zapleteno opravilo, priklicati njene aplikativne potenciale še toliko bolj. Pa govorimo le o osnovni uporabi in se ne podajamo na polje akademskega ali raziskovalnega, kjer pa so generacije 55 plus, kljub neprijaznemu politično/ekonomskem okolju dosegale globalno pomembne rezultate. Od razvijanja lastnih naprav, do inštalacij super računalnikov in podobno.    Drži, da so računalniki sčasoma postajali vse bolj uporabniku prijazni, vse do današnjih naprav, ki so povsem avtomatizirane. In ministrstvo za digitalno preobrazbo s svojimi tečaji ne razume ne zgodovinskega razvoja digitalizacije, kot tudi ne loči bistva od pojavnosti ... Kar govori, da je modro imeti družboslovca v vsaki službi. Današnje naprave, predvsem pa današnji uporabniki – se pravi učenci, dijaki in študentje, se ukvarjajo samo s pojavnostjo, medtem ko smo mi poznali bistvo. Poplava in kultura aplikacij sta jih spremenili v računalniško nepismene. Njihovo razumevanje tako naprav kot procesa digitalizacije je samo razumevanje aplikacij in je podobno znakovnemu jeziku, s katerim trenirajo primate. Se pravi, da ne razumejo nobenega procesov, ki tečejo v ozadju teh aplikacij, res pa je, da so izjemno spretni pri njihovi aplikativni vlogi. Spretni do te mere, da so ustvarili kulturo aplikacij, ki pa nima z digitalizacijo v najširšem pomenu besede ničesar skupnega. Ima sicer veliko skupnega z digitalno preobrazbo družbe, a po našem skromnem mnenju ta preobrazba ne vodi v pravo smer. Generacije, ki bodo morale za 150 evrov v tečaj, so računalniško opremo razumele kot digitalni objekt, mladež, ki dobi 150 evrov na lepe oči, je taista oprema spremenila v subjekt.    Nekaj pa je neizpodbitno; medtem, ko bodo starejši od 55 let spoznavali temeljno razliko med »shrani« in »shrani kot«, bo mladina impresionirala uradnike ministrstva za digitalno preobrazbo s popolnim poznavanjem lepljenja fotografij na Instagram …

U 165. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Marko Kaplanović, fotograf i vlasnik prve digitalne fotografske radnje u Srbiji, Blic Urošević. Za početak Marko priča kako su se snovi o karijeri profesionalnog fudbalera prelili u porodični biznis i otvaranje sopstvene fotografske radnje, te na svom primeru objašnjava kako obaviti digitalnu transformaciju jednog biznisa u pravom smislu te reči. Kada imate online i fizičku radnju, nije lako balansirati ta dva biznisa. Na tu temu Marko govori, odnosno otkriva, kako paralelno razvijati ta dva vida poslovanja, kako na efikasan i jeftin način zaintrigirati potencijalnog kupca, te opisuje kako izgleda njegova proizvodnja i šta čini kada mašine zakažu. Za kraj deli savete kako da i vi samostalno marketirate svoj proizvod ili uslugu, kao i svoje planove za budućnost. Takođe, tri najzanimljivija komentara na Youtubeu nagrađujemo sa izradom po 100 fotografija i poklon foto-albumom. Stoga, tastature u ruke i budite kreativni. Teme u podkastu: - Uvod - Kad porastem biću... - Kako sam digitalizovao svoj biznis - Kako je izgledao proces digitalizacije - Paraleni razvoj online i fizičkog biznisa - Kako izgleda Markova proizvodnja - Šta kada mašina zakaže… - Efikasni načini zaintrigiranja kupca - Po čemu se Markovi photo-bookovi razlikuju od ostalih - Saveti za samostalno marketiranje - Planovi za dalje Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3MDF7XD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.

Digitalno izkušnjo zaposlenih (EX - employee experience) nam bo danes pomagala razumeti Tina Zafred, ki je vodja Interne digitalizacije v družbi Mercator. Tina je pred tem delala v IBM-u in za svoje dosedanje delo prejela tudi številna odličja. S projektom mi.Mercator so bili finalisti v kategoriji Digital workplace na European Excellence Awards ter prejeli nagrado za najboljšo HR prakso v letu 2022 v Sloveniji. Pred nedavnim je lansirala tudi svoj Implico podcast, kjer z gosti odkriva dobre prakse na področju izkušnje zaposlenih. Kaj je digitalna izkušnja zaposlenih in kako veliki sistemi uvajajo spremembe na področju digitalne tranformacije, boste izvedeli v pogovoru s Tino. Povezave: https://www.linkedin.com/in/tinazafred/ https://anchor.fm/implico Dve knjigi, ki sta za osnovno razumevanje EX in DEX za vsakega: https://www.amazon.com/Digital-employee-experience-Employees-Workplace/dp/1471776743 https://www.amazon.com/Employee-Experience-Design-Effective-Competitive/dp/1789667712/ref=sr_1_1?crid=20ESHXNS8QDWD&keywords=employee+experience+by+design&qid=1649092625&sprefix=employee+experience+by+de%2Caps%2C144&sr=8-1

Digitalizacija zdravstva. Po težavah, ki jih je razkrila pandemija, termin zveni še bolj nemogoče kot sicer. Kljub temu že leta opazujemo primere dobrih praks, med najbolj digitalizirane države na tem področju se uvršča Finska. Na trgu je več kot 400.000 aplikacij, v Nemčiji aplikacije celo predpisujejo na recept, v Združenih državah Amerike pa pri zdravljenju že uporabljajo VR-terapije. Tjaša Zajc deluje na področju zdravstvene informatike in digitalnega zdravja in je avtorica podkasta Faces of digital health. Opozarja tudi na pomembnost varnosti občutljivih osebnih podatkov in na kibernetske napade na bolnišnice, ki niso redkost. Zapiski: 1. Digitalizacija zdravstva Findata – Finnish Social and Health Data Permit Authority DiGA-Verzeichnis 2. Aplikacije za zdravje WannaCry ransomware attack - Wikipedia Kegel exerciser with app - Pelvic floor trainer - Perifit – Perifit (Europe) Home - ORCHA 3. VR in digitalne terapije TRIPP: Fitness for your Inner Self | Tripp | XR Wellness Faces of Digital Health --  Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Pišete nama lahko na odbita@rtvslo.si. 

Družinska bitka za daljinca je morda tema preteklosti. Kako vzpostaviti pravo razmerje med osrednjim ekranom v stanovanju, obdanim s sedežno garnituro, in preostalimi večpredstavnostnimi sredstvi pa je izziv prihodnosti. Digitalna preproščina ponuja nekaj izjemno zanimivih rešitev. Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev.

V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com Na praznik zaljubljencev o vplivu sodobnih tehnologij na sklepanje in ohranjanje partnerskih zvezV pandemiji je omejevanje stikov pri številnih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih smernic se povečuje uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim se povečuje priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem spoprijemajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, – Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, – dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, – Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com.

Digitalna tehnologija prinaša številne prednosti tudi za slepe in slabovidne. Eno takšnih rešitev - aplikacijo Blind bus - smo predstavili v tokratni oddaji Luč v temi. Spoznali pa ste tudi podjetnika Boštjana Štefaniča in njegovo podjetje Eviras.

Digitalna tehnologija prinaša številne prednosti tudi za slepe in slabovidne. Eno takšnih rešitev - aplikacijo Blind bus - smo predstavili v tokratni oddaji Luč v temi. Spoznali pa ste tudi podjetnika Boštjana Štefaniča in njegovo podjetje Eviras.

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju.

Gaber Terseglav iz podjetja Optifarm je opisal mobilno aplikacijo digitalne tržnice, ki združuje ključne udeležence v kratkih prehrambenih verigah: kupce, izvajalce logističnih storitev in proizvajalce. Platforma Optifarm povezuje lokalno ponudbo in povpraševanje, zagotavlja izdelavo in izvedbo naročil, spremljanje prevozov, obvladovanje pogodb, cenikov, spremljanje realizacije izvedbe in podpira integracijo z zalednimi sistemi.

Na razstavi In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 12 v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani bo umetniški tandem Nika Oblak & Primož Novak predstavil delo z naslovom Neskončnost (digitalna), ki se posveča vplivu komunikacijskih sredstev na življenje posameznika.

Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev. Digitalna moralna porota tokrat presoja, kaj mora moški kupiti ženski, ko mu ta "povije otroka".

Spoznajte serijska podjetnika Rossa Murrayja- Jonesa in Boštjana Pišlerja, ki sta shekala življenjski stil. Medtem ko smo mi naročali dostave hrane, sta Ross in Boštjan v zadnjem letu živela v Italiji, Švici in v vili pri Rovinju. Britanec, ki se je tri leta nazaj zaljubil v turno smučanje v Sloveniji, Ross in revolucionar na področju izdajanaja računov Boštjan sta postala zaveznika v poslu, zdravem življenju, razvoju poslovnih idej in pridobivanju investicij. Pogovarjali smo se o poslu, kako preizkusiti digitalno nomadstvo in katere so tehnologije prihodnosti, v katere verjameta. Epizoda je posneta v angleščini. Uživajte. Povezave: Boštjan Pišler https://www.linkedin.com/in/pisler/ https://getapollo.io/en/ https://spaceinvoices.com/ https://siol.net/posel-danes/kariera-izobrazevanje/digitalni-nomad-zakaj-bi-bil-v-megleni-ljubljani-ce-si-lahko-na-baliju-552749 Ross Murray-Jones https://www.linkedin.com/in/rossmurrayjones/ https://www.kontinuous.co/ https://rhodestowealth.com/podcast-episodes/f/raise-like-a-boss-fundraising-mastery-for-founders https://twitter.com/rossmurrayjones

Sa Anom je zaista bilo lako dogovoriti gostovanje jer bukvalno možete birati bilo koju temu iz oblasti digitalnih komunikacija, Ana sve to drži u malom prstu. Digitalna medijska pismenost je nekako početak, prvi korak koji trebate da savladate kada krećete da komunicirate svoj brend i biznis u digitalnom prostoru, pa smo kroz ovu temu provukli sve bitne stavke koje biste morali da savladate, od vrednosti brenda, tradicionalnih i digitalnih medija, kanala komunikacije i ciljnih grupa, do oglašavanja, društvenih mreža i onlajn prodaje. Kada imate jednog ovakvog sagovornika, zadovoljstvo je voditi razgovor, Ana je sa osmehom na licu delila deo svog znanja i iskustva na ovu temu, te verujem da će mnogi od vas koji žele na pravi način da svoje biznise predstavite u digitalnom svetu imati dosta toga korisnog da čujete. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Šta je to digitalna medijska pismenost i šta to sve obuhvata - Vrednost brenda za biznise u digitalnoj eri - Tradicionalni i digitalni mediji: kakvu vrednost oni donose biznisima - Adaptacija sadržaja za različite kanale i ciljne grupe - Kako zadobiti i zadržati pažnju ciljne grupe za potrebe biznisa - Oglašavanje i publika - Dezinformacije, informacije koje obmanjuju i lažne vesti u kontekstu biznisa - Društvene mreže i važnost interakcije sa kupcima za imidž biznisa - Kako medijska pismenost utiče na onlajn prodaju - Medijska pismenost u cilju smanjenja digitalne rodne podele - Razlike između tradicionalnog i digitalnog marketinga sa strateškog nivoa Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ 2. Partner podkasta: Mastercard https://www.mastercard.rs/sr-rs.html 3. Prijatelj podkasta: kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! U narednom periodu, u svakoj od DigiTalk epizoda delićemo po dve knjige izdavačke kuće Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi deliko dva primerka knjige Plemena, Seta Godina. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajt poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene na sajtu. U meri u kojoj mi možemo, podržavamo jednog malog proizvođača - NekShop - https://www.nekshop.com/ Pogledajte njihov online shop, velika kreativnost i dobar dizajn, a njihove majice će Vlada nositi u epizodama u narednom periodu. I NekShop vam daje 10% popusta uz promo kod digitalk na njihovom online shop-u!

Kao što i sama Borisova biografija sugeriše, bogato iskustvo, ali i formalno obrazovanje, dali su mi teži zadatak oko dogovora teme, kao i izazov da se uklopimo u tih nekih planiranih šezdeset minuta razgovora. Nametnule su se dve teme ali i skoro devedeset minuta epizode, ali verujem da ponovo imamo sjajnu priču: prvi deo razgovora Boris je delio svoja iskustva i važne zaključke iz svoje startup avanture, veoma važno za sve koji su na počecima bilo preduzetničke, bilo startup karijere. Drugi deo razgovora je usmeren na temu koju smo započeli pre neku epizodu a koja je izazvala dosta interesovanja - digitalna transformacija. Iz ugla nekog ko ima bogato korporativno ali i iskustvo konsultanta MacKinsey-a, Boris deli sa vama pet ključnih faktora uspešne transformacije. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - IT & Biznis - ne morate uvek vladati svim informacijama - Ljudi - ne razmišljaju svi na način kao i vi - Fokus i očekivanja - Fail fast - Product - market fit - Masterbox (promo) - (Digitalna) transformacija - Digitalizacija može značiti sve i ništa - 5 faktora uspešne transformacije - Digitalna transformacija - da sumiramo - Suština: sve se svodi na cifre i brojeve - Umesto zaključka - preporuke Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ 2. Partner podkasta: Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html 3. Partner podkasta: Masterbox - https://masterbox.rs/ Masterbox je online platforma za edukaciju o digitalnom marketingu i biznisu. Program je koncipiran tako da učite po vašoj meri: u koje vreme želite, sa bilo kog uređaja i redosledom koji vam odgovara. Naši predavači su najbolji ljudi iz svojih oblasti, koji vas uče konkretne stvari na primerima. Ako ste makar malo u digitalu, već znate za sve njih: Istok Pavlović, Ivan Bildi, Darko Brzica, Robert Petković… Po jednoj ceni (može i na rate), dobijate pristup SVIM kursevima koji su na platformi, ali i svim novim koje u međuvremenu dodamo. Ako želite da ostvarite dva meseca pristupa gratis, ukucajte promo kod digitalk prilikom registracije i počnite sa učenjem već danas. 4. Prijatelj podkasta: kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! U narednom periodu, u svakoj od DigiTalk epizoda delićemo po dve knjige izdavačke kuće Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi deliko dva primerka knjige Vožnja života Roberta Ajgera, veliki bestseler CEO-a kompanije Dizni. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajt poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene na sajtu. U meri u kojoj mi možemo, podržavamo jednog malog proizvođača - NekShop - https://www.nekshop.com/ Pogledajte njihov online shop, velika kreativnost i dobar dizajn, a njihove majice će Vlada nositi u epizodama u narednom periodu. I NekShop vam daje 10% popusta uz promo kod digitalk na njihovom online shop-u!

Tema digitalne transformacije pretpostavlja jedan malo ozbiljniji ton i sagovornika - ali u nekoj drugoj epizodi! Tražili ste da se bavimo ovom tematikom, za početak vam dovodim jednog malo drugačijeg, nekonvencionalnog sagovornika. Sa Vladom smo pričali o tome šta zapravo za njega predstavlja digitalna transformacija, na šta sve ova transformacija utiče u jednom sistemu, i kojih je to pet delova kompanijskog sistema koji su bitni za digitalnu transformaciju. Razgovor bogat primerima iz života običnog čoveka, Vlada je bio inženjerski praktičan i više nego šarmantan sagovornik. Svi koji su učestvovali u kreiranju i pripremi ovog razgovora su oduševljeni epizodom, verujemo da ćete biti i vi! Vladimir Tošić, Director at Global Marketing Network & Operations team at The Coca-Cola Company - ‘'preduzećetnik'' Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Da li smo u periodu prinudne digitalne transformacije i šta je to zapravo? - Da li se i zašto kod nas još uvek ne razume najbolje pojam digitalne transformacije? - Na šta sve u jednom sistemu utiče digitalna transformacija, koji sve delovi sistema moraju da se transformisu? - Organizaciona kultura u digitalnoj transformaciji - Agilna metodologija kao deo procesa digitalne transformacije - MasterBox (promo) - Procesi kao mesto gde implementiraš nove tehnologije - Digitalna transformacija ne prestaje - Šta je to najteže menjati u transformaciji? - Preporuke Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ 2. Partner podkasta: Mastercard https://www.mastercard.rs/sr-rs.html 3. Partner podkasta: Masterbox - https://masterbox.rs/ Masterbox je online platforma za edukaciju o digitalnom marketingu i biznisu. Program je koncipiran tako da učite po vašoj meri: u koje vreme želite, sa bilo kog uređaja i redosledom koji vam odgovara. Naši predavači su najbolji ljudi iz svojih oblasti, koji vas uče konkretne stvari na primerima. Ako ste makar malo u digitalu, već znate za sve njih: Istok Pavlović, Ivan Bildi, Darko Brzica, Robert Petković… Po jednoj ceni (može i na rate), dobijate pristup SVIM kursevima koji su na platformi, ali i svim novim koje u međuvremenu dodamo. Ako želite da ostvarite dva meseca pristupa gratis, ukucajte promo kod digitalk prilikom registracije i počnite sa učenjem već danas. 4. Prijatelj podkasta: kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! U narednom periodu, u svakoj od DigiTalk epizoda delićemo po dve knjige izdavačke kuće Finesa - https://www.finesa.edu.rs/. U ovoj epizodi deliko dva primerka knjige Design Thinking, bestselera koji je u tesnoj vezi sa temom ove epizode. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajt poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene na sajtu. U meri u kojoj mi možemo, podržavamo jednog malog proizvođača - NekShop - https://www.nekshop.com/ Pogledajte njihov online shop, velika kreativnost i dobar dizajn, a njihove majice će Vlada nositi u epizodama u narednom periodu. I NekShop vam daje 10% popusta uz promo kod digitalk na njihovom online shop-u!

Mednarodni olimpijski komite je letos aprila sporočil, da pripraviljajo pet e-športnih prireditev v sklopu Olimpijskih iger v Tokiu. Zadnje večje prvenstvo v igranju videoigre Fortnite je sicer potekalo na razprodanem teniškem stadionu v New Yorku leta 2019. So e-športi primerni za velika tekmovanja v živo in kdaj bi lahko postali del olimpijskih iger? Kakšna je digitalna prezenca športnih panog? Kako uspešni so klubi in športni zvezdniki pri nagovarjanju navijačev prek spleta? Slavko Jerič priporoča televizijsko serijo Mare of Easttown in valovske Zvočne dnevnike.

Odbita do bita je sodelovala na letošnji študentski marketinški konferenci Fanfara. Spraševali smo se, kako spremembe vplivajo na življenje in tehnologijo.Spremembe so nujne za napredek. Podjetja so v zadnjem letu dosegla za šest let sprememb na digitalnem področju. Virtualnemu svetu pa so se morale prilagoditi tudi panoge, ki načeloma ne morejo živeti brez realnega občinstva.

O merjenju časa in dolžini dne na planetih. Kaj bi vzkliknil/a ob pristanku na površju Marsa? Posnemi izziv na strani Sounds of Mars in ga pošlji na podkast.temnastranlune (afna) gmail.com. Vaša vprašanja, pripombe in ocene zbirava v tem spletnem obrazcu. Zapiski: Novice | Umrl je Michael Collins Slika Eagle, Luna in Zemlja 60-letnica - Jurij Gagarin Eksperiment MOXIE proizvaja kisik na Marsu Sonda Parker in Venera ESA išče astronavte Vse najboljše, Hubble! (31 let!) Mesečna tema | Merjenje časa Edwin Turner Cottingham Eddingtonov eksperiment in popolni Sončev mrk Zakaj se kazalci vrtijo v smeri urinih kazalcev Ura na Marsu (aplikacija): https://www.giss.nasa.gov/tools/mars24/ Digitalna ura za Mars Tipičen dan astronavtov na Mednarodni vesoljski postaji Priporočila | ARSO podkast (arhiv na http://www.meteo.si/met/sl/interesting/) Zvočna uganka | Saturn in Enkelad Opazovanja in prihajajoči astronomski dogodki: slovenska astronomska revija Spika: http://astronomska-revija-spika.si/ (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2021” (knjiga) Bojan Kambič: “Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50” ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Kako pametna so lahko današnja mesta in vasi? Digitalizacija je na številne načine že temeljito spremenila naša življenja, a vendarle naj bi bili šele na začetku tega procesa, na katerega se tudi zelo veliko stavi; tako z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja in postpandemičnega okrevanja, kot tudi kot ključno orodje, ki bi nam lahko pomagalo naslavljati številne okoljske in družbene probleme današnjega časa. Seveda pa pozitivni učinki digitalne transformacije niso samoumevni in t. i. pametne rešitve morajo tudi dejansko biti pametne; pametno načrtovane in celostno umeščene v prostor in družbo, če naj dejansko imajo želene učinke. Današnja gostja Podob znanja je dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vodja digitalnega inovacijskega središča 4PDIH in tudi članica novoustanovljenega Strateškega sveta za digitalizacijo. Digitalna orodja omogočajo marsikaj koristnega, ne smejo pa biti sama sebi namen. "Bistvena težava je, da velikokrat izhajamo iz tega, kaj neka tehnologija omogoča, pa naj gre za umetno inteligenco ali podatkovne verige, in začnemo iskati načine, kako bomo to tehnologijo uvedli v podjetje ali skupnost."

Združeni narodi opozarjajo, da moramo do leta 2030 zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni, tako da spodbujamo duševno zdravje in dobro počutje. Raziskave pravijo, da bi lahko z zmerno dejavnostjo letno preprečili pet milijonov smrti. Aplikacije se zato usmerjajo v trajnostno zdravje in iščejo digitalno dobrobit.

Gost prve epizode Digitalk podkasta je Ivan Minić, koji u ovoj epizodi ima dvostruku ulogu. Sa jedne strane je gost sa veoma respektabilnom biografijom, dok je sa druge strane jedan od partnera u celoj ovoj avanturi zvanoj DigiTalk. Sa Ivanom smo vodili razgovor koji je u suštini bio uvod u DigiTalk kao podcast, dotakli smo se svih važnih tema oko kojih želimo da gradimo zajednicu, a to su tehnologija, inovacije i marketing. Na samom početku posle predstavljanja smo pričali o počecima IT zajednice u Srbiji, i gde se to danas nalazi ista ta zajednica, odnosno koju bi ulogu u današnjim okolnostim ona trebala da ima. Razgovor o IT zajednici smo nastavili u istom pravcu okrećući se ka IT industriji, odnosno priči da li je IT industrija srpski privredni jednorog, i koliko zapravo tu ima još mogućnosti za razvoj. Dotakli smo se par uglova gde smo pričali šta je to što je danas pogrešno u ovoj industriji, i na koji način Ivan vidi da bi stvari tebalo da se kreću ukoliko želimo bolje rezultate. Sam kraj razgovora obeležio je razgovor o marketinškoj industriji kod nas. Pričali smo o počecima kada su baneri na sajtovima bili jedini oblik digitala, do izazova vezanih za kreativnost u industriji danas i mogućnostima da se rade neke kvalitetnije kampanje i projekti U poslednjem segmentu, Ivan je podelio šta je to što ga i dalje pokreće nakon više od dvadeset godina rada i iskustva. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Ivanovi počeci - Razvoj IT zajednice u Srbiji - Zajednica danas - Šta bi zajednica trebala da predstavlja - IT scena u Srbiji - Da li je IT srpski privredni jednorog - (Digitalna) marketinška industrija u Srbiji - 2021: Koliko možemo da pričamo o kreativnosti u digitalu - Na koji način u ovim okolnostima biti prepoznatljiv - Šta je to što te i dalje pokreće? Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs

Highlander Adventure Montenegro glavna je tema našeg četvrtog podcasta u četvrtoj sezoni. Multisport akademija Mayer organizovaće u junu i julu novo iskustvo za planinare i ljubitelje prirode, a Igor će vas voditi kroz novu uzbudljivu terms and conditions priču. Govorili smo i o časnom poslu vatrogasaca, dolasku proljeća. Highlander Adventure Montenegro glavna je tema našeg četvrtog podcasta u četvrtoj sezoni. Multisport akademija Mayer organizovaće u junu/julu novo iskustvo za planinare i ljubitelje prirode, a Igor će vas voditi kroz novu uzbudljivu terms and conditions priču. Govorili smo i o časnom poslu vatrogasaca, dolasku proljeća. www.igorivlado.com Častite nas po kafu: https://www.buymeacoffee.com/igorivlado Postanite naš dobrotvor: https://www.patreon.com/igorivladopodcast

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Metka Svetlin je marketing manager programa Think with Google za CEE regijo in vodja Brand & Reputation za Adriatik in Baltik regijo. Platforma Think with Google pa predstavlja zakladnico podatkov, analiz, vpogledov in dobrih praks iz prodaje in marketinga, preko katere Google navdihuje vodilne in izobražuje eksperte v poslovni javnosti v CEE regiji. Metka je diplomantka Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je prejela svečano listino za izjemen študijski uspeh. Pomemben del študijske poti in prvih mednarodnih izkušenj je predstavljala enoletna študijska izmenjava Erasmus na Dunaju. Znanstveni magisterij je Metka opravila na IMB programu Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer marketing. Prve izkušnje iz marketinga in managementa je pridobila z delom v podjetju Red Bull Slovenija, kot asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v Bohinj Park EKO Hotelu. Leta 2011 se je Metka zaposlila v Googlu v Dublinu, kjer je najprej razvijala ključne Google Ads oglaševalce v Sloveniji in sodelovala pri oblikovanju njihovih digitalnih strategij. Po dveh letih se je vrnila v Slovenijo, kjer je najprej prevzela funkcijo marketing managerja za Slovenijo in nato še za Adriatik regijo. Poudarek pri njenem delu so predstavljale partnerske agencije, lansiranje novih produktov (Street View, Map Maker, Doodle4Google, lokalni doodli) in razvijanje Googlovega ekosistema v regiji. V največje veselje so ji bile prav ideje za lokalne doodle, kot je bil prvi slovenski s Tromostovjem v spomin na Plečnika, doodle v spomin igralca Poldeta Bibiča in Kekčev doodle. Po petih letih v podjetju je prevzela vlogo marketing managerja za Google Brand & Reputation za CEE regijo in razvijala predvsem program Grow with Google, kjer skozi lokalne programe, kot je na primer slovenska platforma Digitalna garaža, Google nudi brezplačna usposabljanja na področju digitalnih veščin in je namenjena študentom, podjetnikom in vsem ostalim, ki želijo izboljšati svoje znanje. Trenutno poudarek njenega dela predstavlja Brand & Reputation področje za Adriatik in Baltik regijo, preko katerega se trenutno predvsem ukvarja s programi, ki pomagajo pri okrevanju lokalnega gospodarstva. Metka je ponosna, da je ob koncu osnovne šole pri 14 letih na pobudo šole izdala knjigo z naslovom Rojstvo mavrice, kjer so objavljena izbrana dela iz osnovnošolskega obdobja. V študentskem obdobju pa je zgodbe najraje začela pripovedovati preko video posnetkov in montažo kratkih filmov svojim doživetij na potovanjih in v hribih. Pred 10 leti je pripravila kratek film kot zahvalo za Gorsko reševalno službo Slovenijeza njeno helikoptersko reševanje iz stene Velike Mojstrovke in tako spoznala svojega moža, gorskega reševalca. Naj quote: Skrivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti je všeč, ampak da ti je všeč to, kar delaš. (The secret of happiness is not in doing what one likes, but in liking what one does.) Naj knjiga: Sapiens (Harari) in Solve for happy (Mo Gawdat) Naj serija: Z druge strani Atlantika, Krona Hobiji: Turno in alpsko smučanje, alpinizem, potovanja s trekingi po Sloveniji ali po svetu Najljubša hrana: češnje Najljubši podjetnik: Maja Golob Naj app: Il Meteo Trije nauki: 1. Fokus na focus. (Focus on the focus.) 2. Ok je, če ne znamo vsega. (It is ok not to know everything.) 3. Odgovorite si, kakšna je vaša definicija uspeha, ''zakaj'' nekaj delate in se potem odločite ''kako'' boste to delali.

Slovenijo je v času zdravstvene, gospodarske in socialne krize potrebno in mogoče upravljati bolje. Da zaščitimo zdravje in življenja, delovna mesta, demokracijo in razvojne možnosti Slovenije. Na medijski konferenci Koalicije ustavnega loka, ki jo je vodil nekdanji novinar Slavko Bobovnik, so sodelovali: dr. Jože P. Damijan, pobudnik KUL koalicije, mag. Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB, Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov, Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ in Luka Mesec, koordinator stranke Levica. Kul bo.

Slovensko društvo za jezikovne tehnologije je pripravilo mednarodno virtualno konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Z dr. Darjo Fišer smo preleteli nekaj tem iz tega hitro razvijajočega se področja: kako razvito je samodejno prepoznavanje sovražnega govora na spletu, v kakšni formi so korpusi slovenskega jezika in kakšne raziskave je spodbudil virus COVID19 zaradi povečane uporabe spleta.

V poletnem Poslovnem mikrofonu smo predstavili inovacijo podjetja Agitron, kjer so razvili napreden prikazovalnik cen v trgovinah. Ob tem, kako deluje moderna cenovka oz. digitalna etiketa, pa smo ob robu predstavitve Odbojkarskega kluba Maribor pred novo sezono govorili tudi s predstavnikom njihovega sponzorja Merkurja, tudi o tem, kako so prebrodili prvi val koronavirusa.

U epizodi 31. virtuelno se selimo za Štutgart gde razgovaramo sa Mirhom Omerović, business developerkom koja radi na razvijanju i plasiranju na tržište digitalnih rešenja za Mercedesova vozila. Sa Mirhom razgovaramo o njenim ranim počecima i izazovima odrastanja u rodnoj Bosni, odlasku na osnovne studije u Italiju i prvim preduzetničkim poslovima, odlasku na master studije u Štutgart, i kao šlag na tortu ulasku u kompleksni korporativni sistem kao što je Mercedes i šta nam sve Mirha sprema u Mercedesovoj digitalnoj kuhinji. Mirhu možete kontaktirati putem LinkedIn-a: https://www.linkedin.com/messaging/thread/6644298975266512896/ Uživajte!

Vest o elektronskoj prijavi za državnu pomoć od sto evra svim punoletnim građanima Srbije ponovo je otvorila temu zaštitu ličnih podataka. Da li građani i građanke imaju svest o zaštiti najosetljivijih informacija u digitlanom okruženju, tema je ovog izdanja podcasta "Reaguj!".Saradnici emisije: Iva Gajić, Sanja Đorđević, Aleksandra Bučko, Nemanja Stevanović i Irena Čučković

Podcast Psihologija uspjeha za Poslovni FM vodi i uređuje Tanja Pureta. U epizodi #10 gost je Ivan Paić, jedan od čelnih ljudi Schneider Electric na globalnoj razini. Istaknuo je da je "...digitalna transformacija te upravljanje promjenama izrazito bitno i smatram da više nije pitanje kada, nego je pitanje zašto već nismo".

"Digitalna transformacija je izrazito bitna i smatram da više nije pitanje kada, nego je pitanje zašto već nismo", istaknuo je Ivan Paić, jedan od čelnih ljudi Schneider Electric na globalnoj razini. 

U trećem javljanju iz izlolacije Ivan priča o tome kakav je značaj digitalne tranformacije, zašto su korisničko iskustvo i briga o klijentima izuzetno važne stavke u poslovanju. Saznajte na konkretnom primeru koji su problemi sa kojima se jedan ecommerce može sresti i kako ih možete rešiti i poboljšati svoje poslovanje. Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/2xv23a8 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN Slušajte nas na: SoundCloud: http://bit.ly/2se8AQ8 iTunes: https://apple.co/2AKgRQA Google Podcasts: http://bit.ly/2RBp8kr

Vlada je tokom našeg razgovora izbacio novu kovanicu "prinudna digitalna transformacija" pa pričamo o tome šta to znači, koji su primeri toga u ovoj vanrednoj situaciji i koliko je bitno to za neku dalju evoluciju nečijeg poslovanja. Intro credits: Crossing the Chasm by Kevin MacLeod Link: https://incompetech.filmmusic.io/song/3562-crossing-the-chasm License: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/

Koje digitalne alate mogu da koriste mladi građani da dođu do informacija od javnog značaja, koliko su digitalizovane lokalne samouprave, da li je njihov rad transparentan i u kojoj meri, pitanja na koja ovaj podkast daje odgovore.Autroke emisije: Iva Gajić, Sanja Đorđević i Aleksandra Bučko.

Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.

Kratak pregled razgovora sa promocije knjige 'Greška 404 - Digitalna prava u Srbiji'. Govore Danilo Krivokapić, Rodoljub Šabić, Svetlana Lukić, Milica Šarić i Andrej Petrovski.SHARE_BBS na Telegramu: t.me/share_bbsProdukcija i muzika: djflip

Imate tudi vi kdaj občutek, da svojega življenja ne obvladujete več, da vas mimo vaše volje vodijo drugi? Morda pa imate več vzvodov v rokah, kot si mislite. O digitalni zasvojenosti smo v Svetovalnici govorili s psihologinjo Špelo Reš.

Nikolina: Ćao Jovana i hvala ti što si pristala da budeš moja gošća u ovoj epizodi podkasta.Jovana: Hvala tebi Nikolina što si me pozvala, iznenadila sam se kad sam dobila tvoj poziv u inbox jer su pre mene sve neke super žene bile tvoje gošće i zadovoljstvo mi je da ja budem među njima.Nikolina: Ti jesi tu zato što si super žena, samo što sve imamo tu neku tendenciju da sebe ne doživljavamo kao takve. Možeš na početku da se predstaviš našim slušaocima i ispričaš čime se baviš i šta sve radiš. Jovana: Ima li neko lakše pitanje. Ja se trenutno uglavnom bavim nekim marketinškim strategijama i edukacijama. Priča je počela od toga da sam 10 godina radila na televiziji, počela sam na četvrtoj godini fakulteta kada sam shvatila ustvari da me studije filozofije neće dovesti do posla i da mi je potrebno neko praktično znanje sa kojim bih moglada dođem do nekog posla i počela sam da radim na televiziji kad sam apsolvirala.Tu sam ostala 10 godina u jednoj istoj redakciji bukvalno sam radila od saradnika u redakciji kulture do informative, uključivanje iz skupštine, znači bukvalno sam prošla sve uključujući iprodukciju, odnosno montažu, organizovanje snimanja i tako dalje. Prošla sam sve osim rukovodećih pozicija i dobila sam jedan uvid kako se to funkcioniše i meni je to nekako bioizazov i prirodno da stičem nova znanja. Negde 2011. sam počela da radim jednu autorsku emisiju koja se zvala “Jovana subotom” jer mi je devojačko prezime tad bilo Subota, a dobila sam termini emitovanja subotom i onda smo i tako kao da ne komplikujemo nazvali Jovana subotom. U emisiji se jedna rubrika zvala net market, jer u tom trenutku sam ja prepoznala da se dešvaju neke nove stvari. Twitter se zahuktao i pojavili se tu neki ljudi koje sam japratila i to meni bilo zabavno,i bilo mi je fascinantno da postoji jedan potpuno nov svet sa kojim ja nisam bila upoznata - to je svet blogera, blogovanja ljudi koji imaju neke svoje male medije, objavljuju nešto što oni hoće i zbog toga sam u emisiji odvojila poseban prostor za njih. Bukvalno sam na taj način ušla u tu neku Twitter zajednicu, blogersku zajednicui shvatila da postoji jedno tržište koje je za mene novo i da su to neki mediji koji se razlikujuod tradicionalnih medija a opet funkcionišu na isti ili sličan način i onda sam počela sebe da edukujem u tom nekom smislu, da otkrivam, da gledam kako to sve funkcioniše i kako to biva najbolje se uči putem pokušaja i pogrešaka ja sam rešila da napravim jedan sajt koji se zvao ilovedalmacija.rs, kažem zvao zato što više nije u funkciji.Zakupila sam domen i hosting, skinula neku j Wordpress temu koju sam editovala, nameštala kako to meni odgovara, iskoristila suprugove fotografije, pošto se on bavi fotografijom i pisala tekstove o tim nekim destinacijama na koje smo mi odlazili.Napravila sam jedan sajt koji je meni bio lep jer je to meni u tom trenutku jedino bilo važno. Nisam razmišljala o tome da li je on funkcionalan, ko tu dolazi, da li to neko čita ali se zatim ispostavilo se da su počeli da mi se javljaju oglašivači smeštaja koji su želeli da oglase svoj smeštaj na sajtu, pa pitali koliko košta a ja sam bila u panici jer nijednog trenutka nisam razmišljala o tome da mogu da zaradim neki novac od toga ili da mogu da prodajem nekioglasni prostor, jer nisam bila registrovana, znači to je bio meni nekako da kažem projekat na kom sam ja vežbala i učila kako to dalje da komuniciram preko društvenih mreža i ja sam ljudima govorila možete da se oglasite neću ja vama to da naplatim, ne znam to je bilo sa prvim, drugim, trećim, ja sam tu imala nekih pet šest ljudi koji su oglašavali svoj smeštaji onda sam shvatila da sam sigurno u nekom poreskom prekršaju ili tako nečemu, bez obzira što nisam uzela nikakav novac ili ne znam šta. Onda sam rešila kao ok ostaviću to sa strane, neka to funkcioniše tako kako funkcioniše, ja ću i dalje da pišem i onda su počeli da mi se javljaju ljudi koji voze ono sezonski za Dalmaciju, kao tipa Beograd - Šibenik,Zadar, Split ili Novi Sad. E onda pošto sam imala rubriku za prevoz shvatila sam zašto ne bih kontaktirala i avio-kompanije kao kad sam već ovo stavila, pa i jadrolinija kad kad već imamo trajekte i tako napravila jedan servis koji je funkcionisao. Ja sam kroz taj projekat jako puno naučila. Naučila sam kako da napravim Wordpress sajt, moram da kažem uzela sam domen i hosting od Plus provajdera i oni imaju onaj online chat, ja mislim da su ludeli od mene, pošto sam ih stalno nešto zapitkivala.Dovoljno je samo da pitaš i nekako će doći do tebe bez obzira što pogledaš milion nekih tutorijala i YouTube videa kako nešto postaviti opet nekako kad ti neko objasni na kraju bude lakše da shvatiš kako stvari funkcionišu. Ja sam ovaj shvatila negde od 2012. da će doći do nekih promena u medijima i da nekako sebe moram da pripremim na novo tržište rada i da se osposobim da budem konkurentna. Dobrovoljno sam se 2015. prijavila da budem tehnološki višak, moji roditelji su mislili da nisam normalna, kClick to view: show page on Awesound

Rozšírená realita na IG, Digitálna agentúra roka 2019 a ďalšie novinky I Digital Hot Shots #36 0:22 Nakupovanie na IG cez rozšírenú realitu https://wersm.com/instagram-adds-a-new-spark-ar-powered-experience-to-shopping/ 0:46 Stop šikanovaniu na IG https://wersm.com/instagram-introduces-new-restrict-feature-to-protect-users-from-bullying/ 1:17 LinekdIn otvoril nominácie na najlepšiu stránku v roku 2019 https://wersm.com/linkedin-opens-nominations-for-bestofpages-2019/ 2:18 Google vylepšuje svoj Google Shopping experience https://www.socialmediatoday.com/news/google-takes-aim-at-pinterest-with-style-ideas-and-improved-google-shoppi/564327/ 3:05 Dark Mode na IG pre iOS13 https://www.theverge.com/2019/10/7/20903897/instagram-dark-mode-apple-ios-13-iphone-setting-update 3:20 Digitalna agentúra roka 2019 https://marketeris.sk/clanok/digitalna-agentura-roka-2019-rebricek-tych-najlepsich-v-digitale 3:56 Google testuje výsledky vyhľadávania bez zobrazenia URL https://www.searchenginejournal.com/google-is-testing-search-results-without-urls/329465/ 4:14 BMW pripravilo krátky film k 30. výročiu Nežnej revolúcie https://www.mediaguru.cz/clanky/reklama-tydne/takovy-maly-utek 4:37 Twitch prešiel rebrandingom https://www.wearecollins.com/work/twitch/ 5:02 Články priamo na IG https://www.interez.sk/clanky-na-instagrame-da-sa-to-a-maju-skvele-cisla/ 5:33 Z IG zmizla záložka https://www.theverge.com/2019/10/7/20903080/instagram-following-activity-tab-disappearing 5:44 On This Day funkcia už aj v IG stories https://techcrunch.com/2019/10/08/instagram-create-mode/ 6:08 Kampaň na čierny čaj https://musebycl.io/advertising/unhinged-talking-fruit-stars-surprisingly-dark-ads-stash-tea 6:28 Kampaň z Južnej Kórei ohľadom požiarov https://contagious.cz/news-and-views/kampan-tydne-samsung-fire-marine-insurance-firevase/ 6:58 Kampaň Narcos Mexico v Thajsku https://contagious.cz/news-and-views/narcos-od-netflixu-kdyz-cenzura-pomuze-v-propagaci/

Projekat digitalne kafane brzo se proširio na ceo svet. Kako da slušate najbolje kafanske muzičare iako ste hiljadama i desetinama hiljada kilometara daleko??? I još bolje, kako da u real time-u naručujete pesme... Saznajte u ovom podcastu. Posvetili smo malo vremena dobitnicima nagrada najveće nagradne igre podcasta u istoriji (našeg podcasta), a i pričali malo o tome kako nas jet-lag lagano ubija u ovim godinama, kako napreduje Zekina dijeta... i još malo o kafani: šta je MLADENOVAČKI BAR CRAWLING? I kako će Joka i Zeka da prave izveštaj sa istog za nešto manje od mesec dana. 'AJD' ŽIVELI!

Sodobna tehnologija omogoča, da dobri starši otrokom digitalno sledimo, jih nadzorujemo in uvajamo cenzuro v totalitarni maniri, ki se je ne bi sramovala niti nekdanja KGB. Sodobni starši imamo v žepu informacije o tem, kje se nahajajo, s kom občujejo, kake vsebine konzumirajo, koliko časa igrajo igrice. Obstaja veliko aplikacij, celo ponudniki storitev tekmujejo, kdo nam bo omogočil več nadzora nad otroki. Vse te tehnološke dobrine apliciramo našim najmlajšim v imenu varnosti in skrbi. Kakšen je vaš pogled na to? In zakaj svojim najdražjim počnemo nekaj, kar v resnici preziramo?

Izobraževanje in pridobivanje znanja se intenzivno spreminja in na to vplivajo številni dejavniki. Digitalna transformacija družb, ki se z vse večjo intenzivnostjo odvija zadnja desetletja, se že na prvi pogled ponuja kot samoumeven povod za nenehno posodabljanje naših znanj. Toda vzporedno se v pomembni meri spreminja tudi razumevanje pomena in namena znanja, ki mora biti, se zdi, v končni instanci predvsem konkurenčno na globalnem trgu. V kolikšni meri ima znanje danes še emancipatorni potencial za posameznike in posameznice ter za družbo širše, v kolikšni meri pa je zgolj blago z določeno uporabno vrednostjo? Gost Podob znanja je doc. dr. Borut Mikulec z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V pogovoru z Igorjem Rosino, glavnim urednikom revije Digitalna Kamera izvemo o njihovih foto potepih, foto delavnicah, kaj dodatnega ponuja digitalni izvod revije, kako se kot fotograf pojaviti v njihovi reviji, o sami vsebini revije in še kaj! Revija - www.digitalna-kamera.si Igorjev portfelj na WishCAMuhttps://wishcam.com/sl/profile/1023 Si fotograf? Pridruži se nam!www.wishcam.com    

Izstopi iz povprečja in začni digitalno okolje uporabljati sebi v prid. Digitalna transformacija je v poslovnem svetu nujnost. Ne več možnost. Digitalna prezenca, inovativne digitalne rešitve, uporaba digitalnih orodij za učinkovito delo in poslovanje... Imaš vse to? Glede na to, da je danes pozornost uporabnikov na spletu in da tudi zaposleni uporabljamo splet in digitalna orodja, ni boljšega kot digitalno okolje izkoristiti tako za interno kot eksterno komuniciranje. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Nahajamo se v obdobju, ko je začel prevladovati digitalni marketing in temu se morate prilagoditi tudi podjetja. Digitalna transformacija je zato ena najpomembnejših tematik današnjega časa, v prihodnosti pa bo še pomembnejša. Večina podjetij se je z marketinškimi aktivnostmi temu že prilagodila, sama organizacija podjetij pa tega še ne dohaja dovolj. Na prihodnost se je potrebno ustrezno pripraviti že danes, in sicer tako, da se marketinški oddelki v podjetjih drugače organizirate in prilagodite digitalnemu svetu. Več o tem pa v sedmi oddaji POINT OUT Weekly. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Digitalna revolucija je temeljito spremenila načine, na katere danes ustvarjamo, produciramo in distribuiramo vsebine. Na trgu so novi ponudniki storitev, spreminjajo se poslovni modeli....

V Sloveniji se zaradi zasvojenosti z internetom in spletnimi igrami zdravi že več kot sto mladih. Pogovor je nastal na podlagi članka Digitalna odvisnost, ki si ga lahko preberete tu >> http://www.mladina.si/183547/digitalna-odvisnost/ #Mladina1

Gorazd Božič se veliko ukvarja z virusi. Digitalna varnost, torej. Apparatus je tudi na Twitterju in Facebooku. Anže je na Twitterju @anzet. Oddajo lahko podprete tudi osebno. Zapiski: Si-Cert Špetič Si-Cert Varni na internetu Strojna oprema: iPhone 6 Macbook Pro iPad Air 2 Programska oprema: Apple koledar Mail – Inbox Apple Wallet Apple Photos Fitbit […]