Podcasts about oddelka

Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v oddaji spregovorila zgodovinarja dr. Aleš Maver in dr. Andrej Rahten z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.

O čem razpravljajo študentje arhitekture v seminarju profesorice Tine Gregorič, predstojnice Oddelka za gradbeništvo in design na Inštitutu za arhitekturo in oblikovanje na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti? Tina Gregorič je magistra londonske šole AA, Arhitectual Association, ter soustanoviteljica studia Dekleva Gregorič arhitekti. Bila je članica žirije največje evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe, ki se je letos zbrala v Barceloni.

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.Gostje: specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta, dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete, osebni trener Ivan Plavšić, in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec. V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi. Bral je Aleksander Golja.

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine. Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje mesedžiramo s frendi za lanč. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak čiliramo pred tivijem. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za kompom lovimo krejzi dedlajne, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, dr. Marko Stabej, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, Ina Poteko, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, dr. Seta Knop, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, dr. Luka Culiberg. Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson

Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.Odgovor je priskrbel entomolog dr. Rudi Verovnik z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec

Ni kotička sveta - od morij do rek, zraka in zemlje - pa tudi ni živega bitja - od človeškega telesa do živali in rastlin -, kjer ne najdemo majhnih plastičnih delcev. Zdi se, kot da sta mikroplastika in nanoplastika vseprisotni. V kolikšni meri pa je prisotnost tega odpadka, tam, kjer ta ne bi smel biti, že škodljiva? V tokratnih Podobah znanja gostimo izr. prof. dr. Anito Jemec Kokalj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Spomladi letos je prejela Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. V svojih raziskavah dr. Anita Jemec Kokalj preučuje razne vidike, kako mikroplastika vpliva na talne živali - na deževnike, ličinke, rake - ter na rastline. Zanima jo, katere škodljive snovi mikroplastika veže nase in kaj se iz teh delcev izloča. Med drugim preučuje tudi, ali ima mikroplastika, ki nastane iz biorazgradljive plastike - pogosto predstavljene kot dobre alternative klasičnim plastičnim materialom -, dejansko manjši vpliv na okolje in bitja v njem? Foto: Anita Jemec Kokalj (Klara Jurečič)

Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline

Prof. dr. Hotimir Tivadar, slovenist, fonetik, retorik in predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti UL, je govoril o jeziku, izpostavil nekaj splošnih in pogostih napak pri rabi ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Naj bo država le tihi opazovalec trga ali arhitekt družbene blaginje? O fascinantnem delu največjega ekonomista 20. stoletja, ki je poskušal obrzdati ekscese kapitalizma svojega časa in s tem preprečiti nove svetovne vojne, se pogovarjamo točno 80 let od Keynesove smrti.Čeprav nobenega človeškega spoznanja ne moremo pripisati samo enemu človeku, ampak vsakdo gradi na temelju vsega znanja, ki smo ga nakopičili skozi zgodovino, je vendarle res, da se v človeški zgodovini pojavljajo posamezniki, ki s svojimi vpogledi resnično preoblikujejo naš svet in odprejo polja, ki so bila prej težko predstavljiva. Eden od teh je tudi John Maynard Keynes, britanski ekonomist in mislec, ki je ne le razprl povsem nove dimenzije razumevanja svetovne in nacionalne ekonomije, ampak si je pravzaprav v marsičem sploh prvi zamislil moderno državo, ki lahko ali celo mora aktivno delovati znotraj gospodarstva - moderno državo, ki nadzoruje obtok denarja in obrestne mere, ki skrbi za celo vrsto družbenih podsistemov, ki lahko odločno ukrepa v času krize, gradi potrebno infrastrukturo in uravnava trg, kadar ta ne uspe delovati v dobro družbe. V središču današnje Intelekte bo prav ta fascinantni mislec, ki ga po eni strani zaznamuje humanističen idealizem, v skladu s katerim si je pred slabim stoletjem celo predstavljal, da bomo danes delali le še 15 ur na teden in prosti čas posvečali svojim bližnjim in duhovnemu ter kulturnemu razvoju - po drugi strani pa ga zaznamujejo zelo praktični predlogi, ki so jih v takšni ali drugačni obliki že za časa njegovega življenja prevzele mnoge zahodne države, ki so se dokazali tudi v prvi in drugi svetovni vojni, njihovo učinkovitost pa so vse težje kritizirali celo njegovi ideološki nasprotniki. Keynesa in njegovo misel nam bodo 80 let od njegove smrti pomagali predstaviti dr. ekonomskih znanosti in dr. zgodovine Neven Borak, zaslužni profesor dr. Maks Tajnikar in dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete ter dr. Aljoša Kravanja z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: John Maynard Keynes leta 1929, Wikimedia Commons

Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia«, (Springer, 2026) po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5 v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovornik v oddaji, ki se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo z avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med njimi precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj šestih vsebinskih sklopov v veliki meri obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh deželah, povečini poklopil. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi izšel v zbirki Historična geografija in geoznanosti. FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mikša VIR: Program Ars, Goran Tenze

Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).

Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.Profesor Blaž Cigić z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo. Tematsko povezani oddaji: Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?

O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromisno svobodnega duhaEden naših najpomembnejših literarnih zgodovinarjev, Dušan Pirjevec, je menil, da slovenski literarni junaki pogosto niso gospodarji svoje usode, temveč se zapirajo v svoje trpljenje ter igrajo pasivno vlogo žrtve, in verjetno bi lahko rekli, da je nekaj tovrstnega sentimenta nedvomno del našega nacionalnega značaja. Morda so prav zato posebej zanimivi ljudje iz naše zgodovine, ki temu stereotipu ne ustrezajo. Eden takih je nedvomno pisatelj Vitomil Zupan. Svojo pustolovsko pot je začel že v mladosti, ko se je podal v svet in delal na ladjah ter razgrajal v pristaniščih, kasneje se je pridružil partizanom v drugi svetovni vojni, po vojni pa je bil leta zaprt zaradi svojega ekscesnega načina življenja in norčevanja iz oblasti. Vse to je nato popisal v vrsti avtobiografskih romanov, ki jih danes prištevamo med najboljša slovenska literarna dela. Razburkano življenje Vitomila Zupana, v ospredju katerega se ves čas vije boj za ohranitev samega sebe in svoje notranje svobode, nam bodo za tokratne Sledi časa pomagali predstaviti pisatelj, prevajalec, kritik in Zupanov prijatelj Aleš Berger, dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino ter dr. Matevž Kos z Oddelka za primerjalno književnost z ljubljanske filozofske fakultete, vključen pa je tudi arhivski posnetek pisatelja. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Vitomil Zupan, arhivsko gradivo, uporabljeno v filmu Pogovori o Vitomilu Zupanu, Slovenski filmski center Vabljeni tudi k poslušanji oddaje Sledi časa o Zupanovem prijatelju Dušanu Pirjevcu iz radijskega arhiva: Dušan Pirjevec med revolucijo in literaturo.

Od dolgih pogovorov s Titom in zelo neposrednih opisov jugoslovanske družbeno-politične in ekonomske relanosti leta 1949 do natančne analize vedno manj politično svobodnih ZDA ob začetku hladne vojneKomaj leto po koncu druge svetovne vojne je postalo jasno, da med donedavnimi zavezniki divja nepopustljiv boj za ideološki ter geopolitični vpliv in v spopadu, ki je kmalu dobil ime »hladna vojna« so se Združene države Amerike s svojimi zavezniki na eni in Sovjetska zveza s svojimi na drugi strani zdela kot dva povsem drug pred drugim zaprta svetova. V tem času, ko sta obe strani divje producirali propagando in preganjali vse, kar bi lahko razumeli kot privrženost nasprotni ideologiji, je imelo le malo ljudi pogum, voljo in radovednost obiskati drugo stran, kaj šele o njej iskreno razlagati svojim sodržavljanom in tako postavljati pod vprašaj njihove priročne predsodke. No, eden takih, ki se je lotil prav tovrstnega podviga, je naš v Ameriko izseljeni sorojak Louis Adamič, ki se je leta 1949, ko je bila vsaj v očeh Zahoda socialistična Jugoslavija še vedno »za železno zaveso«, odpravil v naše kraje in več kot pol leta preživel na obisku te nenavadne in samosvoje države, ki se je v tistem trenutku, leto po sporu s Stalinom, ravno soočala s spoznanjem, da njeno mesto v novonastalem bipolarnem svetu nikakor ni tako samoumevno, kot se je zdelo še prav nedavno. Adamič se je tako s svojim iskreno radovednim značajem brez ozkih ideoloških predsodkov znašel v naši nekdanji državi v verjetno enem najpomembnejših in najbolj zanimivih trenutkov njene zgodovine. Svoja potovanja in razmisleke, pa tudi množico pogovorov, od tistih z naključnimi državljani pa do tistih z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji na čelu s Titom, je tik pred svojo smrtjo popisal v obsežnem delu Orel in korenine, ki je pri založbi Sophia nedavno prvič izšlo v celoti. Kako je Adamič, eden redkih, če ne edini človek, ki je kot nekakšen zunanji opazovalec vstopil v samo sredico Jugoslavije tistega časa, opisal tamkajšnje razmere in voditelje? Ter kakšni so bili po drugi strani njegovi razmisleki o ameriški realnosti tistega časa? V tokratnih Glasovih svetov se na obe strani železne zavese se s pomočjo Adamiča podajamo z dr. Božom Repetom z Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, literarnim zgodovinarjem Blažem Gselmanom, piscem spremne besede k delu, ter enim od sourednikov knjige, dr. Milanom Mrđenovićem iz Oddelka za kulturno zgodovino Fakultete na humanistiko v Novi Gorici. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Louis Adamič in Tito leta 1949 Vabljeni tudi k poslušanju Adamičevega portreta v oddaji Sledi časa: Preobratov polno življenje Louisa Adamiča in oddajo o njegovemu delu Moja Amerika: Adamičeva Amerika, »dežela v primežu lastne temeljne neskladnosti«.

Etnobotanika je znanstvena veda o odnosu med človekom in rastlinami. Kako torej ljudje v različnih kulturah in družbah dojemajo rastline, kako ravnajo z njimi in za kaj jih uporabljajo, bodisi v gastronomiji, kozmetiki, oblačilih, ali v literaturi. Gre za področje, ki je pri nas še malo poznano in s katerim se ukvarja biologinja dr. Živa Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Poleg tega raziskuje različne aspekte proučevanja rastlin in njihovega varovanja, tudi v okviru projektov občanske znanosti.

Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.Odgovarja dr. Brigita Tomšič z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in glivah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.Sogovorniki: dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva dr. Gregor Geršak z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka V rubriki Xpertiza (od 00:35:54) se predstavlja Mojca Suhovršnik, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja. Poglavja: 00:01:58 Novosti in trendi na trgu merilcev 00:06:09 Možgansko-računalniški vmesniki 00:08:33 Na svetu ni merilne naprave, ki nima napake. 00:09:33 Kaj vse merijo naprave in kako zanesljive so? 00:18:22 Umetna inteligenca 00:22:13 Samokvantificiranje ... zakaj? 00:26:30 Samokvantificiranje in narcisizem 00:35:54 Xpertiza: Mojca Suhovršnik 00:31:32 Kako vemo, da imamo težavo, in kako jo rešimo?

Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.

O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezoKo se danes pritožujemo nad vojaško in gospodarsko odvisnostjo od Združenih držav, Evropa pa le stežka skuša pridobiti nekaj več suverenosti - medtem ko v Sloveniji o suverenosti bržkone niti razmišljamo ne več - se marsikomu zdi zgodba naše nekdanje države, socialistične Jugoslavije, kot opomnik, da naš prostor ni bil vedno in nujno podrejen politiki velesil, Jugoslovani so se namreč v hladni vojni skozi povezovanje z državami tretjega sveta v Gibanju neuvrščenih izognili tako podrejenosti Združenim državam kot Sovjetski zvezi. Čeprav to do neke mere gotovo drži, pa se je ta zgodba zares začela šele v 60-ih, najprej pa v sredini 50-ih let preteklega stoletja. Pred tem pa je bila slika precej drugačna. Jugoslavija, ki je bila prva leta močno podrejena Sovjetski zvezi, je namreč kmalu po razkolu z Moskvo leta 1948 postala ena največjih evropskih prejemnic zahodne, predvsem ameriške pomoči. Kako in zakaj je kapitalistični zahod v 50-ih letih Jugoslavijo zalagal z obsežno ne le ekonomsko, ampak tudi vojaško pomočjo, Jugoslavija pa se je počasi pomikala celo v smeri integriranja v zahodne vojaške strukture, bomo v tokratnih Sledeh časa raziskovali s pomočjo dveh zgodovinarjev, dr. Kornelije Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in dr. Ivana Lakovića z Zgodovinskega inštituta Univerze Črne Gore v Podgorici. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Josip Broz Tito v letu 1957, ko se je Jugosavija odločila, da bo prenehala prejemati zahodno vojaško pomoč, Wikimedia Commons

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

December je najbolj delaven mesec za Pošto Slovenijo, se je pa obdobje povečanega prometa premaknilo v mesec november predvsem zaradi črnega petka in razprodaj. Kako spremenjene potrošniške navade vplivajo na delo Pošte? Bo v prihodnosti več paketomatov? Ali se bo čas dostave paketov bolj prilagodil potrošnikom? Kako ukrepati, če je pošiljka prispela poškodovana ali če se izgubi? Kateri so ključni skrajni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? S katerimi priložnostnimi znamkami bo pošta zaokrožila letošnje leto? V petkovem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

V Splošni bolnišnici Novo mesto je predstojnik ortopedskega oddelka Gregor Kavčič dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je v zadnjih mesecih 150 pacientov, ki so potrebovali lažji poseg, preusmeril h koncesionarju, kjer jih je operiral. Z odkritimi nepravilnostmi se bodo ukvarjali pristojni organi. V oddaji tudi o tem: - Trije maksilofacialni kirurgi v ljubljanskem Kliničnem centru dali odpoved - Pobuda v mirovnih pogajanjih za Ukrajino še vedno na strani Združenih držav - V Velenju s spomenika Josipu Brozu Titu ukradli glavo

December je mesec obdarovanj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo pozornost namenili izbiri kakovostnih daril za otroke. Dobre igrače so predvsem varne. Kako pa jih ustrezno prepoznati glede na otrokovo starost? Kako najti pravo ravnovesje med otrokovimi željami in strokovnimi priporočili o tem, katere igrače spodbujajo razvoj? Z nami bo po deveti uri izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tudi v letošnjem letu smo se v Evropi soočali z vročinskimi valovi, sušo, silovitimi neurji in poplavami. Rekordne temperature zraka, sušna obdobja, huda neurja in drugi ekstremni dogodki so v zadnjih letih vse pogostejši in tudi intenzivnejši. Podnebna kriza, ki zahteva prilagajanje, hitre odzive in dolgoročne celovite ukrepe, se zaostruje. Globalno segrevanje vpliva na kakovost življenja in zdravje ljudi, pri čemer je pojav ekstremne vročine za življenje v mestih še bolj pereče vprašanje kot na podeželju. Približno 75 odstotkov Evropejcev živi na urbanih območjih in v prihodnosti bo ta odstotek še višji. Analize švicarskega inštituta Crowther Lab napovedujejo Ljubljani do leta 2050 dvig temperature za kar 8 °C, kar je največ med vsemi mesti v svetovnem merilu. O odpornosti mest ob poglabljanju podnebne krize in tem, kako so na podnebne spremembe pripravljena slovenska mesta, smo se v tokratni epizodi podkasta Odprto pogovarjali s krajinsko arhitektko in docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Z Nejcem Florjancem sta mentorja študentom, ki na mednarodnih natečajih dosegajo vrhunske rezultate tako v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S študenti preizprašujeta razvoj mest in se ukvarjata s trajnostno mobilnostjo, družbeno segregacijo in prilagajanjem na podnebne spremembe. Leta 2022 je bila nominirana za najboljšo mentorico znotraj evropskih krajinskoarhitekturnih šol. Za umetniške dosežke je prejela več stanovskih nagrad in priznanj na državni in mednarodni ravni. Je prejemnica dveh Plečnikovih medalj, dveh zlatih svinčnikov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, priznanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, nagrade OHS ter številnih mednarodnih nagrad in nominacij. Darja Matjašec je družbeno angažirana strokovnjakinja, ki javno izraža kritični odnos do stanja prostora in sodeluje s civilnimi iniciativami ter jim pomaga artikulirati njihovo pravico do prostora. Prisluhnite podkastu Odprto!

Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja.Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja.Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.Epizodo zaokrožujemo z razpravo strokovnjakov z različnih področij – asist. prof. dr. Tomažem Simetingerjem s Filozofske fakultete, asist. Matejem Vinkom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dr. Vidom Vanjo Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana – ki so razmišljali o tem, kako lahko umetnost in ustvarjalnost postaneta del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju.Epizoda nastaja v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki ju sofinancirajo Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za javno upravo ter Mestna občina Ljubljana.Mnenja, izražena v podcastu, so osebna stališča govorcev in ne odražajo nujno stališč financerjev projekta.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. In ker je oktober tudi mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom, tokrat spoznamo logopedinji z Oddelka za otroško (re)habilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča. Predstavljamo Niko Zevnik in Saro Trošt.

Ime tedna je Helena Fojkar Zupančič, zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki so v konkurenci osmih azijskih in evropskih zborov na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru navdušili s tehnično pripravljenostjo zbora, zahtevnostjo programa in prepričljivostjo izvedbe. Z zmago je zbor samodejno postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. Kandidati so bili še: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec, raziskovalca z Oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z ekipo arheologov sta na Krasu našla več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najdbe svetovnega pomena predstavljajo eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi. Janez Vodiškar, srčni kirurg, ki je v sodelovanju s strokovnjaki ljubljanskega UKC-ja uspešno izvedel prvo implantacijo mehanskega podpornega sistema berlinsko srce pri otroku v Sloveniji. Gre za prelomni dogodek, saj do zdaj otroci s hudimi srčnimi boleznimi v Sloveniji pogosto niso imeli realne možnosti, da bi dočakali presaditev srca. Bili so bili odvisni od začasnih podpornih sistemov, ki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Zgodovinar Sašo Radovanovič ocenjuje, da je pod Mariborom še okoli dva tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, in opozarja, da je Slovenija brez sistema, ki bi preprečeval gradnjo nad temi zakopanimi, še vedno nevarnimi ostanki tistega časa. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? Zakaj zgodovinarjeva ocena števila odvrženih bomb odstopa od uradnih in zakaj predstavlja desetina neeksplodiranih veliko nevarnost? Se ključ do teh danes tempiranih bomb skriva v zraku? Odšli smo na teren: po poti neeksplodiranih ubojnih sredstev – med arhive, kraterje, na gradbišče in v tujino. Sogovorniki: – zgodovinar Sašo Radovanovič, – preživela Helena Kolarič, – direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, – vodja Oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, – podpolkovnik z Oddelka za strelivo Policije Češke republike Bohuslav Kuda, – poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, – vodja Skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, – poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič in – pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko.

UIzi prevedeno je lahko hitro UIzi zgrešeno, je osrednje sporočilo jezikovne kampanje, ki se začenja ob mednarodnem dnevu prevajanja. Raba umetne inteligence je sicer lahka in enostavna, vendar je lahko tudi nezanesljiva. Sedem strokovnih združenj in tri slovenske univerze bodo v mesecu oktobru javnost opozarjali na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter družbeno odgovornost za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike. Kako bodo bili ta boj, ki se včasih zdi kot boj z mlini na veter? Gostji sta Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Nataša Hirci z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avgusta smo bili priča raciji na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji, ki velja za simbol narodnoosvobodilnega boja na avstrijskem Koroškem. To seveda ni edini primer pritiska na slovensko manjšino, a je dejanje, ki spominja na temne čase, v katerih so bili koroški Slovenci tarče raznarodovalnih teženj. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem ima namreč dolgo zgodovino boja za lastni obstoj, ki sega najmanj do začetka 19. stoletja, ko je na tem območju živelo več kot 130 tisoč Slovencev. Večinska kultura v deželi Koroški je bila nemška, pripadniki nemške etnične skupnosti pa so manjšino razumeli kot nevarnost, kar je prispevalo k porastu sovražnosti. Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so nam predstavili dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Teodor Domej, slovenski zgodovinar na avstrijskem Koroškem, in dr. Marjan Linasi, muzejski svetnik v Koroškem pokrajinskem muzeju. Zaradi teh pritiskov in ekonomske ter politične nemoči so se koroški Slovenci znašli v zelo kritičnem položaju. Dogodki, kot so na primer koroški plebiscit, priključitev Avstrije k Nemčiji in porast nacizma, so skupnost močno prizadeli. Tudi sistem, ki ni spoštoval pravic manjšin ali je celo aktivno spodbujal asimilacijo slovenskega prebivalstva, je prispeval k hudemu krčenju skupnosti. Kompleksno dogajanje so nam pomagali bolje razumeti gosti tokratnih Sledi časa: dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Teodor Domej, slovenski zgodovinar na avstrijskem Koroškem, in dr. Marjan Linasi, muzejski svetnik v Koroškem pokrajinskem muzeju. Foto: nemški propagandni plakat ob plebiscitu, vir:Wikipedia

V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije napovedujeta protestni shod ta petek pred državnim zborom. Razlog je novela zakona o vrtcih, ki predvideva ukinitev financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev, ki izvajajo javni kurikulum, torej enakega kot javni vrtci. Ali omenjeni predlog ogroža zasebno pobudo na področju predšolske vzgoje pri nas? Ali bodo zasebne vrtce lahko obiskovali le otroci iz premožnih družin? Novela zakona o vrtcih prinaša še druge novosti. O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL Marija Fabčič; ravnateljica Vrtca Medvode in predstavnica združenja ravnateljev Romana Epih; ravnateljica zasebnega Vrtca Bambi Taja Steblovnik; ustanovitelj in vodja iniciative staršev otrok, ki obiskujejo zasebni vrtec, Gregor Bezenšek. Avtorica oddaje Nataša Lang.

80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijoDobro vemo, da so prav s koncem druge svetovne vojne, od katerega te dni mineva 80 let, Združene države resnično začele igrati vlogo osrednje svetovne geopolitične sile. Tega pa ni omogočila samo njihova vojaška premoč, ampak tudi dejstvo, da so z uveljavitvijo dolarja kot svetovne rezervne valute ZDA dokončno zamenjale Veliko Britanijo na mestu najbolj vplivnega gospodarstva na svetu. V času, ko so spričo sprememb, s katerimi utegne Donald Trump temeljito premešati delovanje svetovne ekonomije, naše oči še bolj kot sicer uperjene čez Atlantik, se bomo v Intelekti posvetili temu, kako se je gospodarska prevlada ZDA in ameriškega dolarja sploh vzpostavila. Vrnili se bomo torej na sredino 40. let preteklega stoletja, ko so voditelji zavezniških držav oblikovali tako imenovani brettonwoodski sistem, mednarodno denarno ureditev, ki je po eni strani omogočila povojno okrevanje in gospodarsko rast tudi državam poraženkam, po drugi strani pa ZDA postavila v samo središče svetovnega gospodarstva in njeno vojaško zmago prevedla tudi v institucionalno ekonomsko in finančno moč. O tem, kako so si zahodni voditelji še v času druge svetovne vojne zamislili mednarodna denarna pravila povojnega sveta, kakšni razmisleki in interesi so jih pri tem gnali, kaj je ta sistem prinesel različnim delom sveta in kakšna je njegova dediščina danes, pol stoletja po razpadu Brettonwoodskega sistema in v odsotnosti novega dogovora te vrste, nam bodo pomagali razmišljati dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Neven Borak, dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in ekonomist dr. Urban Sušnik z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Zakaj je bil odnos slovenske duhovščine do okupatorjev in odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno tako različen v različnih predelih slovenskega etničnega ozemlja Uveljavljena zgodba o dogajanju med drugo svetovno vojno na Slovenskem gre nekako takole: narod, ki je bil v tistem času nedvomno večinsko katoliški, se je hitro v velikem delu postavil na stran ideološko mešanega odporniškega gibanja, ki so ga v pomembni meri organizirali komunisti, krščanski socialisti in levi sokoli, katoliška cerkev pa je ne le simpatizirala z okupatorjem, ampak kmalu začela spodbujati tudi oboroževanje enot, ki so nastopile proti partizanskemu odporu, v katerem je sicer res vedno močnejšo vlogo prevzemala komunistična partija. In vendar ta mnogokrat povedana zgodba, ko pogledamo celotno slovensko duhovščino po vseh delih slovenskega etničnega ozemlja, nikakor ni več tako enoznačna. V tokratnih Sledeh časa bomo skušali zarisati veliko bolj kompleksno sliko odnosa slovenske duhovščine do okupatorja in Osvobodilne fronte ter se spomnili tudi tistih, včasih pozabljenih duhovnikov, ki v nasprotju z odločitvijo vodstva ljubljanske škofije niso nastopili proti partizanskemu odporu, ampak so ga bolj ali manj aktivno podpirali ali pa vsaj ostajali nevtralni in skušali preprečiti bratomorni spopad. Pri tem nam bodo pomagali teolog in pisatelj Peter Kovačič Peršin ter zgodovinarja, dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Ljubljanske filozofske fakultete in dr. Egon Pelikan z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Po partizanskem mitingu v Prezidu septembra 1943, v ospredju verski referent XIV. divizije Jože Lampret, drugi duhovnik pa je domači župnik iz Prezida, Wikipedija, javna last

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.Sogovorniki: dr. Peter Trontelj, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, Urška Kačar in Mojca Jernejc Kodrič, kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zapiski: Jules Howard Epizoda Ri Science Podcast o jajcih Kokoš ali jajce?

V prvem spomladanskem mesecu vrtci tradicionalno vpisujejo predšolske otroke v svoje zavode za prihodnje šolsko leto; kar nekaj občinskih svetov je v preteklih tednih že potrdilo višje cene vrtcev; glavni razlog podražitev so višje plače zaposlenih; drugod občinske uprave še preračunavajo stroške predšolske vzgoje. V javni obravnavi je novela zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva spremembe podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem ter obvezno vključevanje romskih in drugih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva v vrtec leto dni pred vstopom v šolo. O aktualnih temah s področja predšolske vzgoje z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Rado Kostrevc, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Silvija Komočar, ravnateljica javnega vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Marija Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije; Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

Kateri so ključni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? Smo te datume že zamudili, če želimo dostavo do praznikov? Kako hitro se odstavljajo paketi? Katere možnosti prevzema ima Pošta Slovenije? Kaj storiti, če je naša pošiljka poškodovana? Nekatere jezi delovni čas poštnih poslovalnic, druge veselijo priložnostne poštne znamke. V sredinem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Kakšne so lastnosti dobrih, kakovostnih igrač in kako jih prepoznamo glede na ciljno starostno skupino? Pri izbiri igrač je ključno, da znotraj otrokovih želja prepoznamo boljše in slabše možnosti za njegov razvoj. Obenem velja, da sta tako premalo zahtevna kot tudi prezahtevna igrača navadno slabši izbiri. Sogovornica: izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tokrat v Frekvenci X sledimo Locardovemu načelu, da vsak stik povzroči sled, ki jo je možno najti. Ne preiskujemo sicer kraja zločina, ampak "sledi", ki jih za seboj pušča forenzična znanost. Namesto tega, kdo je morilec, pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj vse zmore forenzika in kako se resničnost razlikuje od filmov in televizijskih serij.Sogovorniki: Andrej Gerjevič, vodja Oddelka za kakovost in razvoj Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL); Nina Degenek, forenzična izvedenka Oddelka za biološke preiskave NFL; Matej Trapečar, vodja Oddelka za daktiloskopijo NFL; Mojca Janežič, forenzična izvedenka Oddelka za kemijske preiskave NFL in Tadej Hren iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic bomo v sredinem svetovalnem servisu govorili o njihovih presaditvi. Zaradi njihove posebne krvotvorne lastnosti lahko z darovanjem pomagamo pri zdravljenju bolnikov s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev je v veliko primerih edina možnost za preživetje. Naši gostji bosta dr. Sendi Montanič z registra Slovenija Donor, ki je pod okriljem Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in Katja Petruša, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Oddelka za terapevtske storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.