Podcasts about bledu

Jubilej družin, otrok, starih staršev in ostarelih.Zadnja etapa Dirke po Italiji skozi Vatikan. Kolesarje bo pozdravil Leon XIV.Sveti oče obiskal »Trg Laudato si'« in apostolsko palačo v Castel Gandolfu.Letos bo minilo 120 let od posvetitve farne cerkve sv. Martina na Bledu, končan stoletni projekt obnovitve zvonika in zvonov.

Poročali smo o obsežnih investicijah na Bledu, novem vstopnem objektu v Tolminskih koritih, velikonočno pasijonski razstavi v Poljanski dolini, dirki po Italiji, na kateri bodo kolesarji eno od etap odpeljali v Sloveniji, spomladanskih razstavah cvetja v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji potok.

V okviru 57. srečanja mednarodnega odbora PEN na Bledu so pisatelji in pisateljice za mir včeraj obiskali Evropsko prestolnico kulture na Goriškem.Med vožnjo z Bleda v Novo Gorico so na vlaku izpeljali literarna branja, na cilju pa še več drugih dogodkov.V Kulturnem domu v Gorici so na dveh okroglih mizah govorili o vodi ter o podnebnih spremembah, migracijah, vojnah oziroma o koncu miru. Z dopoldanskimi projekcijami filmov in pogovori z avtorji se je v Hiši filma v Gorici začela Retrospektiva Vzhod / Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji organizira goriški Kinoatelje. Retrospektiva, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture, obsega izbor več kot petdesetih filmov in obzornikov od leta 1945 do danes. Do nedelje je v sklopu Milanskega tedna oblikovanja v Alcovi na ogled Material bar, postavitev, ki javnosti predstavlja prakse 11 slovenskih oblikovalcev oziroma kolektivov.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Preobrat na Bledu: občina in država bosta skupaj prenovili infrastrukturo ob jezeru. - Obnovljen grad Podčetrtek privablja tako domačine kot turiste. Načrtov za nadaljnja vlaganja še veliko. - Tudi murskosoboški zapori so prenatrpani, največ zaprtih je tam zaradi nezakonitega prestopa meje. - Festival športa in rekreacije v Novem mestu bo tudi priložnost za spoznavanje Olimpijskega centra.

Tokratni Drugi pogled bo postregel s čisto svežimi vtisi o življenju v Sloveniji. Naša sogovornica bo namreč 23-letna Armenka Nareh Galstyan, ki se je v Slovenijo priselila lani novembra. Živi na Bledu, kjer je dobila službo, kar je tudi njen razlog za selitev. V nadaljevanju spregovori o razlikah med slovenskim in armenskim značajem, prehrani v obeh državah in tem, kako se tu in tam pri nas izgubi. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let. Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah. Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote. Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah.

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

Poročali smo o odprtju coworking prostora na Ptuju, prenovi ledene dvorane na Bledu, nosprotovanju novim načrtom za umeščanje hidroelektrarn na reki Muri, nerešenih vprašanjih v zvezi z upravljanjem Vintgarja in več zahtevah mariborske krajevne skupnosti Kamnica v zvezi z urejanjem prometa.

Drugi poudarki iz oddaje: -Svet zavoda Doma starejših Rakičan je izglasoval razrešitev dolgoletnega direktorja Zorana Hoblaja, ta pa zavrača očitke in napoveduje pritožbo -Kako bodo reševali pomanjkanje parkirišč na Bledu? -Brežice ostajajo po številu nočitev na prvem mestu med zdraviliškimi občinami

Drugi poudarki oddaje: Piran od februarja z dražjim mestnim potniškim prometom V Poljčanah podprli ustanovitev zadruge za trajnostni razvoj podeželja in turizma Kranjski svetniki odločajo o tem, kdo bo vodil Gorenjski muzej

Poročali smo o razmerah na podravskem trgu dela, novem domu za starejše občane v občini Ivančna Gorica, prenovi Riklijeve vile na Bledu, nasprotovanju vetrnicam v Dravogradu, pripravi strategije za prilagajanje na podnebne spremembe na Gorenjskem in o obnovi Filovega mlina v Porabju.

Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Slovenska hokejska reprezentanca pred odhodom na turnir evropskega izziva na Madžarskem opravlja zadnje treninge na Bledu, slovenske košarkarice pa so pred drugim ciklom kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V četrtek jih čaka gostovanje na Finskem, konec tedna bodo na Kodeljevem v Ljubljani gostile Madžarsko.

Slovenska hokejska reprezentanca pred odhodom na turnir evropskega izziva na Madžarskem opravlja zadnje treninge na Bledu, slovenske košarkarice pa so pred drugim ciklom kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V četrtek jih čaka gostovanje na Finskem, konec tedna bodo na Kodeljevem v Ljubljani gostile Madžarsko.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Maribor mora sprejeti prostorski načrt do konca leta, sicer ne bo mogoče pridobivati gradbenih dovoljenj. - Bi s parkirno hišo v Radovljici omilili prometno gnečo na Bledu in v Bohinju. - V Šentjerneju vse bolj gospodarno ravnajo z vodnimi viri. - Razstava prekmurskih izseljencev v Murski Soboti in Pikin festival v Velenju.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Moderno šolsko stavbo si želijo tudi na Bledu, saj je zdajšnja dotrajana. - V Štorah slovesno odprli prenovljen odsek regionalne ceste do Laškega. - Razgledni stolp Vinarium je zgodba o drznosti in uspehu. - Gasilci v Kidričevem nove člane privabljajo tudi z "dnevom z gasilci".

Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.

Slovenski hokejisti so na Bledu začeli priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir, ki bo konec meseca v Latviji. Ob gostiteljih se bo Slovenija v Rigi pomerila še s Francijo in Ukrajino. Pred kolesarji na dirki po Španiji pa je prva gorska etapa z zaključnim vzponom prve kategorije.

Obiskali smo razstavo na Bledu z naslovom »Janez Ravnik, umetnik, pedagog in organizator razstav«, ki so jo ob sočasni predstavitvi monografije v Viteški dvorani na Blejskem gradu odprli v Galeriji Stolp. V Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava, naslovljena »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«, ki je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko so Postojno prvič omenili v starih oglejskih rokopisih.

Drugi poudarki oddaje: - Brezposelnost v Posavju najnižja v minulih več kot tridesetih letih, povpraševanje po delavcih še vedno veliko. - Radgoni z avstrijske in slovenske strani meje poglabljata sodelovanje. - Arboretum Volčji potok po 36. letih z novim vodstvom. - Poletje je čas festivalov - v Novem mestu se začenja Krka Outdoor festival, na Bledu pa mednarodni glasbeni festival.

Drugi poudarki oddaje: Štajerska gospodarska zbornica je med 19-imi prispelimi predlogi inovacij nagradila štiri Upravljavci ledenih dvoran pozivajo k njihovi obnovi, najbolj kritično je na Bledu, kjer je obratovanje dvorane ogroženo V Ajdovščini pospešeno gradijo stanovanja za trg; nad regionalno cesto proti Colu je začela rasti soseska Razgledi V Novi Gorici si že vrsto let prizadevajo za nov kulturni center, kulturni dom je namreč dotrajan

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Poročali smo o škodi po neurjih v občini Radenci, omejitvah za supe in lebdeče deske na Bledu, novih prostorih vrtca in knjižnice v Miklavžu pri Ormožu in gledališki predstavi, ki jo je ob praznovanju 30-letnice Občine Medvode pripravilo tamkajšnje gledališko društvo.

Pokud navštívíte slovinské jezero Bled, zajděte si do jedné z tamních restaurací nebo cukráren na místní specialitu zvanou krémeš nebo krémšnita. Sladký krémový dezert oslavil letos 70 let od chvíle, kdy ho tady poprvé upekli. A stal se tak populárním, že za ním k Bledu jezdil i Josip Broz Tito.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Drugi poudarki iz oddaje: - Kakšna bo usoda treh zemljišč na območju parka Lakeness v Volčji Dragi na Goriškem, ki jih prodaja občina Renče - Vogrsko? - V Mariboru opažajo vse več napačno parkiranih vozil na pločnikih, povečano tudi število prekrškov na parkiriščih za invalide - Po dnevu muzejev boste slišali utrinke iz Brežic in z Bleda

Poročali smo o posodobitvi železniške progo med Mariborom in Šentiljem, obnovi osrednjega prizorišča Evropske prestolnice kulture leta 2025 v Novi Gorici, prilagoditvi lesenih mostov zaradi neuporabnosti v Slovenj Gradcu, težavah zaradi turizma na Bledu in 20-letnici delovanja gledališke skupine Radio Mlajku v Ribnici.

Med gosti letošnjega srečanja pisateljev PEN na Bledu je bil tudi čilski pesnik Germán Rojas, ki je predsednik PEN-ovega odbora Pisatelji za mir. Zaznamujejo ga težke življenjske izkušnje, tudi nasilje Pinochetove diktature in izgon. Bereta Mateja Perpar in Renato Horvat. Ton in montaža Gašper Loborec. Foto: https://www.penwritersforpeacecommittee.com/our-team

V Kulturni panorami tokrat o jubilejnem, 60. beneškem bienalu, povzemamo pa tudi vtise s 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Obiskali smo literarni festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru in prisluhnili gostu Kritičnega kabareta Cankarjevega doma pakistansko-britanskemu intelektualcu Tariqu Aliju. Izpostavljamo še jubilej mariborske Foto galerije Stolp. Avtorji prispevkov: Iza Pevec, Aleksander Čobec, Tamara Zupanič Čučnik, Urban Tarman, Brigita Mohorič; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez, redaktorica: Tina Kozin.

Evropska unija bi morala sprejeti nove ukrepe proti Iranu, je ob prihodu na vrh povezave poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Sankcije bi morale biti po njegovih besedah usmerjene predvsem proti tamkajšnjim proizvajalcem balističnih raket in brezpilotnih letalnikov. V oddaji tudi o tem: - Pisatelji na srečanju PEN na Bledu enotni v obsodbi obeh strani v vojni v Gazi - Število smrtnih žrtev med ruskimi vojaki v Ukrajini v dveh letih preseglo 50 tisoč - Gruzija bi se lahko s potrditvijo zakona o tujih agentih oddaljila od Evrope in približala Rusiji

Pri Mladinski knjigi je izšla biografija Elde Piščanec, slikarke, grafičarke in kiparke, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja. Njeno življenje in ustvarjanje je v delu Segam po nebesnih zvezdah raziskala Metka Pekle. V Galeriji Murska Sobota pa je na ogled razstava slikarja Marka Zorovića z naslovom Slike in dela na papirju. Na današnji dan se začenja 56. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu v Ljubljani. Aprila se začenja tudi spletna akcija #naprejvpreteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

Med februarskim premorom v klubskih tekmovanjih, se je na Bledu zbrala slovenska hokejska reprezentanca. Po dveh treningih se bo odpravila na Južno Tirolsko, kjer se bo konec tedna dvakrat pomerila z Italijo. Posvetimo se tudi domačemu mladinskemu svetovnemu prvenstvu v nordijskem smučanju, ki v Planici prinaša tekmo v smučarskih skokih.

Med februarskim premorom v klubskih tekmovanjih, se je na Bledu zbrala slovenska hokejska reprezentanca. Po dveh treningih se bo odpravila na Južno Tirolsko, kjer se bo konec tedna dvakrat pomerila z Italijo. Posvetimo se tudi domačemu mladinskemu svetovnemu prvenstvu v nordijskem smučanju, ki v Planici prinaša tekmo v smučarskih skokih.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Graditev nove onkologije v Mariboru se bo podaljšala zaradi pritožbe sosedov zoper gradbeno dovoljenje. - Imenovanje nadzornikov koprske Marjetice se vrti v klobčiču zapletov. - V Krškem naj bi letos začeli graditi novo stavbo za osnovno šolo Mihajla Rostoharja in bazen. - V 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja so tudi na Goriškem cvetele zabave s plesom.

V oddaji Iz naših krajev, ki je na sporedu v soboto ob 8. uri, smo poročali o prenovi javnega potniškega prometa v Mariboru, obnovitvenih delih na Bledu zaradi katerih nekaj časa ne bo mogoča krožna pot okoli jezera, pobudi za oceno ustavnosti zakona, ki znižuje koncesnine občinam za izkoriščanje energetskega potenciala rek, in Kleklovem letu v občini Črenšovci.

Poročali smo o zimski turistični sezoni v Kranjski Gori, v Bohinju in na Bledu, razstavah jaslic in praznični okrasitvi parkov Mozirski gaj in Arboretum Volčji Potok, sprejemu zmagovalca oddaje Slovenija ima talent Domna Kljuna v domači vasi in nevarnosti pirotehnike za hišne ljubljenčke.

Tadej Pogačar je pred dnevi oznanil, da bo v letu 2024 prvič nastopil na kolesarski dirki po Italiji. Podrobnejše načrte prvega kolesarja sveta za prihodnje leto dopolnimo z uspehom mlade slovenske hokejske reprezentance, ki si je na domačem svetovnem prvenstvu na Bledu zagotovila napredovanje v višji kakovostni razred hokeja na ledu.

Danes praznujemo dan, ko je velik človek dejal: »Lubi Slovenci!« In s tem za vedno spremenil slovensko krajino, ko je pozabil, ali ni hotel, ali je ignoriral dodati: »Lube Slovenke!« Naslednje generacije so se trudile situacijo popraviti. Nagovarjale so občestvo z: »bratje in sestre,« »tovarišice in tovariši« in z »gospe in gospodje«, a osnovni greh je ostal: »Lubi Slovenci!« Od tistih dob imamo Slovenci velik problem, kajti v Slovenkah se je zasadil trn nezaupanja in Slovenci delamo vse, da bi se odkupili za Trubarjev greh. V zadnjih tridesetih letih samostojnosti, demokracije in tržnega gospodarstva s tem, da na njih prepišemo vso lastnino. Medije je preplavila novica, kako je izpostavljen član največje opozicijske stranke, politični stalaktit in dobesedno »lubi Slovenec« Branko Grims na Bledu oddajal vilo turistom. Ker poslanci in pridobitvena dejavnost, še sploh posedovanje in oddajanje vil na Bledu, ne gredo najbolj skupaj, je v svoj zagovor kleni Branko povedal, da je ne oddaja on, temveč njegova žena. Vsi papirji so urejeni, davki plačani, lastništvo jasno; hiša je družinsko premoženje, oddaja, kar je pridobitna dejavnost, pa jo žena. Branko pa za hišo skrbi, skrbi za napeljave in ogrevanje, ko pa pridejo turisti, nemudoma pokliče ženo. Kot to počno vsi lubi Slovenci, od žena spremenjeni v hišnike. Pa da ne bi, kot je v medijih navada, zdaj zlivali gnojnice po poslancu največje opozicijske stranke, ki je sam svojo hišniško vlogo umetelno povezal s političnim obračunavanjem in z evropskimi volitvami leta 2024 … Poglejmo na problem prenašanja lastnine na žene širše. Namreč; če si Slovenka, kljub temu da te je Trubar izpustil in se z nekaj sreče poročiš z javno izpostavljenim Slovencem, imaš veliko priložnost, da ti lastništvo pade z neba. Oziroma od notarja. Mnogi slovenski gospodarstveniki, politiki in poslovneži, prepisujejo svoje premoženje na žene. Žene so edine lastnice nepremičnin, podjetij, avtomobilov, posesti, vikendov na hrvaški obali, verjetno pa tudi bančnih računov kje ob ekvatorju. Pred leti je direktor Ljubljanskih lekarn Marko Jaklič prepisal vse nepremičnine na ženo, Matjaž Han je podaril ženi polovico podjetja, Bavčar je na ženo prepisal hišo v Murglah, lep del pivovarne Laško pa je dobila Šrotova žena, da doktorja davčnih utaj in novinarskih tožb sploh ne omenjamo …. Analitični um se vpraša: »Čemu?« Nekaj je na tej zastareli zakonodaji, ki ne dopušča pridobitne dejavnosti, nezdružljive s poslansko funkcijo, nekaj je na skrivanju bogastva sumljivega izvora, nekaj je na priljubljenem slovenskem hobiju, ki se mu pravi netransparentnost, večina pa je posledica stare dobre korupcije. In seveda posledica neizmerne ljubezni, ki jo slovenski možje gojimo do slovenskih žena. Kajti tako je urezano na tem svetu in pri naši zakonodaji. Mož in žena sta pred bogom združena in pred matičarjem evidentirana, a pred zakonodajo, ki preverja lastniške odnose in tokove, sploh tiste sumljive – razdružena kot največja tujca. Kajti, kot narekuje zdrava pamet … kaj se zgodi, ko vse te učiteljice, profesorice, referentke ali pa gospodinje postanejo lastnice podjetij, nepremičnin, vozil in računov? »I, nič … Vse ostane, kot je bilo!« Seveda ob predpostavki, da je zakon trden in da ni razveze na obzorju; v primeru te pa se zadeve močno zapletejo in če citiramo drugega velikega pesnika, »lahko od tega tud' kakšen advokat živi!« A na srečo so vsi prepisovalci premoženja trdni zakonski možje, živijo v trdnih zakonih in njihova življenja so po prepisu premoženja identična kot pred njim. Obstaja pa problem; zunaj današnje zgodbe ostajata dve veliki kategoriji prebivalstva, ki ju tako prepisi premoženja na žene spravljajo v neenakopraven, če že ne neustaven položaj. Gre za tiste, ki nimajo premoženja, da bi ga prepisali, in gre za tiste, ki nimajo žena, da bi jim ga prepisali. Če vzamemo v obzir, da je med nami nekaj nesrečnikov, ki nimajo ne žen ne premoženja, potem vidimo, da so tisti z ženami in premoženjem, ki ga lahko prepišejo, resnično manjšina, da ne zapišemo elita. Tako Branko Grims, da ohrani svojo poslansko integriteto – medtem ko on brklja po vodovodu blejske vile in se turisti nepričakovano pojavijo na pragu – izgovori temeljni stavek vseh prepisujočih slovenskih mož spremenjenih v hišnike: »Warte, ich muss meine Frau anrufen!« Ker so gospa žena zaposleni, morajo nato turisti pred vilo čakati do štirih, Branko pa jim lahko, ker je to skladno s poslansko funkcijo, prinese kremšnite in jih kratkočasi z zabavnimi zgodbami o nakupu vile ter z zgodami in nezgodami slovenske osamosvojitve. *Počakajte, prosim, da pokličem svojo gospo

Poročali smo o zaposlovanju tujih zdravnikov v ljubljanskem zdravstvenem domu, omejevanju negativnih posledic turizma na Bledu, turistični ponudbi Metlike, obisku zgodovinskih mest z vlakom in spominski sveti maši za orglarja Franca Jenka.

Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge nePrav od začetka letošnjega leta se v naši državi za zdravljenje lahko dobi kapljice, ki vsebujejo CBD in THC. Nemška vlada je šla še korak dlje, saj so sprejeli predlog za legalizacijo konoplje tudi za rekreativne namene. Vsaka odrasla oseba v gospodinjstvu bo smela gojiti tri rastline za tako imenovano domačo pridelavo. Kaj na vse to pravi dr. Lumir Hanuš ki je eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje? »Konoplja ne pozdravi vsakič, ne pozdravi vseh, ne pozdravi vsake bolezni in ne pozdravi vseh stopenj bolezni. Torej ne verjemite tistemu, kar piše na spletu; ne gre za čudežno zdravilo.« V tokratni Intelekti sodelujejo: kemik prof. dr. Lumir Hanuš, pravnik Peter Homberg, biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek, inženir živilske tehnologije asist. dr. Roman Štukelj in farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj. Z vsemi se je ob robu Mednarodne konference o poslovanju s konopljo – ICBC na Bledu pogovarjal Iztok Konc. V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept Dr. Hanuš: Rad imam droge, a samo za znanost

Teden se je začel z obsežnimi padavinami, v večini države je padal le dež, na Bledu pa tudi velike obljube, ki so jih dostavili pod en dežnik zbrani evropski voditelji na Blejskem strateškem forumu. V Centrifugi Jan Grilc razmišlja o notranji in zunanji ter obvezni in prostovoljni solidarnosti, pa tudi o tem, kako se bomo v novem šolskem letu poslušali in slišali.

Tudi nevihtni pas, ki je prečkal državo sinoči, ni prizanašal. V Ilirski Bistrici je celo divjal tornado, kar je pri nas izjemna redkost. Škoda je velika, prava slika se bo razkrila to jutro. Nevihte so povzročale težave tudi na Štajerskem. Na Gorenjskem so gasilci prečrpavali meteorno vodo, na Bledu je drevo padlo na cestni turistični vlak. Nekaj drugih tem: - Človeštvo vse bolj potratno z naravnimi viri. Nujen premislek o drugačnem konceptu gospodarstva - Vložena že tretja obtožnica zoper nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa - Zgodovinski večer za nogometaše Olimpije: zagotovili so si evropsko jesen

Bosanski književnik Dževad Karahasan je živel v Gradcu in Sarajevu, v katerem je bil profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete. Njegovi romani so doživeli velik uspeh, še posebno na nemškem govornem področju, prevedeni pa so tudi v številne druge evropske jezike. Karahasan je umrl v 71. letu, maja 2023. Na 39. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu leta 2007 je bil osrednji gost. Ob tej priložnosti je predstavil slovenski prevod svojega prvega romana Vzhodni divan iz leta 1989, govoril pa je tudi o svojem odnosu do jezika in književnosti. S pisateljem se je pogovarjal Matej Juh, bral je Ivan Lotrič.

Po več dneh visokih temperatur smo danes dočakali konkretno osvežitev, ki pa je žal zahtevala tudi smrtno žrtev. V neurju prelomljeno drevo je namreč na Bledu padlo in ubilo človeka, še enega pa poškodovalo. V Mozirju pa sta bila v udaru strele poškodovana dva človeka. Kot pravi dežurno vremenoslovec Janez Markošek, je sicer najhujše najverjetneje za nami. Ozračje se bo po njegovih besedah začelo umirjati, do jutra se bo tudi zjasnilo. Neurja pa so pustošila tudi po naši soseščini: - 3 mrtvih in 10 huje ranjenih med neurjem v Zagrebu, deli mesta pod vodo - Vlada s Sindikatom visokega šolstva sklenila stavkovni sporazum - RTV dobil dva člana uprave, ki ji manjka še delavski direktor - Dober dan za nogometaše Olimpije in slab za kolesarja Tadeja Pogačarja

Popoldne so po skoraj vsej državi znova pustošila neurja z močnim vetrom, nalivi in točo. Z Bleda poročajo tudi o smrtni žrtvi. Ob udaru strele v kampu v Mozirju sta bila poškodovana dva človeka. Iz Notranjske in Bele Krajine poročajo o hudi toči, tudi v velikosti teniških žogic. Medtem ko intervencije na terenu še potekajo, pa se naši državi z zahoda približujejo nove nevihtne celice. V Radijskem dnevniku boste lahko slišali še: - Popoldanska neurja najmanj dve smrtni žrtvi zahtevala tudi v Zagrebu - Ukrajina že drugič ta teden izvedla napad na polotok Krim - Pogačar izgubil še skoraj šest minut proti Vingegaardu, a ostaja skupno drugi

Hanan Awwad je palestinska akademičarka, pesnica in borka za človekove pravice. Je tudi ena od ustanoviteljic palestinskega centra PEN in ustanoviteljica palestinske sekcije Mednarodne ženske lige za mir in svobodo. S Hanan Awwad se je na mednarodnem srečanju PEN na Bledu pogovarjala Petra Meterc.

Prvi dogodek 55. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu je bil literarni večer z mjanmarsko pisateljico in aktivistko Ma Thido, sicer predsednico Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN. Matej Juh se je z njo pogovarjal o njeni zaporniški izkušnji, literarnih spominih nanjo, predvsem pa o razmerah v Mjanmaru po vojaškem udaru leta 2021.

Zdravo. Tokrat smo za uvod zagreti za tek, kljub temu, da so bili rezultati lansko leto porazni. Pozdravimo nesojenega tonskega tehnika in dobimo idejo za izlet z avtobusom

Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Burhan Sönmez je kurdski romanopisec, ki se je rodil v majhni kurdski skupnosti v osrednji Turčiji, zdaj živi med Istanbulom in Cambridgem; od jeseni je predsednik mednarodnega PEN. Pred dnevi je sodeloval na 54. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, predstavil pa je tudi slovenski prevod svojega romana Istanbul, Istanbul (za Cankarjevo založbo ga je prevedla Lili Potpara). Z njim se je pogovarjala Petra Meterc. Foto: Luka Dakskobler / BoBo"Nekaj moramo storiti, da bi tudi Kurdom omogočili človekove pravice."Burhan Sönmez je kurdski romanopisec, ki se je rodil v majhni kurdski skupnosti v osrednji Turčiji, zdaj živi med Istanbulom in Cambridgem; od jeseni je predsednik mednarodnega PEN. Pred dnevi je sodeloval na 54. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, predstavil pa je tudi slovenski prevod svojega romana Istanbul, Istanbul. Z avtorjem se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Petra Meterc.