Podcasts about bledu

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v KairuGeert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček) V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni. Zapiski: Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige? Poglavja: 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek? 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način. 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je po uvodnih zmagah na turnirju lige narodov na Kitajskem, ko je bila boljša od Kitajske in Poljske, pomerila še s Kubo, zadnjo tekmo pa bo odigrala proti Japonski. Na Bledu so pripravili jubilejno, 70. izvedbo mednarodne veslaške regate.

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja

Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveni dom Ormož ima novo vršilko dolžnosti direktorice, poleg tega prenavljajo tudi sosednjo stavbo. - Zaposleni v Krki doma in po svetu sodelujejo na 13-em tednu humanosti in prostovoljstva. Med drugim darujejo kri in zbirajo potrebščine. - Zavod Kočevsko že deset let skrbi za organiziran turizem v tem delu Slovenije. - Na dnevih Goriške knjižnice letos v ospredju trajnost, prihodnost mest in skupnosti ter povezovanje ljudi.

Trajnost in dostopnost za vse sta pomembni vrednoti tudi v turizmu, pravijo mladi študenti Višje šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Ti dve temi so med drugim osvetlili tudi na 23. Mentorskem posvetu, dogodku, ki je pokazal tudi, da znanje zaživi, ko ga spojimo s prakso. "Kar ne vidimo, a ovira mnoge" je bil moto posveta in hkrati tudi vodilo raziskovanja in anket, ki so se jih lotili študenti te šole med preučevanjem te problematike v njihovem lokalnem okolju. In kaj so ugotovili: je Bled dostopen vsem, tudi ljudem z oviranostmi? In kako trajnostno je naravnan tamkajšnji turizem? S študenti in njihovo mentorico pa smo na Bledu govorili tudi o pomenu lokalnega in mednarodnega povezovanja. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.

Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.

Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

"Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj."Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.

Slovenska hokejska reprezentanca se je včeraj pred začetkom priprav na svetovno prvenstvo v Švici zbrala na Bledu. H koncu gre državno prvenstvo v rokometu, do konca meseca bodo odigrane še vse tekme drugega dela, potem bo na vrsti končnica.

Slovenska hokejska reprezentanca se je včeraj pred začetkom priprav na svetovno prvenstvo v Švici zbrala na Bledu. H koncu gre državno prvenstvo v rokometu, do konca meseca bodo odigrane še vse tekme drugega dela, potem bo na vrsti končnica.

V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.

Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za turizem na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Madžarskem je prepričljivo zmagala opozicijska stranka Tisza Petra Magyarja. Po preštetih malo manj kot 99-ih odstotkih glasov bo imela v 199-članskem parlamentu 138 sedežev, kar pomeni več kot dvetretjinsko večino. Viktor Orban, ki je že včeraj priznal poraz, tako po 16-ih letih odhaja z oblasti. Volitve je zaznamovala izjemno visoka udeležba. V oddaji tudi o tem: - Združene države naj bi danes po neuspelih pogajanjih z Iranom začele blokado tamkajšnjih pristanišč in Hormuške ožine. - Prihodnji dnevi naj bi prinesli nove pogovore o oblikovanju nove vladne koalicije, več možnosti za to naj bi imel predsednik SDS Janez Janša. - Razkroj svetovnega reda bo v ospredju 58-ega mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic v Ljubljani, Sežani in na Bledu.

Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.

Drugi poudarki oddaje: - Starši osnovnošolcev v Pirničah so dali pobudo za preživljanje otroštva brez pametnih telefonov. - Podjetniški inkubator v Krškem bodo v prihodnjih dveh letih nadgradili s proizvodnimi prostori. - V Galeriji Magistrat v ptujski mestni hiši svoje skrite zaklade razstavljajo uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo doktorja Marijana Borštnarja Dornava. - Po desetletnem zatišju bodo v Celju znova odmevali ritmi džeza.

Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.

Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.

Poročali smo o pripravi komunalne infrastrukture na območju Kranja in Šoštanja, odprtju kulturno-poslovnega centra v Ribnici, načrtih za gradnjo skakalnice v Ljubnem ob Savinji, začetku prenove nekdanjega samostana v Škofji Loki, prizadevanjih za zmanjšanje odpadkov na Bledu in prireditvi gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem.

Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.

Poročali smo o gradnji novih javnih stanovanj v Lučah, pripravah na 20. licitacijo vrednejšega lesa na Koroškem, izgradnji večnamenske športne dvorane na Bledu, novih zapletih pri rekonstrukciji Hotela Zlatorog in zbiranju sredstev za Tea, ki potrebuje zdravljenje v Združenih državah Amerike.

V oddaji bomo prisluhnili pogovoru, ki je z logoterapevtom in stalnim diakonom Maticem Vidicem nastal na letošnjih mini počitnicah na Bledu. Tema je bila njegova knjiga Smernik za smisel, hkrati pa je Matic postregel z mnogimi življenjskimi spoznanji in modrostmi, ki jih je poslušalstvo na Bledu pospremilo z bučnim aplavzom.

Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Župan Janković pred komisijo državnega zbora zagovarjal kanal C0, ki je obremenjen z domnevnimi zlorabami in nezakonitostmi.Izdatno državno trošenje predstavlja tveganje za Slovenijo ob morebitni novi krizi.Strateški svet za zdravstvo obljubil ustanovitev več stacionarnih hiš Hospic – za primerjavo: v sosednji Italiji jih imajo 240 in vse financira država.Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrovEU bo rusko premoženje zamrznila, dokler Moskva Kijevu ne poplača vojne škode. Trump izgublja potrpljenje z Rusijo in Ukrajino.Sklenile so se mini počitnice Radia Ognjišče na Bledu. Udeleženci navdušeni nad bogatim programom.Jezuiti jutri praznujejo 25 let posvetitve cerkve sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani.ŠPORT: Prvi smuk sezone dobila 41-letna Lindsey Vonn. Ilka Štuhec za uvod 14.

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Po mnenju zdravniških organizacij zadnje dogajanje v zdravstvu vse bolj kaže učinke novele, ki je nastala brez upoštevanja strokeVlada napoveduje cenejše položnice za dolgotrajno oskrbo, a po besedah Ciglerja Kralja to ne drži za vseNa odboru za zdravstvo o nujnosti ureditve področja paliativne oskrbeOb svetovnem dnevu človekovih pravic Slovenija brez varuha - zakaj ga je tako težko najti?Varnostni svet Združenih narodov znova o vojni v Ukrajini: Letošnje leto je bilo eno najbolj smrtonosnih za tamkajšnje civilisteMladi v Avstraliji od danes brez dostopa do nekaterih družbenih omrežij, Slovenija za uvedbo starostne omejitve na ravni Evropske unijeMini počitnice Radia Ognjišče na Bledu: druženje, hvaležnost in priprava na božičŠport: Janja Garnbret in Tadej Pogačar tudi letos okronana za športnika letaVreme: Še naprej bo precej jasno, po nižinah in ob morju pa dopoldne megleno

Šahovska zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu praznovala 90 let delovanja. Poleg izjemnih blejskih turnirjev, tudi kandidatskih za svetovnega prvaka sredi prejšnjega stoletja, je Slovenija gostila številna velika tekmovanja, največje pa leta 2002, ko je na Bledu potekala 35. šahovska olimpijada.

Poročali smo o projektih v Slovenski Bistrici, prazničnem dogajanju na Bledu, kjer prihodnji teden pripravljamo radijske mini počitnice, obogatitvi Noordung centra v Vitanju z observatorijem, odprtju drsališča pred trgovskim središčem Aleja in razglasitvi Trstenjakovega leta v Gornji Radgoni.

Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija so vajeti prevzeli novi vladni anketarji Jelka, Mirko in Milka, ki so od hiše do hiše zbirali podatke in merili priljubljenost vlade in kakovost mošta. Na posebni telefonski številki za oddajo orožja je klice sprejemal Jure Longyka, orožja pa bi se po novih pravilih radi znebili vsi, od Hojsa do Luke Mesca in seveda Bavčarja in Janše, ki se oglašata z mariborskega letališča. Na predreferendumski petek seveda ne moremo brez nove duhovne misli, Uroš Slak z Matozom, Strelom, Zahovičem in drugimi strokovnjaki razpravlja o neustavnosti alkotestov, svetoval nam je dvojni doktor Miran Kranjc, ki je pripravil krajši tečaj rokovanja, Elon Musk in Donald Trump na Bledu iščeta nov otok ljubezni, verjetno pa se nam bo oglasil tudi sam predsednik vlade Robert Golob, ki še vedno ni našel pravega imena za svojega mačkona. Vse to in še točno tri stvari v petek dopoldan na Prvem.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Podpis pisma o nameri za novo avtobusno linijo med Šentjernejem in Sevnico. - V okviru participativnega proračuna v Postojni največ glasov za počitniško varstvo otrok s posebnimi potrebami. - Namesto na črno urejenega Dino parka pri Bledu novo parkirišče? - V Železnikih se veselijo obnovljenega bazena; naložba je stala 1,3 milijona evrov.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je letošnji jubilejni 20-i strateški forum na Bledu označila za najzahtevnejšega; ob tem je poudarila, da so razprave potekale v času velikih kriz, vojn, močnih delitev v svetu in prevlade moči nad pravili, ter pomanjkanja politične volje za spoštovanje mednarodnega prava. Kot ključno sporočilo je poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija.

Šole po Sloveniji so po več kot dveh mesecih počitnic znova napolnili otroci, med njimi jih je 20 tisoč v klopi sedlo prvič. Za nekatere vesel, za druge pa manj vesel dogodek po državi spremljajo slavnostni nagovori pristojnih in poostrena pozornost policije na cestah. Drugi poudarki oddaje: Zahodni politiki se zbirajo na forumu na Bledu, v ospredju aktualne krize Najmanj 800 žrtev silovitega potresa na vzhodu Afganistana Po petkovem deževju sanacije plazov, dela na drugem tiru začasno obstala

Muzej Lah na Bledu, ki ga bodo odprli prihodnje poletje, je projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke iz Fundacije Lah, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slowenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects. Svetovno priznani arhitekt David Chipperfield, med drugim Pritzkerjev nagrajenec, s svojo mrežo birojev deluje v več okoljih, poleg Londona jih najdemo še v Berlinu, Milanu, Šanghaju in Santiagu de Compostela. Muzej Lah, galerijski kompleks, ki obsega 5000 kvadratnih metrov neto površine, od tega približno 3500 kvadratnih metrov razstavnih površin, je njihov prvi projekt v tem delu Evrope. Sledi glavnim Chipperfieldovim načelom, kot sta spoštljiv dialog z lokalno arhitekturo in naravo ter energetska učinkovitost. Slika (izrez): © David Chipperfield Architects

Poročali smo o spremembah prostorskega načrta na Bledu, odprtju prizidka Zdravstvenega doma Tržič, turističnem obisku v Bohinju in dopolnjeni ponudbi Posestva Brdo, ki vključuje tudi vodene oglede.

Poročali smo o spremembah prostorskega načrta na Bledu, odprtju prizidka Zdravstvenega doma Tržič, turističnem obisku v Bohinju in dopolnjeni ponudbi Posestva Brdo, ki vključuje tudi vodene oglede.

Poročali smo o pripravah na začetek gradnje regijske bolnišnice v Kranju, gradnji novega vrtca v Kotljah, izgradnji novega parkirišča na Bledu, zaščiti Snežnika kot regijskega parka, postavitvi kipa v spomin na duhovnika Jakoba Aljaža ter o prazniku Borovnic in dvajseti razstavi čipk.

Poročali smo o pripravah na začetek gradnje regijske bolnišnice v Kranju, gradnji novega vrtca v Kotljah, izgradnji novega parkirišča na Bledu, zaščiti Snežnika kot regijskega parka, postavitvi kipa v spomin na duhovnika Jakoba Aljaža ter o prazniku Borovnic in dvajseti razstavi čipk.

Odmevi po vožnji na čas v Caenu in vtisi z revijalne hokejske tekme na Bledu, kjer je Anže Kopitar zbral številne nekdanje ase.

Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru namesto sedežnice Sleme načrtujejo gondolo, pa tudi širitev akumulacije vodnih virov za zasneževanje - Odprtje prenovljene Ledene dvorane na Bledu z revijalno tekmo hokejskih zvezd - Festival Novomeško poletje tudi letos zbral številna znana glasbena imena - Na počitniškem tabore na Goričkem se mladi udeleženci ob igri učijo zdravega življenjskega sloga in razvjajo številne spretnosti.

V ospredju Navala na šport tokrat najboljši slovenski hokejist, ki je na Bledu med drugim spregovoril tudi o svojih tekmovalnih izzivih v novi sezoni.

Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Pokud navštívíte slovinské jezero Bled, zajděte si do jedné z tamních restaurací nebo cukráren na místní specialitu zvanou krémeš nebo krémšnita. Sladký krémový dezert oslavil letos 70 let od chvíle, kdy ho tady poprvé upekli. A stal se tak populárním, že za ním k Bledu jezdil i Josip Broz Tito.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Med gosti letošnjega srečanja pisateljev PEN na Bledu je bil tudi čilski pesnik Germán Rojas, ki je predsednik PEN-ovega odbora Pisatelji za mir. Zaznamujejo ga težke življenjske izkušnje, tudi nasilje Pinochetove diktature in izgon. Bereta Mateja Perpar in Renato Horvat. Ton in montaža Gašper Loborec. Foto: https://www.penwritersforpeacecommittee.com/our-team