Podcasts about republika slovenija

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. BarbareObravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

V Gdansku na Poljskem bo med 5. in 9. septembrom potekalo največje tekmovanje za mlade strokovnjake Euroskills. Gre za prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 40 različnih panogah. To je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja in pomembno prispeva k ugledu poklicnih panog, ki v zadnjem času izgubljajo zanimanje. Slovenijo bo na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, ki bodo svojo strokovnost in spretnosti pokazali v devetih panogah oziroma kategorijah, udeležili se ga bodo v okviru Centra za poklicno izobraževanje. V Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, se odpravljamo v šolske delavnice Šolskega centra Škofja Loka. S tekmovalcem v stavbnem mizarstvu Janom Kožuhom in mentorjem Jožetom Jarcem bomo predstavili, kako potekajo priprave na to veliko tekmovanje.Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.

Tretji vikend v juniju je v Pliskovici potekal festival kamna. Šlo je za 7. izdajo te prireditve, kjer v ospredje stopi zapostavljena, težka, a vseeno impresivna umetniška obrt: kamnoseštvo. Čeprav se je na prireditvi predstavljalo več različnih rokodelcev in je bilo poskrbljeno tudi za bogat spremljevalni program, je glavno besedo imel kamen. V Pliskovici je namreč potekalo tekmovanje mladih kamnosekov, predizbor državnega kamnoseškega prvenstva. O tekmovanju, kamnoseštvu in festivalu v idilični vasici na Krasu, izvemo več v Nedeljski reportaži. »Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.«

Pogovor v oddaji Gymnasium smo namenili tekmovanju Euroskills, ki bo potekalo med 5. in 9. septembrom v Gdansku na Poljskem. Gre za prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 40 različnih panogah. To je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja, udeležba na Euroskills pa mladim omogoča edinstveno izkušnjo in ob tem pomembno prispeva k ugledu poklicnih panog, ki v zadnjem času izgubljajo zanimanje. Slovenijo bo na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, ki bodo svojo strokovnost in spretnosti pokazali v devetih panogah oziroma kategorijah. Z nami je bil del ekipe, ki se pripravlja na nastop na tekmovanju Euroskills. »Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.«

How to work together? How to work? How to? A talk with Dr. Marc R. Dusseiller, who is a transdisciplinary scholar, lecturer for micro- and nanotechnology, cultural facilitator and artist. He performs DIY (do-it-yourself) workshops in lo-fi electronics and synths, hardware hacking for citizen science and DIY microscopy. He also loves coconuts. He was co-organizing Dock18, Room for Mediacultures, diy*festival (Zürich, Switzerland), KIBLIX 2011 (Maribor, Slovenia), workshops for artists, schools and children as the former president (2008-12) of the SGMK and co-founder of the new Hackerspace collective Bitwascher (2020) in Zürich. In the context of Platform konS project »UROŠ - Ubiquitous Rural Open Science Hardware« was a series of events, research and collective activities held since summer 2021 and continued throug-out the following months. »UROŠ« is globally connected in the Hackteria Network, HUMUS sapiens and the GOSH (Gathering for Open Science Hardware) community, and regionally brought together enthusiastic people to collaborate, share and learn together in Maribor, as well as connected through various online tools for collective research and collaboration. Podcast was made possible by MKC Maribor, Platform konS* and GT22 in collaboration with Marc R.Dusseiller, Boštjan Eržen and Miha Horvat. *konS – Platform for Contemporary Investigative Art was chosen on the public call for the selection of the operations “Network of Investigative Art and Culture Centres”. The investment is co-financed by the Republic of Slovenia and by the European Regional Development Fund of the European Union // Kako delati skupaj? Kako delati? Kako? Pogovor z Dr.Marc R. Dusseillerjem, ki je transdisciplinarni raziskovalec, predavatelj za mikro- in nanotehnologijo, kulturni moderator in umetnik. Izvaja DIY (do-it-yourself) delavnice o lo-fi elektroniki in sintetizatorjih, hekanju strojne opreme za državljansko znanost in DIY mikroskopiji. Obožuje tudi kokos. Soorganiziral je Dock18, Room for Mediacultures, diy*festival (Zürich, Švica), KIBLIX 2011 (Maribor, Slovenija), delavnice za umetnike, šole in otroke kot bivši predsednik (2008-12) SGMK in so- ustanovitelj novega Hackerspace kolektiva Bitwascher (2020) v Zürichu. V kontekstu mreže konS je bil eden izmed avtorjev projekta »UROŠ – Ubiquitous Rural Open Science Hardware«, ki je bila serija dogodkov, raziskav in kolektivnih aktivnosti, katere so potekale od poletja 2021 in se nadaljevale vse naslednje mesece, globalno povezane v Hackteria Network, HUMUS sapiens in GOSH (Gathering for Open Science Hardware) skupnost in je regionalno združil navdušene ljudi za sodelovanje, skupno rabo in učenje v Mariboru ter povezovanje prek različnih spletnih orodij za skupno raziskovanje in sodelovanje. Podkast so omogočili MKC Maribor, Platforma konS* in GT22 v sodelovanju z Marc R.Dusseiller, Boštjan Eržen and Miha Horvat. *konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bila izbrana na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Republika Slovenija se po 31-ih letih demokratizacije še vedno nahaja v bolezenskem stanju. Znakov, da je naša demokracija še vedno bolna, je več. Eden izmed njih je prav gotovo vladno, državno in ljubljansko občinsko zanikanje pravice do groba vsem žrtvam povojnih pobojev, katerih izkopavanja ni in ni konec.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.

Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti.

Zakaj se v slovenski državi težko dogovorimo glede skupnih ciljev in enotne vizije? Ali moramo najprej doseči dogovor o preteklosti, ali jo je bolje skupaj pozabiti? V novi oddaji Reflektor se sprašujemo, ali Slovenci čutimo domoljubje, kakšne so travme na obeh straneh političnega prostora in zakaj je ključna beseda velikodušnost.  

Ste vedeli, da imamo pri nas 90 vrst sesalcev in da je vsaka tretja vrsta sesalca netopir? Razstava Preživeti z netopirji v nekdanji šoli v Kančevcih je prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Nastala je v okviru projekta Gorička krajina v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebnost te razstave je, da lahko obiskovalci netopirje opazujejo tudi prek zaslona v obliki prenosa v živo iz kleti ali podstrešja, kjer bivajo. Kakšno je življenje netopirjev, kaj so njihove posebnosti, kakšen odnos imamo ljudje do te zaščitene vrste in kako jim škoduje svetlobno onesnaževanje, je v Nedeljski reportaži raziskovala Petra Medved.

Z razpravami o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji se je v četrtek v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu začelo mednarodno srečanje pisateljev. Pred skorajšnim začetkom gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je prijetno presenetila novica o letošnji prejemnici "prstana", na Danskem rojeni igralki Mestnega gledališča ljubljanskega, Jette Ostan Vejrup. Nagrajenec letošnje Vilenice je avstrijski pisatelj Josef Winkler, sredi tedna pa so podelili tudi Plečnikova odličja za arhitekturo. Pogovarjali smo se z arhitektko, gledališko scenografko in režiserko Meto Hočevar, prejemnico Župančičeve nagrade mesta Ljubljane za življensko delo. V okviru festivala Mesto žensk se začenja Festival WoW-women on women - ženske o ženskah, ki bo trajal skoraj ves mesec (do 25.6.). Muzej novejše zgodovine Slovenije pa je odprl razstavo ob 30-letnici ustanovitve države Republike Slovenije. Na fotografiji izsek iz razstave Republika Slovenija-30 let v Muzeju novejše zgodovine Slovenije foto: Goran Tenze, Program Ars

Iz sveta so se danes luči na Slovenijo usmerile predvsem zaradi mlade teniške igralke, ki s svojimi predstavami navdušuje na pesku odprtega prvenstva Francije. Tamara Zidanšek se je namreč uvrstila v polfinale in s tem dosegla največji uspeh v svoji karieri. Za finale se bo Zidanškova borila v četrtek. Ostali poudarki oddaje: V Haagu potrdili dosmortno zaporno kazen za Ratka Mladiča Madžarski naftni trgovec MOL odkupil OMV Danes odprli razstavo "Republika Slovenija-30 let"

Jezuit, pater Stanko Rozman, ki je bil več kot 50 let slovenski misijonar v Afriki, natančneje v Zambiji in Malaviju, je povedal, kako jezuiti preko JRS (Jezuitskega združenja za begunce) pomaga beguncem v omejenih dveh državah in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali? Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc

V osmi epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o stiku med filozofijo in terapijo. Naša gosta sta dr. Sebastjan Vörös, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Borut Škodlar, psihiater, psihoterapevt in predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V sedmi epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o stiku med filozofijo in nevroznanostjo. Naša gosta sta dr. Olga Markič, redna profesorica za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Zvezdan Pirtošek, redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V šesti epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o transhumanizmu. Naša gosta sta dr. Marko Uršič, filozof in redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Alojz Ihan, redni profesor in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V peti epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o kritičnem mišljenju v javnem prostoru in sodobnem času. Naša gosta sta dr. Borut Ošlaj, filozof in redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Ali Žerdin, sociolog, publicist, novinar in urednik Sobotne priloge časopisa Delo. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V četrti epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o budizmu in azijskih fiozofijah. Naši gostji sta dr. Nina Petek, filozofinja in profesorica na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Lama Karma Wangmo, prva slovenska polno posvečena budistična nuna. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V tretji epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o umetnosti. Naša gosta sta dr. Lev Kreft, filozof in profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in glasbenik Izak Hudnik. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V drugi epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o vprašanju evtanazije. Naša gosta sta dr. Igor Pribac, filozof in profesor na katedri za socialno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Matjaž Zwitter, zdravnik in upokojeni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V prvi epizodi oddaje Filozofija gre svet v govorimo o umetni inteligenci. Naša gosta sta dr. Luka Omladič, filozof in asistent na katedri za socialno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Marko Grobelnik, raziskovalec v Laboratoriju za Umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan in Digitalni glasnik Slovenije. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.