Podcasts about danskem

Camilla Dobravc v Sloveniji živi že skoraj 16 let. Pred selitvijo v našo državo je bil njen dom v Egiptu, pred tem v Veliki Britaniji, rojena pa je na Danskem. Slišali ste jo že lahko v eni od majskih oddaj Radiosfera, ko smo govorili o njeni domovini, danes pa torej Danka pove več o svoji osebni zgodbi in tem, kaj jo je pripeljalo v Slovenijo, kjer se otroke pa vzgaja precej drugače kot na Danskem. Vse podrobneje pojasni v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.

Tretji polčas smo tokrat posvetili rokometu. V Zagrebu se je končal drugi del tekmovanja letošnjega svetovnega prvenstva, ki poteka na Hrvaškem, Danskem in Švedskem. Za konec so se slovenski rokometaši pomerili z gostitelji Hrvati. Tekmo, ki je odločala o uvrstitvi v boj za kolajne, je spremljal Matej Štrafela.

Včeraj se je na Danskem, danes pa tudi na Norveškem in Hrvaškem začelo 29. svetovno rokometno prvenstvo. Slovenija se je na kratko pot do Zagreba, kjer lahko ostane do vključno polfinala, odpravila z vlakom. Naša reprezentanca ni blestela v pripravljalnih tekmah, tako igralci kot strokovni štab pa pravijo, da bo vse drugače, ko se bo turnir začel. Prvo tekmo bo Slovenija igrala jutri ob 18-ih proti Kubi. Kakšni so zadnji vtisi iz slačilnice pred začetkom, kdo je prvi favorit turnirja in kako na slovenske načrte vpliva četrto mesto na poletnih olimpijskih igrah? O vsem tem sta se z nekaterimi slovenskimi rokometaši in selektorjem še danes popoldne pogovarjala Marko Pangerc in Uroš Volk, slišali pa boste tudi novi imeni v ožjem strokovnem štabu.

Karierna pot jo je vodila od terenske do muzejske arheologinje in od pomočnice kuharja do vodje srednjeveške kuhinje na Danskem. Vmes je odkrivala prehranske navade in kulinarično ponudbo koliščarjev, starih Rimljanov, Vikingov, pa tudi srednjeveške jedi in mojstrovine izpod rok meščanskih kuharic 19. stoletja. Zdaj Polona Janežič s kulinaričnimi delavnicami in fotografijo predstavlja arheološko, etnološko in kulinarično dediščino širši javnosti, organizira dogodke z zgodovinskimi jedilniki in mnoge navdušuje tudi na svoji spletni strani in družbenih omrežjih.Več na Obujeni okusi. 

Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?Ob omembi podjetij, ki jih imajo v lasti zaposleni, verjetno večina Slovencev bodisi z nezaupljivim posmehom bodisi z nostalgično melanholijo pomisli na družbeno lastnino in samoupravljanje v nekdanji Jugoslaviji. In vendar danes ta ideja živi v precej drugačnih oblikah, in to ne le v kakšni od preostalih samooklicanih socialističnih držav, ampak kar v zahodnih centrih kapitalističnega razvoja, denimo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Nemčiji, pa v Italiji, v Španiji in na Danskem, lastništvo zaposlenih pa se pojavlja tudi v slovenskih podjetjih in naša vlada je ravno nedavno potrdila izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev.Od kod torej razmah ideje, ki se je verjetno marsikomu zdela pokopana s padcem berlinskega zidu? Kako je videti solastništvo delavcev danes? Zakaj se podjetja odločajo zanj in kakšne prednosti ter težave jim prinaša? Ter zakaj ideje o solastništvu zaposlenih dobivajo vedno več podpore tako med desnimi kot med levimi politiki, tovrstna podjetja pa so začela zanimati celo nekatere večje finančne vlagatelje? To so nekatera od vprašanj, o katerih bomo razpravljali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predstavnika dveh podjetij v lasti zaposlenih: Primoža Kokalja, direktorja Etikete v Žireh, ki so jo delavci odkupili že v času privatizacije in Sašo Muhič Pureber iz podjetja Inea, ki je nedavno pa prešlo v nov model solastništva zaposlenih. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi dr. Tej Gonza, ekonomist in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Kosta Juri, vodja raziskovalnega oddelka na Inštitutu za ekonomsko demokracijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev.

Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.

Svetovni slovenski kongres (SSK) bo prihodnji teden pripravil novo strokovno konferenco. Generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa je povedala, da bo to 12. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 20. in 21. junija 2024, v Razvojnem centru MIK v Vojniku. Pričakujejo tudi udeležence iz sveta, uvodno predavanje bo imel dr. Rok Žgalin Kobe, ki deluje v Legu na Danskem. Govorili bodo o perspektivah znanosti in gospodarstva v luči trajnostnega razvoja, o ohranjanju čistega okolja in kakovosti bivanja pa tudi o pridobivanju in ohranjanju kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji.

Tokrat se poglabljamo v novi film danskega režiserja Nikolaja Arcela, ki se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v Pankrtu igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Pod drobnogled smo vzeli animirani film Španca Pabla Bergerja Robotove sanje, ki je prejel evropsko nagrado za najboljši celovečerni animirani film, nominiran pa je bil tudi za oskarja, pa distopični film Državljanska vojna Alexa Garlanda. Poleg tega se pogovarjamo z Niko Jurman, avtorico kratkega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma.

Danski režiser in scenarist Nikolaj Arcel se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v njegovem novem filmu Pankrt igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Mikkelsen je za vlogo Ludviga Kahlena med drugim prejel evropsko nagrado za najboljšega igralca. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Aleksander Golja.

Partnerja Tara in Amadej sta podiplomska študenta mednarodnih odnosov v Parizu, kamor sta pred nekaj tedni prispela po približno desetih mesecih potovanja. Obiskala sta kar nekaj bližnjevzhodnih in azijskih držav, še pred tem pa opravljala prakso na jugovzhodu Turčije blizu Sirije. Med drugim pripovedujeta o tem, kako težaško, a za človeka, vajenega intelektualnih naporov, osvobajajoče je delo v ribji industriji na Danskem. Tja hodita namreč enkrat letno za en mesec potrpet in zaslužit približno štirikratnik slovenske povprečne plače, kar jima izdatno pomaga pri izvedbi načrtovanih potovanj. Pa o tem, kako so ju nekoč tihotapci na meji med iraškim Kurdistanom in Turčijo skušali izkoristiti kot muli, in o tem, kako sta (po nerodnosti) postala vplivneža z več deset tisoč sledilci v Savdski Arabiji.

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Eden nogometnih vrhuncev generacije. Tekma, ki ponuja nastop na evropskem prvenstvu. Pred gostovanjem slovenske nogometne reprezentance na Danskem se preselimo v prestolnico, kjer se stopnjuje vročica. Precej bolj hladno je na ledeniku pod Matterhornom, kjer bodo skušali izpeljati prvo smukaško preizkušnjo na ledeniku na začetku sezone.

Nova tekma, nova zmaga za slovensko reprezentanco. Jeseni ostaja stoodstotna in še vedno vodi v svoji skupini. V Belfastu je naredila še en velik korak proti evropskemu prvenstvu, za dokončno uvrstitev potrebuje zmago na Danskem ali pa točko v zadnjem krogu doma proti Kazahstanu. Gostje podkasta so si edini. Igra na Severnem Irskem morda ni bila blesteča, toda najpomembnejše so tri točke. Raje kot lep nogomet gledajo Slovenijo na evropskem prvenstvu. Nekdanji selektor Slaviša Stojanović je poudaril tudi igro Adama Gnezde Čerina, pa sodelovanje udarnega dvojca Šeško–Šporar, ki Sloveniji daje dodatno razsežnost v hitrih protinapadih, tudi takrat, ko se mora braniti. Stojanović je o reprezentanci in tudi o novem trenerju Olimpije, na klop zeleno-belih prihaja Zoran Zeljković, debatiral s štirimi valovci, Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem.

Na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Tokiu se nadaljujejo boji najboljših moških odbojkarskih reprezentanc. Le dan po tekmi proti Tuniziji se je Slovenija pomerila s Turčijo. Odbojkarske minute prepletemo z rokometno Ligo prvakinj in gostovanjem krimovk na Danskem.

Pred najinim pogovorm je šla teč, sam pa sem jo v zanosu ob okrogli 150. epizodi pozabil vprašati bistveno: Si danes že tekla? Prav Andreja je bila tista, ki me je spodbudila, da tale podcast sploh poslušate. Zato je prav, da je končno tudi gostja v njem! O njenih maratonskih dogodivščinah sva debatirala, pa o življenju v Berlinu in Kobenhavnu, o ljudeh, tekaških skupinah, ki jih je vodila in o možu Michaelu, ki ga je spoznala prav zaradi teka. Zakaj je parkrun super, kaj ima na bucket listi, kaj pomeni "schneckis on tour" in kaj naraje jé, ko je v Lizboni - zabaven pogovor, ki bi lahko trajal cel večer. Hvala Andreja!

Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.

Tokratna gostja Globalne vasi je Elena Lazarova, 27-letna socialna delavka iz Brežic, ki je že kmalu po študiju in po približno letu dni dela v Sloveniji odšla iskat boljše možnosti na severu Stare celine. Trenutno živi v Aarhusu na Danskem, kjer dela v enem izmed klubov za (popoldansko) bivanje otrok in mladostnikov. Navdušujejo jo tamkajšnji bolj odprti in sodobni pristopi k vzgoji in izobraževanju, kot jih je bila vajena iz domovine, ki po njenem še vedno preveč posega po klasičnih avtoritativnih metodah komunikacije od zgoraj navzdol. Slednje namreč po njenih izkušnjah ne omogočajo tako učinkovitega vcepljanja občutka družbene odgovornosti otroku in razvoja njegove osebnosti. Poudarja pa, da pri pedagogiki "po dansko" ne gre za kakšno čislanje permisivne vzgoje. V Sloveniji je več te represivne vzgoje, vsaj jaz sem jo tako občutila. Več je omejevanja, včasih mogoče celo zastraševanja, pogojevanja. Tukaj pa tega recimo ni. Ne bi rekla, da je permisivna vzgoja kot takšna, ampak je več tega spodbujanja, da bo otrok ali najstnik postal aktiven, da bo dobil več samozavesti, bo odgovoren sam zase in gledal tudi na ostale ljudi. Veliko je poudarka na skupnosti. Elena Lazarova O tem, da se tam otrok ne zavija v vato (razen morda dobesedno), med drugim priča tudi tamkajšnja navada puščanja otrok, tudi dojenčkov na svežem zraku ne glede na temperaturo. Ljudje na Danskem, pravi Elena, dejansko že od majhnih nog negujejo svoje stike z naravo. In še dobro, da je tako, če upoštevamo tudi, da se tradicionalno prehranjujejo precej nezdravo. Po dobrem letu bivanja se na Danskem počuti precej domače, vendar kot dodaja, v njej še vedno vre balkanska kri, medtem ko Danci manj izkazujejo svoja čustva. Ko sem začela delati, sem pokazala vse občutke. Ni mi težava jok, jeza, jaz pokažem vse in sem avtentična in sem to, kar sem. Menim, da je to tudi dobro za otroke, da vidijo, da je pedagog tudi človek. Sodelavci so se morali kar privaditi na to, zdaj pa mi že pokažejo svoje občutke na neki taki pristni ravni in so mi zadnjič tudi rekli, da so zelo hvaležni, da sem prinesla to balkansko kri, ki je tudi njih odprla. Elena Lazarova

Uvodne etape na Nizozemskem so za nami. Kar nenako smo se navadili na štarte v drugih državah. Giro na Madžarskem, Tour na Danskem in Vuelta na Nizozemskem. Za razliko od Alejandra, so se nam zdele nenevarne. Pa tebi? Vsekakor lep uvod v Dirko po Španiji. Prisluhni!

Statistika brezposelnosti skoraj ne more biti boljša, kar pa ima tudi slabosti, ki jih zlasti v turistični sezoni lahko opazi vsak. V gostinstvu in turizmu se bije boj za kadre, obremenitve delavcev so nečloveške, opozarja Breda Črnčec iz sindikata delavcev gostinstva in turizma. Rešitve: konkurenčne plače, boljše delovne razmere, tujci. Ostali poudarki oddaje: Nov strelski napad skalil dan ameriške neodvisnosti; osumljeni 22-letnik streljal na družine na paradi Po tragediji na Marmoladi iščejo še 13 plezalcev; takšni dogodki so zaradi podnebnih sprememb postali dejstvo Kolesarska dirka vseh dirk se po začetku na Danskem nadaljuje s prvo etapo na francoskih tleh

Za kolesarji na Dirki po Franciji so uvodne tri etape, ki so potekale na Danskem. Čeprav je bilo veliko govora o vetru, ta na koncu ni vplival na najboljše kolesarje. Vabljeni k poslušanju analize prve sedmine dirke vseh dirk!

Otvoritveni kronometer v Kopenhagnu in zaključni sprint v Sønderborgu. Danci so pripravili odlično vzdušje, ki ga je (ob pomanjkanju dirkanja) dopolnil Magnus Cort Nielsen. Zmaga Yves Lampaerta nas je presenetila. Veliko bolj, kot Crocsi na nogah ekipe EF Education-EasyPost. Pa vseeno manj, kot čelade za kronometer Specialized. Vse skupaj je en velik cirkus! Cirkus, ki smo ga komaj čakali. Vive le Tour! Prisluhni!

Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš. Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filmeV katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.

Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki. Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:

Po Evropi potrjujejo prve primere nove koronavirusne različice omikron. Do zdaj so prisotnost različice potrdili v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Združenem kraljestvu, na Češkem, Nizozemskem in Danskem. Pri omikronu skrbi predvsem veliko število mutacij, kar sproža pomisleke o učinkovitosti trenutnih cepiv proti covidu. Druge teme: - Območje Rokavskega preliva bo od prvega decembra nadzorovalo tudi letalo Evropske agencije Frontex - Pahor v Beogradu kritičen do prepočasnega vključevanja Zahodnega Balkana v Evropsko unijo - Smučarski skakalec Anže Lanišek do svoje prve zmage v svetovnem pokalu

Seznam držav, kjer so potrdili okužbe z novo različico koronavirusa omikron je vse daljši. Na njem so tudi Italija, Nemčija, Belgija in Združeno kraljestvo. Novo različico sumijo tudi pri primerih v Avsrtiji in na Danskem. Številne države ob tem zaostrujejo ukrepe za vse, ki prihajajo iz držav, v katerih so odkrili različico omikron. Druge teme: - Izrael napovedal 14-dnevno prepoved vstopa tujcem, v Združenem kraljestvu karantena do izvida PCR testa - Po tragičnem brodolomu migrantskega čolna v Rokavskem prelivu danes izredni sestanek - Kristjani z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo čas priprav na božič

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja. Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo?

Naj gre za izide ameriških predsedniških volitev, pandemijo covida-19, koristi cepljenja ali podnebne spremembe, danes lahko o vsaki temi slišimo povsem nasprotujoče si trditve. Alternativne resnice so v vzponu in imajo že povsem realen vpliv na vrsto osebnih, političnih in družbenih odločitev. Kaj napaja njihovo razraščanje ter kaj nam lahko povejo o današnjem trenutku in našem odnosu do vednosti, v tokratni Intelekti razmišljajo filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl, ki se je pred kratkim tej temi posvetila v knjigi Strast do nevednosti, filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, ki je o nevednosti razmišljal v svoji sveži knjigi Hotena nevednost in sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat. Nedvomno je širjenje alternativnih resnic v znatni meri omogočil svetovni splet in še posebej družbena omrežja, ki so svojo ekonomijo utemeljila na spletnem obisku, številu klikov in všečkov ter zbiranju podatkov. Kvantiteta ima jasno prednost pred kvaliteto. Spletne vsebine so tako ne glede na svojo konkretno vsebino podrejene temu, da pritegnejo pozornost. Z vsakim letom je splet bolj gost, tekma za pozornost pa ostrejša. V spletnem hrupu je torej potrebno biti udaren. Ljudje pa se bolj odzivamo na stvari, ki nas nagovorijo po čustveni strani kot po racionalni, in spet bolj na negativne čustvene dražljaje kot na pozitivne. Eskalacija negativnih čustev na spletu je v takih okoliščinah skorajda samoumevna. Alternativne resnice pa nedvomno zelo uspešno sprožajo močna čustva, zaradi česar imajo avtomatično določeno prednost. A ne glede na to, kako pomembna je realna spletna infrastruktura za širjenje alternativnih resnic, se pomembni vzroki njihove privlačnosti skrivajo v globljih družbenih spremembah, ki jih je v zadnjih desetletjih prinesel neoliberalizem. Možnosti za uveljavljanje v realnem svetu so vse težje in nepredvidljive. Pridobljeno znanje ne zadošča za dolgo, kariere ni več mogoče načrtovati, poklici, ki so nekdaj prinesli določen ugled, danes nimajo več veljave. "Posameznik se mora vse bolj sam odločati o tem, čemu verjame, oziroma se odloča znotraj svojega mehurčka. Zato se je pojavil večji dvom, kot je bil nekdaj prisoten v splošni javnosti, " poudarja prof. dr. Renata Salecl. "Ampak to, kaj je resnica in kaj ne, je poganjalo človeštvo že od samih začetkov in tu kakih velikih sprememb ni." Alternativne resnice v tem kontekstu ne zadevajo toliko vprašanja, kaj je dejansko resnica, ampak so v prvi vrsti eden od možnih vzvodov za doseganje družbene prepoznavnosti. "Raziskava na Danskem in v ZDA je pokazala, kako mnogi, ki strastno širijo neresnice in teorije zarote po spletu, ne verjamejo v svoje lastne teorije. Gre predvsem za užitek, ki ga prinese manipuliranje in potrditev znotraj lastne skupine, da imaš veliko všečkov. Ali na drugi strani, da si nekoga ranil, da je nekdo nate reagiral. Ta užitek, ta čustva igrajo tako pomembno vlogo, da vprašanje, kaj je res in kaj ne, postaja sekundarno celo v skupinah, ki strastno širijo lažne novice, " še pravi Renata Salecl. Vsebina je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta januarja 2021. Foto: Pixabay.

Z razpravami o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji se je v četrtek v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu začelo mednarodno srečanje pisateljev. Pred skorajšnim začetkom gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je prijetno presenetila novica o letošnji prejemnici "prstana", na Danskem rojeni igralki Mestnega gledališča ljubljanskega, Jette Ostan Vejrup. Nagrajenec letošnje Vilenice je avstrijski pisatelj Josef Winkler, sredi tedna pa so podelili tudi Plečnikova odličja za arhitekturo. Pogovarjali smo se z arhitektko, gledališko scenografko in režiserko Meto Hočevar, prejemnico Župančičeve nagrade mesta Ljubljane za življensko delo. V okviru festivala Mesto žensk se začenja Festival WoW-women on women - ženske o ženskah, ki bo trajal skoraj ves mesec (do 25.6.). Muzej novejše zgodovine Slovenije pa je odprl razstavo ob 30-letnici ustanovitve države Republike Slovenije. Na fotografiji izsek iz razstave Republika Slovenija-30 let v Muzeju novejše zgodovine Slovenije foto: Goran Tenze, Program Ars

Poslušamo posnetek s koncerta, na katerem je marca 2017 v Klubu Cankarjevega doma v okviru cikla Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, nastopil trobentač Leon Pokeržnik. Takrat je svoje znanje pridobival na dveh ustanovah, in sicer na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Kraljevi akademiji za glasbo v Aarhusu na Danskem, kjer je tudi magistriral v razredu Kristiana Steenstrupa. Svojo glasbeno pot je začrtal s pomočjo Dušana Remšaka, pri katerem je opravil nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral leta 2015 v razredu Antona Grčarja, poleg tega pa je njegovo znanje na vsej akademski poti poglabljal tudi Franc Kosem, v čigar razredu je opravljal magistrski študij v Ljubljani. V oddaji bo ob klavirski spremljavi Tineta Beca zaigral Andante in Allegro Guyja Ropartza, Spomin na Pariz Alojza Ajdiča, Solo de concours št. 2 Thea Charlierja in Legendo Georgesa Enscuja.

V dopoldanskem Navalu na šport ponudimo zanimivosti z evropskega prvenstva rokometašic na Danskem in se posvetimo zimskim športom. Moškemu veleslalomu v Santa Caterini in smučarskim skokom v Rusiji.

Oči domače javnosti bodo v senci epidemije danes uprte v Desus. Ta bo razglasil novo vodstvo, favorit za predsednika stranke je Karl Erjavec. Izid pa ni pomemben le za usodo stranke, temveč tudi za prihodnje dogajanje in merjenje moči na političnem parketu. Preostale novice: Tudi iz Desusa in SMC-ja podpora pozivom k izplačilu zapadlih obveznosti do STA. Vlada danes o odločitvi ustavnega sodišča, po pričakovanjih šole prihodnji teden ostajajo zaprte. Če ste preboleli COVID-19, lahko pomagate z darovanjem plazme. Rokometašice evropsko prvenstvo na Danskem začele s porazom, boljše so bile gostiteljice.

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Samo v obdobju študija je zamenjala sedem naslovov; izkušnje je nabirala na Finskem, Danskem, v Avstriji, Španiji (in Kataloniji) ter v Braziliji. Zadnjih nekaj let pa kot podjetnica v vinarskem turizmu dela na rodnem Dolenjskem. Ugotavlja, da lokalno okolje v večini primerov ne prepoznava vrednosti v tujini izobraženih “povratnikov”.

Kot podoktorska študentka atmosferske mikrobiologije na univerzi v Aarhusu se je odločila ostati v drugem največjem mestu na Danskem. V sklopu svojih znanstvenih dejavnosti se udeležuje raziskovalnih odprav v nekatera človeku najbolj neprijazna okolja, na primer na Arktiko in Grenlandijo. Tam že zaradi neusmiljenega in nepredvidljivega vremena zunaj ne smeš biti nikoli sam, zaradi severnih medvedov pa se tudi nikamor ne odpraviš brez puške.

Pet dijakov naše šole skupaj z mentorjem je v okviru projekta Investiga preživelo teden dni na Danskem. Kaj so tam počeli govori udeleženka, dijakinja 3. letnika, Brina Godec.

V Sloveniji je začel veljati pravilnik, s katerim Slovenija, kot doslej že sedem drugih evropskih držav, omejuje vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Čeprav so jih na Danskem začeli raziskovati že pred 25 leti in prvi v Evropi leta 2003 sprejeli zakon, ki je bistveno omejil transmaščobe, ve o njih povprečen potrošnik povedati bore malo. Vsebujejo jih piškoti, napolitanke, jušni koncentrati, rastlinske smetane, čips, ocvrt krompirček, celo mleko v prahu. Škodljive transmaščobne kisline močno povečujejo tveganje za srčni udar ali kap in na embalažah izdelkov niso niti označene, številni jih primerjajo s cigaretami. Pet gramov zaužitih transmaščobnih kislin na dan ima namreč za posledico bistveno povečano tveganje za nastanek kapi, podobno kot od pet do 10 pokajenih cigaret.

Da je prišel do svojega bara s koktajli, je Anžetov oče zastavil stanovanje in v Avstriji dobil kredit. Pri dvajsetih se je sicer odpravil na Ibizo, da bi se poleti izučil za barmana. Načrt je spodletel, saj v barih ni mešal koktajlov, ampak so mu naložili druge obveznosti. Izpopolnjevanje je zato nadaljeval v Avstraliji, pozneje je živel v Berlinu, kjer je tudi spoznal svojo dansko partnerko.

Tomaž Zaman je ustanovitelj podjetja Codeable, ki je platforma za povezovanje Wordpress programerjev s podjetji, ki iščejo programerje za projektno delo. Tomaž je idejo dobil v času, ko je bil še sam freelancer in je imel težave z iskanjem novih projektov in cenejšo konkurenco iz manj razvitih držav.  V podcastu sva se s Tomažem pogovarjala kako je ugotovil, da klasična služba ni za njega, zakaj je sedež Codeable-a na Danskem, kako pri njih poteka delo od doma in kako najdejo primeren kader. Na koncu je Tomaž delil svojo poslovno idejo, ki bi lahko bila nov podjetniški projekt za katerega izmed vas.  Časovnica pogovora: 1:25 Od kod Tomaževa podjetniška ambicija 10:20 Kako je ugotovil, da klasična služba ni za njega 15:25 Kako je pustil službo in začel freelance-at 18:00 Nasveti za vse, ki želijo postati freelancerji 23:45 Kako kot freelancer postaviti ceno svojim storitvam 28:40 Kaj počne podjetje Codeable 32:05 Kako je Tomaž naredil preskok iz freelance kariere v podjetništvo 44:30 Kako je Codeable uspel pridobiti prve stranke in programerje 51:30 Pomembnost "content marketinga" 58:45 Izkušnje z vzpostavljanjem "affiliate" mreže 1:05:35 Prakse dobrega dela s strankami 1:10:30 Kako poteka delo od doma in zaposlovanje ljudi za delo od doma 1:21:45 Kako se je Tomaž spoznal s soustanoviteljem Perom 1:25:35 Zakaj ima podjetje sedež na Danskem 1:28:05 Uporabni nasveti za vse, ki želijo biti podjetniki 1:37:15 Tomaževa poslovna ideja za poslušalce