Podcasts about iskanje

Slovenija bo izdatke za obrambo letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda. V teh negotovih časih moramo poskrbeti za varnost, je zatrdil premier Robert Golob. Druge teme: - Orožje preglasilo diplomacijo. Novi napadi v Ukrajini in Gazi, obstreljevanje na indijsko-pakistanski meji. - Iskanje novega papeža: iz dimnika nad Sikstinsko kapelo tudi danes črn dim; novo glasovanje ta popoldan. - Visoka globa Bruslja: Slovenija je predolgo odlašala s sanacijo odlagališča nezakonitih odpadkov v Búkovžlaku.

Oblasti v Španiji in na Portugalskem, kjer so po včerajšnjem obsežnem izpadu električnega omrežja znova dobili dostop do elektrike, nadaljujejo iskanje vzroka. Španski upravljalec električnega omrežja navaja, da prve ocene izključujejo morebitni kibernetski napad. Španski premier Pedro Sanchez je dejal, da so v trenutku ostali brez 15-ih gigavatov moči, kar je po njegovih besedah obsegalo 60 odstotkov takratnih potreb države. Na prizadetih območjh so po večini vnovič odprte šole, po dolgih zamudah spet obratuje javni prevoz, bolnišnice lahko nadaljujejo nemoteno delo. Ostali poudarki oddaje: Kanadski liberalci po zmagi na volitvah napovedujejo konec starih odnosov z ZDA. Kremelj čaka na ukrajinski začetek neposrednih pogajanj za premirje. Po zastrupitvi z vodo v ljubljanskem Maximarketu bolnišnično oskrbo iskalo 7 ljudi.

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

Reševanje in razdeljevanje pomoči v Mjanmaru po uničujočem potresu močno otežujejo pomanjkanje zdravstvenih potrebščin, poškodovane ceste in komunikacijske povezave, opozarjajo Združeni narodi.

Na svetovni dan sluha govorimo oziroma kretamo o tem, kako se slovenski znakovni jezik razlikuje od slovenščine. Gostimo gluho novinarko Valerija Škof, glas ji je posodila tolmačka Mojca Korenjak.Na fotografiji novinarka Valerija Škof (levo) in tolmačka Mojca Korenjak (desno).

Oči Katoliške cerkve in tudi svetovne javnosti so uprte v bolnišnico Gemelli, kjer se zdravi papež Frančišek. Njegovo stanje je stabilno, čeprav še vedno težko. Mineva že tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino. Evropska unija poskuša prepričati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne bi preveč popuščal ruskim pogledom pri iskanju miru. Nemirno bo v Nemčiji, kjer je na izrednih parlamentarnih volitvah skrajna AfD dobila kar petino glasov. Relativna zmagovalka volitev je sicer krščanskodemokratska zveza CDU/CSU, ki obljublja vladno koalicijo s potolčenimi socialdemokrati in zagon nemškega gospodarstva.

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.

Za spoznavanje potencialnih življenjskih partnerjev je danes na voljo več kanalov kot kadar koli prej. Priljubljene so številne mobilne aplikacije, ena izmed možnosti pa so tudi tako imenovane agencije za stike, ki smo jih včasih poznali pod imenom ženitne posredovalnice. Kaj pričakovati od takih storitev in kako poteka sam postopek iskanja primernih partnerjev? Gostji: organizatorica dogodkov za samske Ninka Slapnik iz matchmaking agencije MATCHMe.si in Mojca Terezija Kiralj iz osebne predstavitvene agencije Gala.

Kako v današnjem času najti sorodno dušo in oblikovati skupno pot? Kako nam lahko pomaga portal Katstik, ki deluje že več kot desetletje? O tem smo se pogovarjali z njegovo vodjo Mojco Belcl Magdič, ki je spregovorila tudi o temeljih za resno zvezo.

Menjava stoletja, ki je pretresla Ligo NBA: Luka Dončić odhaja v Los Angeles, v obratno smer pa Anthony Davis. Voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden sta zbrala prve odzive in komentarje.

Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.

Ves dan so se vrstili izrazi sožalja po sinočnji nesreči v Premogovniku Velenje, v kateri je umrl rudar. Nadaljuje se iskanje še dveh, ki sta prav tako ostala ujeta v odkopu v jami Preloge, potem ko sta vanj vdrla voda in mulj. Bojijo se, da nista preživela nesreče.

V Cicerovem de Legibus najdemo misel, ki je postala latinski pregovor: »Sapientia me eum, quicumque sum, effecit« (Modrost me je naredila takšnega, kakršen sem.) Kdo ali kaj je modrost, ki nas oblikuje in dela takšne kot smo? Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti«, kako je dobro živeti, kako v življenju uspeti, pa hkrati razmišljanje o svetu, o srečanju z njim in za izdelavo neke etike o vsem tem, pretkane z religioznimi prvinami. Tako modrost v uvodu razloži Vladimir Truhlar v Duhovnem leksikonu. Danes bi se ustavil ob modrosti, kako živeti in odkrivati življenjsko modrost. Tega smo velikokrat deležni preko preizkušanih in starejših ljudi. Z birmanci v pripravi na birmo in ko razmišljamo o darovih Svetega Duha, še posebej o daru modrosti si velikokrat ogledamo film The Ultimate gift. V slovenščino je prevod, po mojem mnenju z neposrečenim prevodom Poslednje darilo. Film je posnet po knjigi ameriškega motivacijskega govorca Jima Stovalla, ki je prevedena tudi v slovenščino z naslovom Največji dar in to mislim, da bi tudi bil boljši prevod za naslov filma v naš jezik. Priporočam ogled filma. Ti darovi, darila, ki jih film prikazuje je avtor knjige Jim Stovall opisal: »Dvanajst darov, dvanajst poti do dediščine, neslutene vrednosti: Dar dela, ki nas navdaja z zadovoljstvom in nas osrečuje Dar denarja, ki postavi stvari v življenju na svoje mesto Dar prijateljstva, ki predstavlja edino resnično bogastvo Dar učenja, ki nas more kot strast spremljati skozi življenje Dar problemov, ki jih moramo dojeti kot življenjski izziv Dar družine, ki se izraža skozi pripadnost najbližjim Dar smeha, ki je najboljše zdravilo za ranjeno dušo Dar sanj, ki je v resnici dopolnjujoča se veriga življenjskih ciljev Dar dajanja, ki nas bogati skozi razdajanje drugim Dar hvaležnosti, ki nam nudi zadovoljstvo ob že danih stvareh Dar enega dne, ki nas navaja polno živeti vsak dan posebej Dar ljubezni, ki se ohranja le, če si ga obilno delimo z drugimi.

V epizodi 151 je bil moj gost Dušan Osojnik, zen učitelj in raziskovalec zdravilnih harmonij gonga. Ustanovitelj Zavoda VitaZen, popotnik, učitelj meditacije z več kot 30 letnimi izkušnjami prakticiranja več meditacijskih pristopov. Dušanov tečaj meditacije, ki se prične 11.9.2024: https://vitazen.si/tecaj-meditacije/ Tole sem zapisal pred leti o tečaju: "Pričakoval sem nepričakovano in to dobil. Hvala Dušan za košček mozaika. Cel čas tečaja sem imel v glavi vprašanje zakaj organiziraš ta tečaj? Dobil sem odgovor na način, da razumem, da odgovor ni potreben ali pa vprašanje ni več potrebno. Zagotovo bom slišano in čuteno nosil v srcu. Hvala!" V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Učitelji in učenci Pomoč drugemu Psihedeliki Formalni učitelji, vzgoja otrok Kapitalizem in duhovnost Iskanje ravnovesja, materialnost in ego Ljubezen in tišina Camino Prisluhiti sebi

Nekaj naslednjih epizod podkasta SOS-odmev bo posnetih v Parizu, od koder se javlja Toni Gruden. Novinar je izpostavil nekaj odmevnih zgodb iz začetka iger: od otvortive, kolesarskega kronometra in iskanja 'prave' barve slovenskih reprezentanc.

Ameriški pesnik, pisatelj, esejist in profesor Sydney Lea, rojen leta 1942, je avtor šestnajstih pesniških zbirk – prvo, Iskanje utopljenca, je izdal leta 1980, najnovejša je izšla lani. Za poezijo je bil tudi nagrajen, bil je pesnik lavreat države Vermont. Leajeva poezija je pogosto pripovedna, povezana z naravo, ki je pesniku posebej blizu. O njegovem razumevanju poezije in narave se je s pesnikom Sydneyem Leajem lani jeseni pogovarjal slovenski pesnik in prevajalec Marjan Strojan. Pesnikov ne druži samo poezija, temveč tudi prijateljstvo – in tako je nastal zanimiv umetniški dvogovor. Bralca: Renato Horvat in Igor Velše. Tonski mojster: Franci Moder.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Revne družine so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom. S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?Sogovornice: samohranilka s 3 otroki, ki je že iskala stanovanje na trgu Tea Dorić, strokovna sodelavka Zveze Anita Ogulin in ZPM Tjaša Tomažin Raspotnik, vodja Enotne pravne točke pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM

Spoštovane poslušalke, poslušalci, ste se danes že pošteno usedli? Verjetno je za to še prezgodaj. Pošteno sedeti je za zvečer in ne za zjutraj, bi kdo rekel. Vseeno bi vas povabil, da se spomnite trenutkov, ko ste končno našli čas in prostor, da ste se lahko oddahnili na udobnem sedežu. Ob takih priložnostih se najprej umirimo. Naše misli ne begajo več. Telo se sprosti. Spomin prebudi. Udobno nameščenim na težko pričakovanem stolu nam pogosto mislijo pohitijo na pot, ki nas je pripeljala do tega trenutka. V hvaležnosti ali obžalovanju. Tarnanju nad izgubljenimi trenutki, naporom, ki ga je terjalo življenje, ali z radostjo dosežkov, ki smo jih uspeli narediti. Pogled s stola je jasnejši. Naše sodbe, ko smo udobno nameščeni, so veliko bolj plodne za trenutke, ko bo spet treba vstati. Če ste kdaj poromali v Rim, ste kljub velikemu drenju pred njo gotovo obiskali baziliko sv. Petra. Čisto na koncu te mogočne cerkve je posebno okno, ki ga je oblikoval slavni Bernini. Rumeno prosojen alabaster ima v svojem spodnjem delu vdelan stol. Naj bi šlo za sedež apostola Petra. Človek se ob trumah turistov, ki poslušajo svoje vodiče, posnamejo nekaj fotografij in pohitijo k drugim znamenitostim, tam težko umiri. Se pa je vredno prepustiti rumeni svetlobi in teži in mogočnosti stola, ki ga nosijo dva zahodna in dva vzhodna učitelja Cerkve. Najprej se je smiselno vprašati, kako to, da je v oltarju stol. V zgodovini in še danes najrazličnejši vladarji uporabljajo tron, prestol za vladanje. Tudi papeži so nastopali z veliko oblasti. Pobožnost, ki je ohranjala spomin na sedež apostola Petra, se je začela v časih, ko ni bilo nobene možnosti po oblastni drži. Voditelji Cerkve so bili v prvih stoletjih, v času preganjanja predvsem tisti, ki so tolažili, opogumljali in sami trepetali za svoja življenja. Številne naše prednike je vodila globoka potreba po človeku, ki bi zmogel miren premislek, jasno sodbo in odločno besedo. Podobo Svetega Duha, ki je nad sedežem sredi tega okna, sporoča prav to. Na ta sedež naj bi sijala moč resnice, ki jo podpirajo štirje modri možje vzhoda in zahoda. Pogosto so v umetniških delih upodobljene sedeče matere, ki sprejemajo v svoje naročje otroke. Mati, ki tolaži; mati, ki sprejema; mati, ki varuje. Vsega tega ne potrebuje le otrok. Vsak izmed nas kdaj pa kdaj želi najti varno zavetje sredi nemira, tolažbo sredi razočaranj, jasnosti sredi negotovosti. Prav to so naši predniki razumeli ob misli na apostola Petra in njegove naslednike. Želim nam vsem, da bi se danes dobro usedli, ne samo na kakšen udoben stol, ampak tudi v življenju. Našli trdnost in gotovost, modrost in treznost, da bomo lahko vladali svojemu življenju.

Iranske oblasti so vse razpoložljive pripadnike nacionalne garde in vojske napotile na prizorišče nesreče helikopterja, s katerim je potoval iranski predsednik Ebrahim Raisi. Gre za gorato področje na severozahodu Irana, kjer iskanje na terenu otežuje gosta megla. Za zdaj ni znano, ali je letalo strmoglavilo ali zasilno pristalo - prav tako ni znano, kakšno je zdravstveno stanje 63-letnega Raisija.

Drugi poudarki oddaje: - Na Koroškem številni brezplačni izobraževalni programi za odrasle. Največ zanimanja za tuje jezike. - Na Ptuju si zdravstveni delavci z različniim delavnicami prizadevajo pri ozaveščanju prebivalcev o pomenu zdravega načina življenja. - V Kranju razstava o samoprispevkih za šole in vrtce. - Posavski festival pohodništva s številnimi pohodi in kolesarskimi turami vabi k spoznavanju naravne in kulturne dediščine.

Pianist, komponist in glasbeni producent Tine Grgurevič Bowrain je nenavadna, široka, nepredvidljiva glasbena osebnost. Svojo večžanrskost, nadžanrskost, lahko bi rekli tudi nežanrskost je predstavil v tokratni oddaji IZŠTEKANI na Valu 202. Na pot se je podal z več kot dvajsetčlansko posadko: z godalnim triom, spevskim zborom in s številnimi gostujočimi pevci. Prerez skozi pestro delo zadnjih let so mu med drugimi pomagali izvesti basist Jani Hace, tolkalka Lola Mlačnik, pajdaš iz dua Not Exactly Lost Luka Uršič Kalu ter pevke Kiki, Maša Bogataj in Marina Martensson. Akustičnost ni bila vprašanje, pač pa imperativ.Od klasike in jazza prek elektronike in ambientalne glasbe do indie popa in etna. Tako bi se lahko glasila opredelitev zvrsti, v katerih se počuti domače. Če jih že moramo našteti. Pa jih najraje ne bi. Morda je še najbolje reči, da Bowrain upogiba žanre. Ali da prepih, ki vleče skozi medžanrske vrzeli, premetava njega. Vse skupaj pa ves čas prežema značilni minimalizem. Naj bo zasedba še tako velika, nikoli ni ničesar preveč. Malo zvoka, veliko muzike, bi lahko rekli. »Še vedno se iščem v raznih smereh. Morda še nisem zares zrel, še vedno ne vem, kaj hočem. Pač, živim v sodobnem času, ko je možnosti preveč in me premetava na vse strani,« komentira svoje večno iskanje. Iskanje, ki je porodilo že pol ducata albumov, ravno toliko EPjev in kopico scenske glasbe. Seznam sodelovanj je z leti vse daljši in vse več skladb je tudi vokalnih. K sodelovanju vabi različne pevce, z Luko Uršičem Kalujem sta osnovala tudi duo Not Exactly Lost. Prek vsega tega ga spoznava širša, celo evrovizijska javnost. Na EMI 2022 je denimo nastopil z Brino Plestenjak  in skladbo »Čas je«, ki je svojevrsten manifest, poziv k akciji in skupnosti, za katerega je besedilo spisal Gregor Kosi. »Vse več pišem za glas in se tudi sam ukvarjam z besedili, ki so velik izziv. Čutim, da je čas, ko je treba tudi kaj povedati, ne le igrati. Najbrž gre za naravni proces, beseda ima moč, da nekaj sporoči zelo neposredno, moja želja po tem pa raste. Ali bom v Izštekanih pel tudi sam, tega pa ne izdam,« dodaja Bowrain v smehu.  Od zadnjega albuma »Heal Me« je minilo natanko leto. Sledilo je nekaj solističnih koncertnih izdaj. V zadnjem času je slišati šušljanje, da pripravlja nov album. »Drži, nastaja nov studijski album, sodelujem s producentom Vidom Ahačičem. Upam, da dozori in izide še letos.« Posebej za to priložnost je Bowrain zbral več kot dvajset pomagačev; nekaj je stalnih sodelavcev, nekaj sodelovanj povsem novih. In kot se za tak podvig spodobi, so domala vso elektroniko pustili doma. »Vedno znova se vračam v akustiko, kljub temu, da morda to ni kaj prida sodobno. Pojem sodobnost dandanes itak lahko pomeni karkoli. Akustični zvok je toplejši. Prija tem napetim časom.« Slike z oddaje - Alan Orlič Odigrane skladbe:  EESTI – Bowrain RESISTANCE – Bowrain WHILE WE WERE SLEEPING – Bowrain in Maša Bogataj SONG FOR GAZA (PESEM ZA GAZO) – Bowrain FREEDOM – Bowrain TOKYO – Not Exactly Lost HIGHER GROUND – Not Exactly Lost MALA OKNA – Not Exactly Lost FALLING – Bowrain in Marina Martensson ČAS JE – Bowrain in Kiki BREZ BESED – Bowrain

V epizodi 137 je bil moj gost dr. Mark Pleško, ki je postal doktor fizike jedra in osnovnih delcev pri 25 letih. Je ustanovitelj in direktor družbe Cosylab, ki je zraslo v mednarodno podjetje z več kot 250 zaposlenimi in je vodilno na svetu v svoji niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike ter za protonsko terapijo za zdravljenje raka. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Objektivnost znanosti Iskanje objektivne resnice Zakaj študij fizike? Tehnoloških dosežkov in vpliv na družbo Najpomembnejši dosežek v dobi človeka Od atoma do kvantnega računalnika Kaj je jedrski pospeševalnik? Veliki pok Implikacija fizike v naš vsakdan Proces odločanja v podjetju Cosylab Zdravljenje raka z radioterapijo Protonska terapija za zdravljenje raka Teorije zarote in zdravilo za raka Elita, politika in vpliv na družbo Stoicizem, altruizem in vodenje družbe Zmanjšanje razlik med bogatimi in revnimi

Jutro je kot vsak čas dneva najlepše. Kapljice jutranje rose se bleščijo v svetlobi novega dne. Ozreš se naokoli, polno je biserčkov vode. Vse je umito in človek takrat težko uporablja samo glavo. Prebudi se občutljiva globina, oglasi se srce. In vidiš, začutiš podrobnosti, odseve izvora, skrivnost smisla. V kapljici jutranje rose odsevajo globine oceanov, pravi modrost. Nespametno je iskati bistvo, rešitve in smer življenja nekje daleč, ker so že tukaj. Če se je srce zaradi strahov in zamer preveč ogradilo, se zastrlo, ker se tako počuti varnejše, se prebudi takrat, ko spoznaš, da je prava varnost skrita prav v srcu. Treba ga je samo odpreti. Ko to zmoreš, v vsaki celici svojega telesa in uma veš, preprosto veš. Ne povoziš samega sebe. Namesto drugega ne moreš hoditi, a lahko ga navdihneš, da pobrska, poišče v sebi. Se približa, sprejme, se odloči. Pripoveduješ svojo zgodbo in dvigneš ušesa, napneš možgane, začneš odkrivati tudi druge zgodbe, jih poskušaš povezati s seboj. A tvoja osebna pot je enkratna, vodi skozi osebno izkušnjo, se zbrusi tudi s stiskami, trpljenjem, da postaneš res pristen, pristen do sebe in do soljudi. Danes vlada velik nesporazum o tem, kdo so otroci tega sveta. Radi se norčujemo iz omikanosti, sočutja, ljubezni, ki je resnična. Norčujemo se iz morale in »počasne«, nerodne pozornosti, dobrote, ki jo nekdo kaže do drugih. Treba je vendar vse na hitro. Slavimo zunanji videz, blišč, spretnost v zavajanju drugih. Če se ne oziraš na Boga, je to dokaz, da si samostojno misleč in sodoben, namesto da bi skromno priznal, da je življenje skrivnostno. Življenje me napravi vrednega samo, če posredujem svoj mir, če prinašam odpuščanje, upanje, luč, resnico in če ne bežim pred temo. Spoprijeti se moram s spori, lažjo, zavidanjem, trmoglavostjo, obupom – in potem zmorem, zaslutim, kako v kapljici rose odseva neskončni ocean. Zaslišim, kako se v otroškem smehu skriva angelsko petje nebes, kako se v hvaležnem pogledu nemočnega starčka zrcali modrost življenja, kako se v očeh deklice zazna hrepenenje po pomladi, kako se v ostarelem možu in ženi iskri skrivnost velike ljubezni, ki premika gore. Saj pride tudi tesnoba. Te opozori, da se ustaviš in se ozreš vanjo. Težko se premakneš. A ko se vendarle zaveš in zbereš moči, da zmoreš na pot v svoje srce, se poglobiš v območje svetega, daruješ svojo nemoč, te On okrepi. Vedno je s teboj, je usmiljen in dobrotljiv. Niti ena kapljica, niti ena tvoja solza ne gre mimo Božjega srca.

Četrta postna nedelja 2024

Aktivno iskanje partnerja že dolgo ni več tabu. Za to je danes na voljo več kanalov, od spletnih hitrih zmenkov do različnih portalov in ženitnih posredovalnic. Kaj pričakovati od takšnih storitev, je prav, da se jim popolnoma prepustimo ali je bolje, da so naša merila strogo zastavljena? O tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z gostjama Nino Slapnik (Agencija za Stike MATCHMe in Dogodki za samske) in Mojco Terezijo Kiralj (Agencija Gala).

Drugi poudarki: - Kaj nam pove dejstvo, da je Mestna občina Koper na prvi letošnji javni dražbi prodala zgolj 4 od ponujenih 20-ih nepremičnin? - Ureditev prometa na Pokljuki trd oreh. Med ukrepi za rešitev je tudi javni prevoz. - Tudi slovensko jeklarstvo pred izzivi zelenega prehoda. Iskanje tovrstnih posodobitev je pravzaprav del njegove celotne zgodovine. - V Krajinskem parku Ljubljansko barje se bodo tujerodnega in invazivnega japonskega dresnika lotili z električnim tokom.

Vida Igličar je nagrajena grafična oblikovalka, avtorica treh knjig in novopečena podkasterka. Že v rani mladosti ji življenje ni prizaneslo, saj je bila - ne enkrat, ampak kar dvakrat! - priča nenadni, nepojasnjeni smrti zelo mlade, ljubljene osebe. Sledila so obdobja depresije, panike, tesnobe, kasneje tudi izgorelosti in obupa. Vida je k težavam pristopila proaktivno in po letih psihoterapije ter raziskovanja konceptov duševnega zdravja in osebnostne rasti ujela svoje ravnovesje, na to temo pa celo napisala dve knjigi: '100 dni za boljšo sebe' ter 'Vse je v redu'. V današnjem pogovoru deliva njeno zgodbo in se pogovarjava o najinih najljubših tehnikah nižanja stresa, načinih spopadanja z občutki krivde in še o marsičem. Vido najdeš na https://vidaiglicar.com/ Januarja 2024 je izšla Vidina nova knjiga, Vse je v redu. Naroči jo na: https://emka.si/products/vse-je-v-redu-2 Vidin podkast 'Vse je v redu' najdeš na vseh večjih podkast aplikacijah. V sodelovanju z Mladinsko knjigo podarjamo podpisan izvod knjige Vse je v redu! Sodeluješ tako, da se prijaviš na moj YouTube profil (@DavidZupancic - Subscribe) in pod video pogovorom z Vido Igličar pustiš komentar! Žrebanje konec februarja. Srečno! V pogovoru omenjava avtorja Brandon Sanderson in Viktor Frankl. Vida omenja knjigi 'Ko možgani bluzijo' (Anders Hansen) in 'All my rage' (Sabaa Tahir). Raziskava, ki je dokazala izboljšanje simptomov astme in revmatoidnega artritisa po pisanju dnevnika: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/189437/ Raziskava, ki je dokazala izboljšanje simptomov srčnega popuščanja po pisanju dnevnika hvaležnosti: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27187845/

V Evropi je čedalje več verske nestrpnosti. Zakaj prihaja do novih verbalnih in fizičnih napadov na različne skupnosti, kje se meja svobode govora konča in kako versko življenje vpliva na razvoj družbe? Priča smo vse hujšim oblikam kristjanofobije, antisemitizma in islamofobije, ki jim ni videti konca. Oddajo, ki odpira prostor za razmislek o pomenu religij v Evropi je v pogovoru s katoliškim duhovnikom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pripravil Nejc Krevs.

Piše Miša Gams, bereta Ivan Lotrič in Lidija Hartman. Neža Vilhelm je profesorica latinskega in grškega jezika ter svobodna prevajalka. Prevaja tako filme kot knjige ter vodi literarne prireditve. Njena pesniška zbirka z naslovom Sotto voce je razdeljena na štiri sklope. V ciklu Drobtinice se pesnica predaja eksistencialnim občutjem in želji po preprostem bivanju, razgalja svoje strahove in željo po bližini sočloveka, ki pa jo hkrati utruja: “Rada bi samo bila. / Pomirjena in zadovoljna,” v drugi jo tišina navdaja z navdušenjem in obenem z grozo, ki se izkaže za dialektično nasprotje hrepenenja: “Ko sem tu, / bi bila rada tam. / Ko sem tam, / hrepenim po tu. / Hrepenim in se bojim.” Zdi se, da za pesnico vse stvari v življenju prihajajo v polarnih dvojicah, ki so v osnovi “naelektrenega” značaja – podobno kot France Prešeren ugotavlja, da ni upanja brez strahu in nasprotno. Strah in bližino sprejema kot del življenja in hrepenenj in to v eni izmed “drobtinic” izrecno zapiše: “Hrepenim po bližini, / a se je bojim. / Strah sprejemam, / saj vem, da živim.” Neža Vilhelm pesmi večkrat začne s pomenljivim vprašanjem, na primer Kdo sem?, ali s ponavljajočim se nizom besed, ki ustvarja napetost z repeticijo posamične besede ali sorodne besedne zveze. Psihično razpoloženje se tu in tam prelije v doživeto občutenje trenutka tukaj in zdaj. “Čutim vodo. / Čutim veter. / Čutim vsak zavesljaj. / Čutim vsak premik. / Sup. / Super.” V drugem sklopu pesniške zbirke Sotto voce z naslovom Veselje avtorica opisuje vsakdanje stvari, ki razbarvajo sivino ter ji omogočijo vsaj začasen pobeg iz realnosti. Najsi gre za preživljanje prostega časa z jazbečarjem, ki ga imenuje “svobodni vilinec”, ali za čisto in plemenito ljubezen do prijatelja, ki jo sprejema takšno, kot je. Včasih ji je v pomoč že kratek filmski pobeg, drugič zadošča izlet na morje, kjer se nahaja kip “vražje dobrega glasbenika”: “Rada bi ujela staccato jezika, / ga prenesla v svojega.” Tudi naslov knjige Sotto voce je izposojen iz glasbe in pomeni navodilo, naj glasbenik nadaljuje v bolj umirjenem ali subtilnem tonu. In res se nam med branjem pesmi zazdi, kot da slišimo avtoričin nežni glas, ki išče načine, da se prebije skozi kaos zunanjih zvokov v upanju, da se tišina v njej razleže po vseh kotičkih (pre)glasnega sveta. V pesniškem sklopu z naslovom Iskanje se znova zateče k eksistencialnim vprašanjem in spraševanju, kdo v resnici je: “Sem igralka? / Seveda. / Imam masko? / Več mask. // Koliko vlog obvladam? / Precej. / Mi katera dela težave? / Kako biti čisto prava, pravcata jaz.” Pesnica se sprašuje, ali ima smisel raziskovati sebe, če ni nikogar ob njej, in se razglasi za največjo, a koristno laž v vesolju. V pesmih se trudi, da bi si povrnila zaupanje vase in v svoje delo, čeprav tu in tam ponikne v nihilistične misli: “Prevajam. / Zanič. // Pišem. / Zanič. // Sem. / Zanič. // Zakaj? / Za nič.” V zadnjem sklopu z naslovom Telo se Neža Vilhelm sooča z bolečinami v telesu, ki jih prinaša fibromialgija – bolezen, o kateri se šele v zadnjem času govori kot o psihosomatski bolezni, ki obolelemu bistveno otežuje življenje, zdravila zanjo pa ne poznamo. Pesnica tako že na začetku cikla ugotavlja “Telo je vsota bolečin. / Vsota diagnoz.” … ter se posveti doživljanju tegob v telesu “Spustim se in spremljam. / Čutim. / Butanje v glavi. / Trganje v mišicah. / Mrcvarjenje v križu. / Špikanje v lakteh. / Ščemenje v okončinah. / Teža.” Na več mestih motri diskrepanco med dušo in telesom, pri tem pa poudarja, da ji večina s svojimi pronicljivimi dovtipi in naivnim zasliševanjem ne pomaga, temveč ji zgolj otežuje vsakdanje življenje. Pravi, da ji nazadnje ostanejo tisti “pravi, čeprav nepričakovani,” ki jo sprejmejo takšno, kot je, brez sprenevedanja in utopičnih pričakovanj. Pesniški izraz Neže Vilhelm je skromen in minimalističen, brez grandioznih metafor – pesnica s svojimi krhkimi, a neposrednimi vzkliki drega v srž človekove biti in odtujenih medčloveških odnosov. Je glas vpijočega v puščavi, ki se ne pusti spreminjati zgolj zaradi družbenih stereotipov in obeta morebitnega udobja. Je vzklik nekoga, ki si v življenju zavestno izbere težjo pot in se prav zaradi prestanih muk razvije v najbolj žarečo “sončnico” na obzorju. Lahko bi rekli, da pesmi Neže Vilhelm s svojo enostavnostjo in neposrednostjo razgaljajo lažni dualizem in kažejo na to, da se pod številnimi statusi in družbenimi vlogami nahaja ista prestrašena in hrepeneča bit, ki jo med branjem zbirke Sotto voce začutimo tudi v sebi.

Iskanje formule za življenje in preživetje v vedno bolj kompleksni, tudi razslojeni družbi daje večkrat zanimive rezultate. Zavedanje o demografski ogroženosti večine razvitih držav je na površje prineslo mogoče rešitve problema v sodelovanju in vključevanju več generacij. Kajti sodobnost je prinesla dramatično razdružitev posameznih generacij, kar je bilo še pred desetletij nekaj povsem nepredstavljivega. Družine in člani širših skupnosti so živeli skupaj in nihče se ni spraševal ali dvomil v urejene in zacementirane odnose med generacijami. Najrazličnejše revolucije dvajsetega stoletja pa so posamezne generacije razdružile do te mere, da se danes organizacije in posamezniki trudijo člane posameznih generacij ponovno spraviti za isto mizo ali vsaj v isti prostor. Nedeljska reportaža govori o enem takšnih poizkusov. Marko Radmilovič je oddajo naslovil »Medgeneracijsko sodelovanje družine Novak!«

Spoštovani poslušalke in poslušalci, ste se danes že pošteno usedli? Verjetno je za to še prezgodaj. Pošteno sedeti je za zvečer in ne za zjutraj, bi kdo rekel. Vseeno bi vas povabil, da se spomnite trenutkov, ko ste končno našli čas in prostor, da ste se lahko oddahnili na udobnem sedežu. Ob takih priložnostih se najprej umirimo. Naše misli ne begajo več. Telo se sprosti. Spomin prebudi. Udobno nameščenim na težko pričakovanem stolu nam pogosto mislijo pohitijo na pot, ki nas je pripeljala do tega trenutka. V hvaležnosti ali obžalovanju, v tarnanju nad izgubljenimi trenutki, naporom, ki ga je zahtevalo življenje, ali z radostjo ob doseženem. Pogled s stola je jasnejši. Naše sodbe, ko smo udobno nameščeni, so veliko bolj plodne za trenutke, ko bo spet treba vstati. Če ste kdaj poromali v Rim, ste gotovo obiskali baziliko svetega Petra, pa čeprav je bila pred njo velika gneča. Čisto na koncu te mogočne cerkve je posebno okno, ki ga je oblikoval slavni Bernini. Rumeno prosojen alabaster ima v svojem spodnjem delu vdelan stol. Naj bi šlo za sedež apostola Petra. Človek se ob trumah turistov, ki poslušajo svoje vodiče, fotografirajo znamenitosti in hitijo k drugim, tam težko umiri. Se je pa vredno prepustiti rumeni svetlobi in teži in mogočnosti stola, ki ga nosijo dva zahodna in dva vzhodna učitelja Cerkve. Najprej se je smiselno vprašati, kako to, da je v oltarju stol. V zgodovini in še danes najrazličnejši vladarji uporabljajo tron, prestol za vladanje. Tudi papeži so nastopali z veliko oblasti. Pobožnost, ki je ohranjala spomin na sedež apostola Petra, se je začela v časih, ko ni bilo nobene možnosti po oblastni drži. Voditelji Cerkve so bili v prvih stoletjih, v času preganjanja predvsem tisti, ki so tolažili, opogumljali in sami trepetali za svoja življenja. Številne naše prednike je vodila globoka potreba po človeku, ki bi zmogel miren premislek, jasno sodbo in odločno besedo. Podobo Svetega Duha, ki je nad sedežem sredi tega okna, sporoča prav to. Na ta sedež naj bi sijala moč resnice, ki jo podpirajo štirje modri možje vzhoda in zahoda. Pogosto so v umetniških delih upodobljene sedeče matere, ki v svoje naročje sprejemajo otroke. Mati, ki tolaži; mati, ki sprejema; mati, ki varuje. Vsega tega ne potrebuje le otrok. Vsak izmed nas kdaj pa kdaj želi najti varno zavetje sredi nemira, tolažbo sredi razočaranj, jasnosti sredi negotovosti. Prav to so naši predniki razumeli ob misli na apostola Petra in njegove naslednike. Želim nam vsem, da bi se danes dobro usedli, ne samo na kakšen udoben stol, ampak tudi v življenju. Našli trdnost in gotovost, modrost in treznost, da bomo lahko vladali svojemu življenju.

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 128 je bil gost dr. Zoran Milivojević, izjemen psihoterapevt z mednarodnimi priznanji. Je strokovni direktor Psihopolisa, avtor pomembnih del o čustvih in vzgoji, ter mednarodni predavatelj. Objavil je več knjig, med drugim "Emocije" in "Formule ljubezni", ter sodeloval v številnih mednarodnih projektih. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zaljubljenost in ljubezen Iskanje in izbira partnerja Spojitev srca in razuma Zoranova izkušnja zaljubljenosti Izhod iz iluzije zaljubljenosti Izzivi za mlade moške Internetni načini spoznavanja ljudi Kako znižati pričakovanja v ljubezni Narcisizem Duhovne sfere v psihoterapiji Kompromis med partnerjema Predstava o ljubezni Racionalni izbor partnerja

V ultra svetu boste pri nas težko našli tako izkušenega alpinista, ki zase pravi, da je prej človek navdiha kot podrobnega planiranja. Rad govori in užitek se je pogovarjati z njim o njegovih odpravah, njegovi dolgih dirkah, ki so ga posrkale vase in o njegovi življenjski filozofiji. Zakaj sta stotica in stomiljka tako različni, kje dobiva ideje za svoje podvige, kdaj meditira, zakaj tudi njega zebe in kam je ženo peljal na poročno potovanje: Dušanove anekdote so noro zanimive, zabavne in poučne. Najprej poslušajte, potem pa brat še njegove izvrstne bloge!

V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Klemen Boštjančič, minister za finance; - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije; - Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS; - profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

IZŠLA je AIDEA knjiga, ki vsebuje moje zapiske, meditacije, spoznanja in modrosti gostov prvih stotih epizod podkasta AIDEA: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Umiritev, odnosi in perspektiva Klinična in neklinična področja psihoterapije Vpliv izkustev na delo terapevta Ni samoumevno kaj je psihoterapija Sigmund Freud in njegove teorije Vedenje in videnje psihoterapevta Carl Gustav Jung in arhetipi Biblijske zgodbe in psihologija Alfred Adler Viktor Frankl in smisel življenja Iskanje smisla Film Stutz in trikotnik življenjske sile Skeptičnost do klinične psihiatrije Meditativne prakse v psihoterapiji Terapije s svetlobo

Premieru Robertu Golobu, kot kaže, še ni uspelo najti novega zdravstvenega ministra, bo pa morda moral ob številnih pozivih k odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik iskati še enega. Kljub absolutni večini v parlamentu moč te vlade kopni, menijo analitiki. Druge teme: - Trump prišel na newyorško sodišče, sojenje označil za lov na čarovnice - Radijski dokumentarec o filozofu Evgenu Bavčarju premierno v Tivoliju in na Prvem - Slovenski odbojkarji po tekmi s Finci še naprej neporaženi na olimpijskih kvalifikacijah

Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= V epizodi 117 je bil moj gost Gregor Kosi, ki je bil dolgoletni direktor Lidl Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Iluzija in misli Leadership Dražljaji Naše odločitve in vedenje Skrivnosti in resnica Carlos Ghosn in splet laži Vrednote in potrebe Kognitivna terapija Nenehne spremembe in cone stanja Osnovne potrebe zaposlenih Ljubezen in strast do dela Naše želje in zloraba potreb Sam svoj šef Intuicija Ženske in moški v poslu Čustva in zrelost Leadership delavnice Teorija socialnega učenja Učinkovito vodenje in vloga odnosov Ženska in moška energija Leva in desna možganska polovica Umetna inteligenca Koncept dobrega in slabega Iskanje sreče Svobodna volja Formula za motivacijo Formula za življensko silo Vprašanje prejšnjega gosta ============================= ASTRA AI: https://astra.si/ai/  ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================

Prihajajoči teden prinaša začetek iskanja novega ministra ali ministrice za zdravje. Vroči stol bi lahko za čas dopustov zasedel tudi premier Robert Golob, a kaj bo potem? Zdi se, da zanimanja za zasedbo položaja rešitelja slovenskega zdravstva ni veliko. Druge teme oddaje: - Ukrajina posredno prevzela odgovornost za oktobrski napad na krimski most - Italija zaradi neuresničenih ciljev brez dela sredstev iz sklada za okrevanje - Knjižnice na istrskih plažah tudi to poletje vabijo bralce - Slovenijo je zajel vročinski val, prihodnje dni do 35 stopinj

Visokoleteči predlog sprememb delovnopravne zakonodaje z obvezno božičnico in dodatkom za sobotno delo bo, kot je bilo jasno takoj, treba omiliti. Minister za delo Luka Mesec naj bi vladi predstavil kompromisni predlog. Pri evropski zahtevi po petih dneh oskrbovalskega dopusta pa se zatika z vprašanjem plačila prispevkov za socialno varnost. V oddaji tudi: - Pri dolgotrajni oskrbi se znova zatika s financiranjem; nov prispevek naj bi uvedli čez dve leti - Sinočnje neurje zahtevalo smrtno žrtev - v Solčavi drevo padlo na osebno vozilo in ubilo voznika - Iskanje turistične podmornice, ki je izginila med potopom do razbitin Titanika, v bitki s časom; zalog kisika le še za nekaj ur

Si želite, da za vas poiščemo človeka, s katerim se ujemate v starosti, videzu, izobrazbi, hobijih, življenjskem slogu in vrednotah? Tako se začne besedilo na spletni strani ene od agencij za posredovanje stikov pri nas. Za iskanje partnerja je danes na voljo kar nekaj kanalov, od hitrih zmenkov do ženitnih posredovalnic. Kaj pričakovati od takšnih storitev in kako poteka sam postopek iskanja? Gostji: Nina Slapnik, Agencija za Stike MATCHMe, in Mojca Terezija Kiralj, Agencija Gala.

EPIZODA 61Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycHvala za super leto, brez vas ni nas. Pred nami je novo in še boljše leto in upamo, da bomo skupaj še naprej ustavrjali super trenutke.TIMESTAMPS00:00 - Intro00:11 - Jure in kradljive opice01:25 - Robert Kladnik in "slušalke"02:12 - Rimanićeva "break up" zgodba06:55 - Kako pokazat rit08:07 - JunioR oceni Mene zebe09:55 - Maja Grintal je okusna11:00 - Masayah freestyle11:50 - Damjan Murko bullyja Mateja12:25 - Iskanje nove sovoditeljice13:09 - Nov sovoditelj Tim13:47 - Zmaga v Cannesu14:50 - Drill release party15:54 - Tič in torta16:35 - 1st anniversary podcasta17:06 - Gaja Prestor fuka na svoj komad17:46 - David Amaro poje18:07 - Nika Krmec roleplaya winxico19:26 - Biznis se dela v savni20:05 - Bullyjanje Anabel21:24 - Tina Mentol in bel madež22:15 - Chlani pri Predsedniku Pahorju23:46 - Sex Eva Lune na jetskiju24:55 - Srečno novo leto 2023SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt? Marcel Proust se je rodil 10. julija leta 1871. Pripadal je premožni in ugledni meščanski družini, ki je sodila v najvišje plasti tedanje francoske družbe. Že kot otrok je bolehal za astmo in šibko zdravje ga je spremljalo tudi v odraslost. Kljub temu je v mladih letih zagnano obiskoval meščanske in aristokratske salone in ker si ni, zanašajoč se pač na družinsko bogastvo, nikoli poiskal službe, je v očeh sodobnikov obveljal za nekoliko puhloglavega snoba, iz katerega menda nikoli ne bo nič. Ta vtis so le še podkrepile njegove prve literarne objave, ki so bile hudo povprečne. Ko pa sta mu med letoma 1903 in 1905 umrla starša, na katera je bil močno navezan, se je v Proustovem življenju zgodila velikanska sprememba. Nenadoma se je namreč umaknil iz družabnega življenja, se zaprl v svoje pariško stanovanje in se izključno posvetil pisanju. Ustvarjal je večidel ponoči, čez dan pa spal in v tem ritmu je kakih 15 let – vse do smrti zaradi pljučnice, 18. novembra 1922 – pisal svoje osrednje delo, ciklus sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa, ki po splošni sodbi velja za eno največjih, najpomembnejših umetnin 20. stoletja. Najbrž pa je treba priznati, da je Iskanje tudi eno tistih literarnih del, ki danes zbujajo kar največ strahospoštovanja. Pa tu še zdaleč ne gre le za dolžino, čeprav, kajpada, prebrati sedem knjig nikakor ni mačji kašelj. Gre tudi za to, da Proustovemu pisanju manjka tiste napetosti, zaradi katere sodobni bralke in bralci praviloma hočemo za vsako ceno priti do konca strani, jo obrniti in pogledati, kaj se zgodi potem. Pisatelj svojo pripoved pač začenja s stavkom »Dolgo sem hodil zgodaj spat,« s stavkom torej, ki je tako nenavadno spokojen in krotek, ki mu tako decidirano manjka slehernega dramatičnega naboja, da romanu niti v nadaljevanju – pa četudi se besedilo navsezadnje raztegne čez 4500 strani – ne uspe povedati zgodbe, ki bi bila prav posebej usodna ali vsaj polna nepričakovanih preobratov in zasukov. S čim – če ne z zgodbo, ki bi nas v napetosti držala na samem robu pregovornega stola – je torej Proust prepričal tako poklicne kakor ljubiteljske bralke in bralce? In kaj je v njegovem pisanju tako izjemnega, tako prelomnega, da nas še danes – polno stoletje po avtorjevi smrti – v gimnazijah učijo, da brez Prousta in njegovega pisanja kratko malo ni ne modernega romana ne, širše gledano, literature 20. stoletja? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v današnji Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri predavatelje ljubljanske Filozofske fakultete: komparativistko dr. Vaneso Matajc ter dva francista, dr. Katarino Marinčič in dr. Primoža Viteza. foto: Marcel Proust okoli leta 1895 (Wikipedia, javna last)

V Bruslju se je začelo redno dvodnevno zasedanje voditeljev članic Evropske unije, ki bodo večino časa namenili razpravi o predlogu ukrepov Evropske komisije, ki jih je pripravila z namenom, da se doseže znižanje cen zemeljskega plina in zagotovi stabilno oskrbo. Druga pomembna tema pa bosta vojna v Ukrajini in evropska pomoč tej državi. Drugi poudarki oddaje: - Britanska premierka Liz Truss je po dobrem mesecu na položaju zaradi pritiskov napovedala odstop. - Vlada z občinskimi združenji dosegla dogovor o zvišanju povprečnine na 700 evrov. - Na Frankfurtskem sejmu Slovenijo uradno razglasili za častno gostjo sejma prihodnje leto.

Ko gre za odvisnost od iger na srečo, ni zdravila. Toda ko družina in prijatelji igralcev na igrah na srečo dobijo pravo podporo, je večja verjetnost, da bodo pomagali pri okrevanju posameznika. V Avstraliji je pomoč na voljo v več jezikih.

Vročinski rekordi in z njimi povezani ekstremni pojavi so simptomi zastrupljenosti našega planeta. Pri številnih posledicah podnebnih sprememb imamo zaradi brezbrižnosti v preteklosti že zvezane roke. Od skupno 220 tisoč ledenikov naj bi jih kar desetina izginila do leta 2050, med njimi je ledenik na Marmoladi, katerega del se je včeraj ob pretoplem ozračju utrgal in sprožil plaz, v katerem je umrlo najmanj šest ljudi. To ni nič drugega kot posledica globalnega segrevanja. Drugi poudarki oddaje: - Po strelskem napadu v Koebenhavu, ki je zahteval tri življenja, prijeli 22-letnika. - V Luganu razprava o povojni obnovi Ukrajine, njen vzhod vse bolj v ruskih rokah. - Naši košarkarji premagali Švede, Goran Dragič bo v prihodnje igral za Chicago.

Pozivi k iskanju rešitev za blaženje posledic visokih cen energentov so z dneva v dan večji. Z morebitno umiritvijo vojne v Ukrajini se bodo cene najverjetneje nekoliko umirile, a kot zatrjuje direktor Elesa Aleksander Mervar zdajšnje napovedi niso obetavne. Cene električne energije bi se lahko povišale še za od dva- do trikrat. Kako lahko pomaga država? Druge teme: - Iskanje enotnega stališča Slovenije do Ukrajine: v novem pismu premierju Golobu in zunanji ministrici Fajon pozivi k odločni podpori ukrajinski obrambi - Pahor začel posvetovanja o kandidatih za predsednika Računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije; bo treba razpisa ponoviti? - Ob svetovnem dnevu krvodajalstva pozivi k čim večji vključenosti v darovanje krvi; v Sloveniji velik problem pridobitev redkih krvnih skupin

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij. Avtor: Jan Grilc Gosti: Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova Markus Hole, Fortum Oslo Varme Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona

Ekstremofilni mikroorganizmi naseljujejo najbolj skrajnostna okolja na Zemlji. Tudi naše gospodinjske aparate. Možno pa je, da naseljujejo tudi nekatera vesoljska okolja. Katera? Odgovore sva poiskali pri profesorici Nini Gunde Cimerman, naši tokratni gostji! Intervju | prof. Nina Gunde Cimerman Novice | ExoMars zacasno ustavljen Generalka za izstrelitev Artemis I do Lune Smetenje Lune Beresheet in vodni medvedki na Luni Eugene Parker Carl Sagan in hipoteza o življenju v Venerinih oblakih Opazovanja: slovenska astronomska revija Spika: http://astronomska-revija-spika.si/ (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2021” (knjiga) Bojan Kambič: “Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50” ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)