Podcasts about nastala

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Sanja Rejc. Svetlano Slapšak, avtorico knjige z naslovom Kje smo? in podnaslovom Ljubljanski steganogram, je vznemirila legenda, po kateri naj bi Ljubljano, v rimskih časih imenovano Emona, ustanovili Jazon in Argonavti. Na ladji Argo so z zlatim runom bežali od Črnega morja po Donavi, navzgor po Savi in potem Ljubljanici. Druga pripoved pravi, da so Argonavti svojo ladjo ob Ljubljanici razstavili in jo čez slovenski Kras prenesli ali prepeljali do Jadranskega morja. Leta 1955 je slovenski matematik Ivo Lah zgodbo o Argonavtih nadgradil za ponazoritev svoje matematične formule. Do obale vodijo številne poti, zato je upošteval možnost, da je bil vsak del ladje Argo iz varnostnih razlogov prepeljan po drugi poti, kar naj bi zmedlo zasledovalce. Avtorica pojasni, kaj pomeni podnaslov knjige. Steganografija je praksa prikrivanja sporočila znotraj drugega sporočila in fizičnega predmeta; steganogram je njen proizvod. »V računalniških / elektronskih kontekstih je to računalniška datoteka, sporočilo, slika ali video, skrit znotraj druge datoteke, sporočila, slike ali videa … V zadnjih letih se v steganografiji uporablja število Lah, podatki se skrivajo v sliki.« Svetlana Slapšak je iz Lahove enačbe razbrala, da matematik v njej operira z nedeljivimi deli ladje. Njeno pozornost sta torej vzbudila nedeljivo in vizualizacija; prav z vizualizacijo je matematik ustvaril steganogram. V zvezi s tem je miturgija tisto, kar je poljubno in nedeljivo, vizualno in akustično, skratka, zgodba, ki je vselej drugačna. »Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.« Svetlana Slapšak pravi, da je roman napisala kot poskus literarne verbaliziranja Lahove formule. Edini žanr, ki romanu ustreza, je menipska satira. Nastala je v poznem helenističnem obdobju in je nekakšna mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pravzaprav dekonstrukcija vseh teh žanrov. Ključni element je prenos oziroma potovanje. Argonavti se množijo vse do Lahovega števila, prenašajo sporočila in ostajajo nevidni. Samo poznavalci in poznavalke so tisti, ki jih opazujejo, opisujejo in opevajo. Svetlana Slapšak se prepričljivo uvršča mednje. Kot klasična filologinja, antropologinja, poliglotka, plodovita ustvarjalka, temeljita poznavalka zgodovine, umetnosti in številnih drugih področij razgrne svoje bogato znanje. Izobrazba, omika in razgledanost so zanjo vrednote; vedno znova poudarja, kako veliko veljavo imajo v človekovem življenju. V enem od zadnjih poglavij prikaže svojo življenjsko zgodbo, otroštvo in mladost v družini, ki jo ima danes za socialno okolje nižjega srednjega razreda in precej revno, vendar z zmožnostjo preživetja, izobraženo ter s smislom za humor. Piše o predanosti antični demokraciji in poskusom oživljanja prednosti te družbene ureditve. Doživela je veliko prelomnic. Zaradi kritičnih prizadevanj med študentsko stavko leta 1970 so jo politični nasprotniki napadli in ji prebili arkado. Srbska zgodovina se očitno ponavlja. Svetlana Slapšak je bila zmeraj uporniška in pokončna. Zna pa se tudi pošaliti na svoj račun, saj je kljub poudarjenemu intelektualizmu pogosto počela stvari, ki so jo zgolj zabavale in sproščale – od mode, aerobike in joge pa vse do zbiranja kuhinjskih receptov in domiselnega kuhanja. Avtoričino obsežno literarno-esejistično delo ima umetniško vrednost. Omeniti velja vidike eksofonije, se pravi vstopanja v drugi jezik in opuščanja materinščine – iz srbskega jezika v slovenski. Na koncu knjige sta namreč navedeni lektorica in korektorica, ne pa tudi prevajalka. Knjiga je napisana v slikovitem slogu, bogatem besedišču in jezikovno barvito. Posebnost je pisateljičino vživljanje v posamezne literarne like, tako zgodovinske kot mitične osebnosti, bodisi s pozitivnimi bodisi z negativnimi lastnostmi. Svetlana Slapšak je do njih prizanesljiva, se z njimi pogovarja in skuša razumeti njihova dejanja. Kot da bi bili živi, stopajo pred nas Charles Nodier, hči Vuka Karadžića, Gustav Mahler, Medeja, Prešernova Urška, prijateljice in še marsikdo, osebe, ki so tako ali drugače povezane z Ljubljano. Pisateljica kritično vrednoti zapostavljenost žensk, med vojaki pa jih na začetku omeni kar nekaj, ki so svoje ženske ljubili predano in tudi spoštljivo. Družbena kritika preteklosti in sedanjosti je pronicljiva, argumentirana in poglobljena. V knjigi so natisnjene pesmi v izvirnih jezikih, grškem, nemškem in češkem, ter prevodi, na koncu pa so dodane predstavitve, slikarske upodobitve ter fotografije zgodovinskih in miturgijskih likov. Večina prevodov v romanu je delo Božidarja in Svetlane Slapšak, odlomek iz drame Biljane Jovanović je prevedel Darinko Kores. Antropologinja razkriva etimološko ozadje ter se zaustavlja pri glasbenih in literarnih vrhuncih. Seznaniti se je mogoče tudi s simbolnim in mitološkim pomenom različnih živali – od slona, konja in miši, pa vse do krokodila in vrane. Knjiga Svetlane Slapšak Kje smo? je zakladnica novih in novih informacij, iz nje vejeta tudi posebna toplina in očaranost nad brezmejnimi možnostmi človekovega življenja: »Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Napočil bo dan (The Day May Break) je naslov globalne fotografske serije enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nicka Brandta, ki do 7. septembra gostuje v dveh galerijah v Ljubljani: v Galeriji Cankarjevega doma in galeriji Fotografija. Velika fotografska razstava prikazuje ljudi in živali, ki sta jih prizadeli poslabšanje in uničenje okolja. Nastala je v različnih državah sveta: v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, na Fidžiju in v Jordaniji.

Včera poslanci konečne odblokovali parlament, zdá sa teda, že Fico umanažoval koaličnú krízu a moc má znovu v rukách.No porazeným je - ako už vždy - Andrej Danko.Nastala totiž dosiaľ nevídaná situácia: pôvodný koaličný partner nielenže v parlamente nemá ani osem vlastných poslancov na riadny klub, on dokonca nemá pod kontrolou ani straníckeho ministra, nevraviac o preferenciách.Tomáš Prokopčák sa v podcaste Dobré ráno pýta na politický príbeh Andreja Danka komentátora Petra Tkačenka.OdporúčanieDnes odporúčam film Champions na Netflixe. Pre nás, čo máme slabosť pre Bielych mužov, ktorí nevedia skákať, je tento basketbalový príbeh o tíme hráčov s mentálnym znevýhodnením a s Woody Harrelsonom v hlavnej úlohe povinnosťou - a vy ostatní, ak hľadáte niečo milé a pekné, tiež skúste. Inak, klasiku Bieli muži nevedia skákať nájdete na Disney+.Zdroj zvukov: HNtelevízia, TV JOJ, TA3, TV Markíza–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zgodnje vesolje je bilo precej drugačno, kot smo si še včeraj zamišljali. Zvezde in galaksije so bile večje in svetlejše, nastajati pa so začele mnogo prej, kot smo domnevali. Že v središčih najzgodnejših galaksij najdemo tudi orjaške črne luknje, kar povsem spreminja naše razumevanje, kako so ti nenavadni pojavi nastajali. Ob določenih pogojih je mogoče opazovati posamezne zvezdne kopice, torej večje skupke zvezd znotraj mlade galaksije, kot je na primer galaksija, imenovana Roj kresničk, ki jo raziskuje prof. dr. Maruša Bradač. Opaziti je mogoče celo eno samo posamezno zvezdo, kot je primer zvezde Eärendil. Vsa ta nova odkritja in z njimi kup svežih ugank je prinesel vesoljski teleskop Jamesa Webba, naslednik legendarnega Hubbla. Kakšna spoznanja se nam zdaj s tem odpirajo, preverjamo v tokratni Intelekti. Gosta sta astrofizika prof. dr. Maruša Bradač in prof. dr. Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Foto: Galaksija Roj kresničk je na Webbovi fotografiji razpotegnjena črta na sredini posnetka. Nastala je približno 600 milijonov let po velikem poku. Tako jo razpotegne gravitacijsko lečenje.Vir: NASA, ESA, CSA, STScI, Chris Willott (NRC-Canada), Lamiya Mowla (Wellesley College), Kartheik Iyer (Columbia)

Že konec 17. stoletja je v uradnih spisih pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju nekateri ljudje – moški in ženske – prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj. Njeno zgodbo, ki je bila glede na dolžino procesa in zapise v dokumentih, precej odmevna že v prvi polovici 18. stoletja, so obudili v Mestnem muzeju Idrija, ki domuje prav v gradu, kjer so ji sodili. Nastala je pravljica s senčnimi lutkami, gledališka igra, slikanica, muzejski lik in radijska igra Radia Slovenija. A kdo je bila ženska, ki so jo obtožili, da je del tatinske in tihotapske tolpe? Marino Melhiorco smo spoznali v oddaji Sledi časa, pri tem sta nam pomagali zgodovinarka Marija Terpin Mlinar, ki je nanjo naletela v starih nemških dokumentih, zapisanih v gotici, in igralka Metka Pavšič, ki njen lik igra v gledališki uprizoritvi in radijski igri.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Imrich Gazda je cirkevný analytik a zástupca šéfredaktora denníka Postoj. V minulosti pôsobil ako profesor na vysokej škole. S Imrichom sme sa v rozhovore rozprávali o jeho ceste viery, novinárskych začiatkoch a o tom, ako si ho Ježiš povolal do oblasti médií. 0:00 - V tejto časti uvidíte 1:50 - Úvod 4:00 - Miska otázok 10:38 - Tvoja cesta viery 16:46 - Mal si nejaké spoločenstvo? 20:25 - Nastala u teba niekedy kríza vo viere? 22:43 - Ako vedieš svoje deti ku viere 27:00 - Tvoj pohľad na emócie vo viere 32:36 - Kedy si prvý krát zaregistroval Godzone Tour 37:50 - Je podľa teba téma - NIE SI NA TO SAM aktuálna v cirkvi? 42:53 - Ako začala tvoja cesta k žurnalistike 47:15 - Nastáva veľa nedorozumení z médií ktoré sa k nám dostavajú? 50:11 - Máš svoj novinársky sen? 50:52 - Aké bolo tvoje zamestanie ako pedagóg? 52:27 - Akú úlohu by mali zohrávať kresťanské média v dnešnom svete? 57:52 - Ako vyzerá tvoj čas oddychu DAJ NÁM ODBER ABY TI NEUŠIEL ŽIADNY NOVÝ PODCAST. Nový podcast každý druhý štvrtok ✌️

U zadihanom svetu u kojem živimo wellness je neka vrsta pokreta, ili rekreacije, koja bi trebalo da nam omogući da očuvamo psihičku i fizičku ravnotežu. Wellness je postao masovni fenomen tek krajem 20. veka a u njemu ima dosta elemenata joge i drugih metoda i tehnika koje stižu sa Istoka. Saša Bojić Vas upoznaje sa nastankom i istorijom industrije wellnessa, i traži put do „prave“ wellness-metode, a duhovnu stranu priče, meditaciju, prezentira Maja Marić. Je li meditacija dobra za sve ljude? Von Sasa Bojic.

Kje mi živimo je naslov uvodne predstave Slovenskega mladinskega gledališča v novo gledališko sezono. Nastala je v soavtorstvu režiserja Bora Ravbarja in dramaturginje Ule Talije Pollak in uprizarja akutne in aktualne stiske predstavnikov velike množice ljudi, ki so izpostavljeni krutostim neurejenega stanovanjskega in najemniškega trga v državi. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Matej Povše, www.mladinsko.com

Novu sezonu otvaramo sa specijalom “Kako je nastala tuzlanska techno scena prije 27 godina?”U ovom obimnom podcastu o tome kako je nastajala TZ techno scena krajem ‘90 tih govore: Jesenko Alić, suosnivač Different stylea, Mirza Akšamić, osnivač Fobie, Merima Džubur Grbić, prvi ženski DJ u TZ, Zlatko Berbić, direktor i vlasnik Radio Kameleona, na kojem se emitirala emisija Different Style, te Maid Porobić, vlasnik Kluba Palma, u kojem su se dešavali prvi techno partiji u Tuzli. O suradnji sa tuzlanskom techno scenom govore i Zoran Nikolić iz Distruction noise iz Novog Sada, Jasmina Mameledžija, DJ Jasmina iz Travnika/SA i Samir Čulić, DJ Choola iz Organizacije, iz Sarajeva. O tome kako je nastajala TZ techno scena krajem '90 tih govore: Jesenko Alić, suosnivač Different stylea, Mirza Akšamić, osnivač Fobie, Merima Džubur Grbić, prvi ženski DJ u TZ, Zlatko Berbić, vlasnik Radio Kameleona, na kojem se emitirala emisija Different Style, te Maid Porobić, vlasnik Kluba Palma, u kojem su se dešavali prvi techno partiji u Tuzli. O suradnji sa tuzlanskom techno scenom govore i Zoran Nikolić iz Distruction noise iz Novog Sada, Jasmina Mameledžija, DJ Jasmina iz Travnika/SA i Samir Čulić, DJ Choola iz Sarajeva. 00:00:00 Uvod i najava00:04:34 Avdo Šerak, 18.11.2001, emisija Zeus vam predstavlja, RTVTK 00:08:07 Avdo Šerak, 2006, RTVTK: Kako sam violinu zamijenio sa gramofonima i postao DJ?00:11:38 Jesenko Alić: U Avdinoj kući u Kuli 1997. smo počeli svirati za našu ekipu 00:14:12 U decembru 1998. u Klubu Palma napravili smo prvi party00:18:09 Kuća u Kuli je bila mjesto gdje se rađala TZ elektronska scena 00:20:00 U gepeku smo imali svu opremu, gramofone i miksetu, i pravili smo aftere u prirodi, na jezeru Modrac, Kuli Srebrenik 00:23:35 Tuzla je bila poznata u regiji po najboljim techno partijima00:28:40 Kako smo nabavili prve gramofone iz Njemačke?00:30:42 Ploče iz radnje u Njemačkoj sam preslušavao na fiksnom telefonu, pa su nam dolazile busom preko Beča00:36:22 Na emisiji DS na Radio Kameleonu puštali smo hitove kao BBC 100:38:33 Kako se desio prvi maskembal u Domu? 00:40:22 DS je okupljao regionalne DJeve, a MIrza je dovodio svjetske DJ00:45:00 Prije naših partija u TZ klubovima niko nije plesao00:47:06 Nama je najbolja droga bila muzika koju smo slušali00:48:50 FM Jam I Defence su nastali zajedno s nama na Kameleonu00:55:20 Bili smo sjajan tim, za 5 godina rada se nikad nismo posvađali00:58:05 Otišao sam vidjeti Avdu u bolnici i doktor me prepoznao s partija 1:02:25 Svi su htjeli doći na Tribute to Avdo 2014. da sviraju za njega1:06:25 Mirza Akšamić: Moj odlazak u Njemačku na početku rata1:08:46 Prekretnica u mom životu bila je kad sam prvi put čuo Sven Vatha u kultnom Dorian Greyu u Frankfurtu 1:13:18 Kako sam upoznao Avdu nakon povratka iz Njemačke?1:14:50 Tuzla je bila bastion techna u cijeloj regiji1:17:08 Više smo mi uradili na pomirenju naroda u BiH nego međureligijsko vijeće01:22:02 Prvi veliki party 2001. s Chris Liebingom u Klubu Space01:24:27 Edo Maajka i ja smo išli zajedno u osnovnu školu u Brčkom01:26:18 TZ techno scena, FM Jam i Defence su bili najbolji dio urbane underground scene u TZ početkom 2000-tih01:27:51 Svirao sam s pokojnim Tom Craftom u TZ, a u BL mi je na partiju prišao Boy George01:29:06 Susret Sven Vatha i Mirze sa Grace Jones na aerodromu u SA 01:33:20 Tuzla nije veliki grad, a imala je svjetsku techno scenu01:39:09 Koliko god smo mi iz Fobie i DS-a bili različiti bili smo kao jedno, nismo bili konkurencija01:42:55 Veliki svjetski DJvi žive nomadski, hronično su neispavani01:45:00 Jaguar je bio himna TZ techno ekipe01:50:20 Mi nismo svirali na današnjim super brzinama, nego na 145 bpm01:51:28 Merima Džubur Grbić: prvi ženski DJ u...

To bylo před dvěma měsíci křiku a radování, když začínaly prázdniny. Párkrát jsme se zapotili a jsou pryč. Nastala doba rozhodování, co všechno je třeba pořídit do školy, třeba jakou koupit školní aktovkuVšechny díly podcastu Rozhlasový sloupek můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nastala jakoby zajímavá situace. Prezident Putin při návštěvě Běloruska prohlásil, že pokud by ruská vojska mohla zůstat na svých současných ukrajinských pozicích, kývl by na ukončení války. Minulý týden to napsala agentura Reuters.

Nastala jakoby zajímavá situace. Prezident Putin při návštěvě Běloruska prohlásil, že pokud by ruská vojska mohla zůstat na svých současných ukrajinských pozicích, kývl by na ukončení války. Minulý týden to napsala agentura Reuters.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy. Témy: 1. Nové info o atentáte: Hamran hovorí, kto vypustil uniknuté video strelca. Robert Fico sa podľa lekárov zotavuje https://www.startitup.sk/nove-infor-o-atentate-hamran-hovori-kto-vypustil-uniknute-video-strelca-robert-fico-sa-podla-lekarov-zotavuje/   2. AKTUÁLNE Fiasko rokovaní v prezidentskom paláci: Politici dali košom Čaputovej aj Pellegrinimu https://www.startitup.sk/aktualne-fiasko-rokovani-v-prezidentskom-palaci-politici-dali-kosom-caputovej-aj-pellegrinimu/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR2Acs-nxqDkAhmzNghUNthTtViFzIwiqBA_Uf8mwUXAfiTlVD49_mbiO_k_aem_AWwxST-TvjF2wZQKihPzgnKjrjxI06gu4RFvjx7Hnqn1IkfZzRArIV9gfqjNmIyYXjDqzKAa2My0NsfqEApt1hKV   3. AKTUÁLNE Prelomový verdikt: Ústavný súd prikázal SIS zničiť nahrávky v kauze Gorila https://www.startitup.sk/aktualne-prelomovy-verdikt-ustavny-sud-prikazal-sis-znicit-nahravky-v-kauze-gorila/   4. Drucker oznámil deň, kedy dôjde k zákazu mobilov v školách. Od tohto dátumu ho do triedy neprepašuješ https://www.startitup.sk/drucker-oznamil-den-kedy-dojde-k-zakazu-mobilov-v-skolach-od-tohto-datumu-ho-do-triedy-neprepasujes/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR1vBQAd5-mcMc7B-Soo_k2dJ3u02NybIEl-9m5ghtVbDven7F39HvZWZm8_aem_AWwdnNe_ocu_ngaRCyu_Tzq37QvHzkIBjLE_4vN_EThrPS-rm0nmkZhaSeWZM0Dg8TjQ9xoQFc258rrTUbfjo1zM   5. „Ak chce niekto doraziť školstvo, môže to byť len Machala.“ Poslanci ostro kritizujú projekt mediálnej výchovy https://www.startitup.sk/ak-chce-niekto-dorazit-skolstvo-moze-to-byt-len-machala-poslanci-ostro-kritizuju-projekt-medialnej-vychovy/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR12GCWoUCBgrg0SuunAvF4SoOUtrNy5qrbCE8n8sIIQgQspdwBH6C1KDIQ_aem_AWxbbsAZ7xQLOT50v6FAbxHtCYnKwmo6OnD5ifQbetn-lKwRmnPPnWQjHVBK_syC4KTSTk1yjC0AA1owLYtY5u43   6. Zákon, ktorý státisícom Slovákov „prihrá“ desiatky eur navyše sa odkladá. Erik Tomáš ohlásil dôležitú zmenu https://www.startitup.sk/zakon-ktory-statisicom-slovakov-prihra-desiatky-eur-navyse-sa-odklada-erik-tomas-ohlasil-zasadnu-zmenu/   7. Megazmena pre vodičov: Od júla ti do auta pribudne nové povinné zariadenie. Bez neho už si ho nezaregistruješ https://www.startitup.sk/megazmena-pre-vodicov-od-jula-ti-do-auta-pribudne-nove-povinne-zariadenie-bez-neho-uz-si-ho-nezaregistrujes/   8. Stopka pre bežné výrobky, ktoré používa takmer každý Slovák. Týka sa to kečupu, smotany či šampónov https://www.startitup.sk/stopka-pre-bezne-vyrobky-ktore-pouziva-takmer-kazdy-slovak-tyka-sa-to-kecupu-smotany-ci-samponov/ 9. MIMORIADNE Iránsky prezident Ebrahím Raísí zomrel pri nehode vrtuľníka https://www.startitup.sk/mimoriadne-iransky-prezident-ebrahim-raisi-zomrel-pri-nehode-vrtulnika/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR309xV6BkLFdezTDAPvaGHnazczaSGVsjft2-WALLHaiKRLe1LBM9lKNVE_aem_AWxu00qcKS7YBreyrxjCTnFi5ZV9jhno7pa4AdjX4BUev33iHG2n5m0-5o_X78lwt---W3UOhHykfM4Oz5VCZQBk   10. „Mäsiar z Teheránu“ popravoval ľudí pomocou vysokozdvižných vozíkov. Toto znamená smrť prezidenta pre Irán https://www.startitup.sk/masiar-z-teheranu-popravoval-ludi-pomocou-vysokozdviznych-vozikov-toto-znamena-smrt-prezidenta-pre-iran/   11. Medzinárodný súd žiada zatykače na izraelského premiéra aj vodcu z Gazy https://www.startitup.sk/aktualne-medzinarodny-sud-ziada-zatykace-na-izraelskeho-premiera-aj-vodcu-z-gazy/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR1WqRzXQQutSdTs1tNy8M5ZhFuiodOVBwfzFZXzqCDAxOupjKrfGo1EGjc_aem_AWyrCBjnOheJBAeNmFXKVqHdAKKAbEPQi-zUixX7gaCurk5KcVBLcXBFdeWGabi6ARL_s8e637CL62PcrOa2XCML  

Ta zbirka narodnih pravljic in pripovedk je nastala pred letom 1885 s trudom zbiratelja Bogomila Kreka in veliko drugih. Nastala je iz ljudskih ust in je bogato ustno izročilo slovenske besede. Kljub starinskim besedam in stilu pripovedi je vredno prisluhniti staremu zakladu. Tokrat poslušaj pravljico o O treh bratih in o treh hčerah. Meni je sicer pravljica všeč, mi pa marsikaj ni jasno. Kako je naokrog prenašal tri zlate krone? In kako da ni takoj prepoznal svojih bratov in svoje neveste. NO, saj. Pravljice so zato, da uživamo v njih in ne da jih presojamo. Prisluhni Ta zbirka narodnih pravljic in pripovedk je nastala pred letom 1885 s trudom zbiratelja Bogomila Kreka in veliko drugih. Nastala je iz ljudskih ust in je bogato ustno izročilo slovenske besede. Kljub starinskim besedam in stilu pripovedi je vredno prisluhniti staremu zakladu. Tokrat poslušaj pravljico o O treh bratih in o treh hčerah. Meni je sicer pravljica všeč, mi pa marsikaj ni jasno. Kako je naokrog prenašal tri zlate krone? In kako da ni takoj prepoznal svojih bratov in svoje neveste. NO, saj. Pravljice so zato, da uživamo v njih in ne da jih presojamo. Prisluhni Slovenske narodne pravljice in pripovedke, zbral B. Krek, bere Nataša Holy

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

Ob Ravnikarjevem letu bomo v treh zgodbah, skozi tri zanimive razstave, osvetlili lik arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki kljub svojemu pionirskemu delu v arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju, publicistiki ter pedagoškemu delu, ostaja za širšo javnost še vedno neznanka. V prvi zgodbi predstavljamo njegovo najbolj monumentalno delo. Kompleks Trga republike, največji odprt prostor obdan z zanimivimi stavbami - Cankarjevim domom, stolpnicama TR2 in TR3, Maksimarketom, prizidkom k Šubičevi gimnaziji ter manjšimi trgi, prehodi in pasažami. Prav ta urbana prepletenost daje naši prestolnici tisti živ utrip mesta.Sogovornika: Tina Potočnik, doktorica arhitekturnih znanosti Miloš Kosec, arhitekt in predavatelj

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Dobre pomorščake je reba iskati v hribih, torej v zaledju, je zgolj ena od misli dr. Miroslava Pahorja, utemeljitelja zgodovine slovenskega pomorstva, naše pomorske identitete in pomorske muzeologije pri nas. Bil je prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki ga je tudi zasnoval. V njegovo središče pa ni postavil ladje, temveč človeka-pomorščaka. O njegovem obširnem delu priča pravkar izdana monografija v dveh zvezkih, z naslovoma Vse potijo vodijo na morje in Morje je vedelo - zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini. Nastala je v sodelovanju Univerze na Primorskem in Pomorskega muzeja. Več o Miroslavu Pahorju, izjemnem raziskovalcu naše pomorske zgodovine in življenja ljudi, povezanih z morjem, pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V drugi epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim dve junakinji. Saro Isaković, olimpijsko podprvakinjo v plavanju, diplomirano psihologinjo in predavateljico in dr. Andrejo Mikuž, specialistka klinične psihologije v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.  V današnji epizodi govorimo o izzivih posameznikov in družbe kot celote na področju duševnega zdravja, o upravljanju pričakovanj staršev do otrok, (samo)umirjanju, zakaj potrebujemo dobre in kakovostne javne prostore za igro in preživljanje kakovostnega prostega časa, kako moramo izboljšati odnose med seboj in prepoznavati tudi nestrpnost do otrok v okolju. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moji sogovornici in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junakinje2 Pogovor za drugo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://youtu.be/JXagitmBLdM?si=60XvoR9qVrQu3vPN⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V prvi epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim Niko Erčulj, ustvarjalko vsebin in vplivnico, ter Nušo Klepec, magistro psihologije, svetovalko in strokovno delavko, ki prihaja iz nevladne organizacije LOGOUT – Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta. Z Niko in Nušo govorimo o izzivih, ki jih imamo posamezniki in družba na področju odgovorne in zdrave uporabe interneta, družbenih omrežij in ostalih zaslonov, ki nas obdajajo v vsakdanu. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moji sogovornici in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junakinje1 Pogovor za prvo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://youtu.be/qpZoLRzyTMo?si=qJd2VvNcxHLp5S9q Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva."Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Ta zbirka narodnih pravljic in pripovedk je nastala pred letom 1885 s trudom zbiratelja Bogomila Kreka in veliko drugih. Nastala je iz ljudskih ust in je bogato ustno izročilo slovenske besede. Manj znane besede: Pisana mati –  mačeha Oprti - naloži Žikljati - mencati Sušec - marec Prisolnce – prisojno pobobočje, kamor sonce sveti večji del dneva Nevremena – nevihte, viharji žlahta - sorodniki Slovenske narodne pravljice in pripovedke, zbral B. Krek, bere Nataša Holy

Piše: Iztok Ilich Bere: Igor Velše Zgodovinar Janko Prunk je o raziskovanju razvoja slovenske politične misli, kot se spominja, začel razmišljati že med študijem. Pozneje se je občasno posvečal posameznim pojavom in obdobjem, načrt, da bi v eni monografiji zajel celoto, pa je moral počakati do upokojitve. Pri pisanju knjige Zgodovina slovenske politične misli je postavil v ospredje preglednost in željo, da bi vsak bralec dojel, da smo imeli Slovenci na poti k nacionalni samozavesti in emancipaciji poleg kulturne in narodne tudi politično misel. Zaživela je v pomladi narodov po revoluciji leta 1848 in se izkazala s pogumno zahtevo po združitvi vseh v avstrijskih deželah živečih Slovencev v politični enoti, kar bi jim, znotraj habsburške monarhije, omogočilo samostojno odločati o svojih zadevah. Začetnik prizadevanj za ta cilj je bil koroški duhovnik Matija Majar Ziljski s programom za Zedinjeno Slovenijo. Petdeseta leta 19. stoletja je zaznamoval Bachov absolutizem, ki je politične razmere vračal v čas pred revolucijo. Obenem so množične izdaje Mohorjeve družbe močno okrepile slovenski tisk s konservativnimi Bleiweisovimi novicami in cerkveno Zgodnjo Danico. Naslednje desetletje se je z ustanavljanjem čitalnic – v Trstu, Mariboru, šele tretje v Ljubljani itn. – ter podružnic telovadnega društva Južni Sokol poživilo društveno življenje. Nastala je Slovenska matica, politični list Naprej, ki ga je izdajal narodnjak Miroslav Vilhar in urejal do oportunizma konservativnih veljakov kritični Fran Levstik, pa je cenzura zadušila. Po porazih Avstrije v severni Italiji ter izgubi Lombardije in Benečije je idejo Zedinjene Slovenije v brošuri Slovenci, kaj hočemo? znova obudil Josip Vošnjak. Bleiweis ga je ostro zavrnil: »Kdor premišljuje snovanje samostojnega južno-slovanskega kraljestva, ta je sam bedak ali pa ima za bedake nas …« Kajti »naš dom je v Avstriji …« V tem času, posebno po razmahu taborskega gibanja z zahtevami po uveljavitvi slovenskega jezika, je politična misel na Slovenskem znova dobila zalet. Liberalci so dobili svoj politični časopis Slovenski narod, konservativna katoliška stran pa nekaj pozneje časnik Slovenec. Razkol med taboroma se je po obdobju slogaštva le še poglabljal. Liberalci so se na Dunaju in doma, kadar so v tem videli korist, povezovali z Nemci, Cerkev pa se je odločno zavzemala za slovenstvo, vendar predvsem v podložnosti nadnacionalni papeški oblasti. Pa tudi tukaj so bile razlike: medtem ko je Anton Mahnič zaostroval kulturni boj in mu je bila vera pomembnejša od narodnega vprašanja, se je socialno občutljivi Janez Evangelist Krek ob zahtevah za boljše življenje kmetstva in drugih deprivilegiranih skupin vrnil tudi k programu Zedinjene Slovenije, češ: »Mi se s ponosom imenujemo Slovenci in zahtevamo za svoj narod skupno upravo in pravično narodno avtonomijo.« Kulturna samozavest in politična misel, nadaljuje Janko Prunk, sta zlasti pred koncem prve svetovne vojne tako okrepili slovenski narod, da se je leta 1918 odločil zapustiti monarhijo, ki ni bila pripravljena prisluhniti njegovim zahtevam. Slovencem se je po izgubi Primorske in večjega dela Koroške, kar so občutil kot narodno tragedijo, v kraljevini Jugoslaviji nekoliko izboljšal položaj, še naprej pa niso dosegli zakonske ustavne avtonomije. Zanjo se je sprva zavzemala le najmočnejša stranka, SLS pod vodstvom Antona Korošca, medtem ko so liberalci in socialni demokrati vztrajali pri jugoslovanski centralistični in narodno unitarni obliki države. Kljub temu, ugotavlja Prunk, »je bila slovenska politična misel v kraljevini Jugoslaviji zelo živa, pluralistična in ustvarjalna«. Slovenska ljudska stranka z največ volivci je leta 1932 v Koroščevi Slovenski deklaraciji oblikovala svoj odnos do narodnega vprašanja. Po njegovih besedah je celo zatrdila, »da sta teritorialna združitev slovenskega naroda prek vseh imperialističnih meja in njegov avtonomni status v Jugoslaviji nujna za njegov obstanek in razvoj.« Korošec je ob grožnji naci-fašizma v upanju, da bodo Srbi branili tudi Slovence, nekoliko popustil v svojih zahtevah, razpada in razkosanja države pa ni dočakal. Slovenski narod je bil ob okupaciji prepuščen samemu sebi, kajti nekdanje politične elite so se, ugotavlja Prunk, skrile v pomilovanja vreden atentizem in čakale rešitev od begunske vlade. Sočasno je »komunistična partija prepoznala odporniško voljo Slovencev in jo organizirala v Osvobodilno fronto ...« Med okupacijo, nadaljuje Prunk, »so Slovenci razvili intenzivno politično misel, tako oefovski, ki so se že poleti 1941 podali v neposreden oborožen boj proti okupatorju, kakor oni, ki so v nekdanjem režimu vladali, zdaj pa so čakali, da jih bo rešila begunska vlada«. Nato podrobneje predstavi še svoj pogled na vso politično misel v letih, ko so se »huda politična nasprotovanja med obema taboroma razplamtela v medsebojen slovenski državljanski spopad«. Značilnost politične misli v povojni Jugoslaviji avtor vidi v skoraj do konca trajajoči zaznamovanosti s komunističnim ideološkim stereotipom, nad katerim je bedel Edvard Kardelj. Hkrati se je prepovedani nekomunistični politični misli – Prunk izpostavlja preganjanje Edvarda Kocbeka, Jožeta Pučnika in drugih oporečnikov – tu in tam le uspelo prebiti v javnost. Po Kardeljevi smrti je ideološki pritisk sčasoma popustil, tako da so »demokratični misleci vseh ideoloških smeri lahko razvijali svoje politične poglede, usmerjene k odpravi komunističnega režima in ustanovitvi samostojne slovenske države«. Najočitnejši izraz te politične misli je bila nova Majniška deklaracija, ki so jo opozicijske politične sile objavile 8. maja 1989. Sledila je ustanovitev Demosa in njegova volilna zmaga nad Zvezo komunistov. Zamenjava socialistične zakonodaje z demokratično ter razglasitev neodvisnosti in nove ustave so zadnji mejniki, s katerimi Janko Prunk zaokroža svojo s portreti pomembnejših akterjev ilustrirano monografijo Zgodovina slovenske politične misli.

"Nie sme na tom veľmi dobre, to je pravda. Minulý rok sme sa všetci tešili, že môžeme znova robiť všetci robotu a ľudia sa vrátia na festivaly, tak sa to úplne neudialo. Nevieme prečo. Mysleli sme si, že po covide bude veľký hlad po kultúre. Ale nie je to problém len Slovenska, ale celej Európy. Nastala nejaká zmena, ktorú nevieme identifikovať, že prečo ľudí chodí menej. Možno aj financie, že ľudia majú menej peňazí. Už nejdú na tri, ale na jeden festival. Minulý rok kultúra mierne plakala," hovorí organizátor festivalu Grape Ján Trstenský. "Tento rok nás podržali partneri. Asi sa oplatí robiť to pekne, dobre a kvalitne, lebo partneri ťa podržia," dodáva Juraj Podmanický. "S dlhmi sme žili prvých 5 ročníkov, takže sme zvyknutí. Ale až na takýto dlh, čo mám teraz, nie sme zvyknutí. Ten je naozaj celkom veľký. Dali sme si predstavzatie, že do štyroch, piatich rokov ten dlh musíme zmazať. A na to musíme teraz šetriť, a bojovať, aby to tak bolo. A ak tí ľudia prídu, aj nám sa bude ľahšie dýchať. Možno, keby sme mali nižšiu DPH, bolo by to jednoduchšie," vysvetľuje Trstenský. Prečo sú hudobné festivaly v kríze v celej Európe? Aký bude tohtoročný Grape? Je táto generácia mladých niečím špecifická? A uškodilo Pohode a Grape-u to, že sú oba na rovnakom mieste v Trenčíne? Pozrite si rozhovor Zuzany Kovačič Hanzelovej s organizátormi festivalu Grape Jánom Trstenským a Jurajom Podmanickým. Newsletter Zuzany Kovačič Hanzelovej: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://komentare.sme.sk/t/9122/zkh-pise⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Podporte vznik podcastu Rozhovory ZKH a kúpte si digitálne predplatné ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ďakujeme, že počúvate podcast Rozhovory ZKH

Letos zaznamujemo 150. obletnico rojstva srbske slikarke in aktivistke Nadežde Petrović, ki je močno povezana tudi z našimi umetniki, znanimi kot slovenski impresionisti. Spoznala jih je v znameniti umetnosti šoli Antona Ažbeta v Münchnu, pri njih pa med drugim našla somišljenike kot podpornica združitve južnoslovanskih etničnih skupin v skupno državo. Bila je borka za ženske pravice, za napredek države, pisala je o modi in kljubovala konservativnim nazorom. A kustos dr. Andrej Smrekar poudari, da "njene slike zadržijo svoje mesto tudi brez ideoloških vsebin". Uspela je razstavljati na jesenskem salonu v Parizu in bila ena redkih umetnic, ki je v obdobju prvih let 20. stoletja aktivno delovala na širšem evropskem umetniškem prostoru. Nadežda Petrović danes velja za predhodnico srbskega modernizma in širše, za časa življenja pa so jo kritiki prezirali. Njena usoda, doda Smrekar, "je bila tako dobrodošla snov za mitizacijo nerazumljene umetnice, ki se je uprla nepoučeni javnosti". Med drugim je zasnovala kolonijo, združenje južnoslovanskih umetnikov, ki bi skupaj ustvarjali v naravi – to se ni povsem izšlo, so pa skupaj razstavljali. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki gostuje potujoča razstava Nadežda Petrović. Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki. Nastala je v sodelovanju z Narodnim muzejem Srbije iz Beograda in Narodno galerijo iz Ljubljane. Na ogled je 94 njenih del, ki so jim v dialog sopostavili še 30 slik slovenskih umetnikov, kot so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel. Slika (izrez): Nadežda Petrović, Resnik, 1904, zbirka Narodnega muzeja Srbije

V dubnu uplynulo 10 let od největší tragédie módního průmyslu – pádu budovy Rana Plaza. Jak se za jednu dekádu celé odvětví proměnilo? Nastala změna k lepšímu? V novém dílu podcastu Nila uslyšíte rozhovor Evy a Karo, které se zamýšlí nad módou a generačními rozdíly v jejím vnímání, vlastními šatníky, ale i novinkami, které nás v Nile čekají. Příjemný poslech.

Kako bo ladijski promet prispeval k uresničevanju cilja Evropske unije, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna? V katere smeri se razvijajo ladijski pogoni na alternativna goriva? Zakaj so električni ladijski motorji primerni predvsem za priobalno plovbo? Kakšne težave trenutno predstavlja pogon na vodik? Kaj pa veter, se morda vračajo tovorne jadrnice? Ali pa bodo trgovske ladje škodljive izpuste omejevale s souporabo različnih čistejših virov energije? In kako zeleni prehod v ladijskem prometu spodbujata mednarodna in evropska zakonodaja? O vsem tem, pa tudi o prvem okoljskem poročilu o pomorskem prometu na območju Evropske unije, govorimo v tokratni oddaji Morje in mi. Nastala je s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Znanstvena monografija Užaljeno maščevanje ima še kako zgovoren podnaslov: Spomin na italijanska fašistična taborišča. Nastala je na podlagi raziskovalnega projekta ARRS Italijanska fašistična taborišča v Spominih Slovencev in Slovenk. Avtorici Marta Verginella in Urška Strle ter avtor Oto Luthar so se v obliki odprtega intervjuja pogovarjali predvsem z vrsto ljudi, ki so bili internirani v italijanska taborišča (Gonars, Rab in mnoga druga) v letih druge svetovne vojne. Na podlagi njihovih pričevanj so predstavili manj znano in žal tudi nekoliko pozabljeno poglavje iz let druge svetovne vojne. Več o usodi internirank in internirancev ter o zasnovi monografije pove Oto Luthar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Roman Virginie Woolf Gospa Dalloway je mogoče brati kot socialni oziroma politični roman, ki se dogaja takoj po koncu prve svetovne vojne, kot prvi post-pandemijski roman po koncu španske gripe, kot feministični traktat, kot družbeno kritiko, tudi kot kvirovski roman – tako to delo iz leta 1925 opiše hrvaški dramatik Tomislav Zajec, ki je po njegovih motivih napisal izvirno besedilo. Nastala je predstava Gospa Dalloway s krstno uprizoritvijo v Mali drami SNG Drama Ljubljana. Pa še o gostovanju moldavijske pisateljice Tatiane Ţîbuleac na Fabuli, začetku Festivala dokumentarnega filma, četrtem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor in knjižnem festivalu v Trstu.

Poslechněte si:00:56 Co způsobila španělská chřipka?07:22 Nastala opravdu biblická potopa světa?20:23 Březen v zrcadle pranostik32:14 Používají velryby nástroje?42:28 Jak vypadá liščí rodina?Hovoří geolog Jiří Jiránek nebo biolog Jaroslav Petr. Rubriku Stalo se tento den připravil Ing. František Houdek. Z knihy O liškách a lidech čte Anna Theimerová.Všechny díly podcastu Meteor můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

+Mixa, Toki, Deki i Srki u Studiju+Od ideje, do plana, pripreme i trke+Dekijevi prvi trkački kilometriGrobnik mapa za Assetto Corsa: https://drive.google.com/file/d/1Uvli...Renault Sport Twingo: https://drive.google.com/file/d/1xAGk...Gosti: Mihailo Milenković - Mixa i Goran Toroman - TokiDomaćini: Dejan Potkonjak i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse =======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Maji!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1445 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1445 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614885-59Uplatom na devizni račun: 160-6000001616151-44IBAN: RS35160600000161615144SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?u...)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/do...)PODRŠKAPatreon: https://www.patreon.com/infinitylight... YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D...NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/m...https://shop.infinitylighthouse.com/k...https://shop.infinitylighthouse.com/k...PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylight...Twitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/OrchestralisAutor: Srđan ErcegDatum: 24. februar 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylight...Website: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine. Od leta 1973 pa ima v gradu sedež Galerija-Muzej Lendava z različnimi zbirkami, od zbirke grafika Štefana Galiča z več kot 4000 metulji z vsega sveta. Tam sta spominska soba kiparja Györgya Zale, ki sta mu pozirala sam cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta, ter obširna zbirka male plastike v bronu. V gradu je razstava o vojaškem častniku Mihaelu Hadiku, čigar mumija je na ogled v cerkvi Svete trojice v Lendavskih goricah. Za podatek, da je bila prav v Lendavi natisnjena prva knjiga na ozemlju današnje Slovenije, pa izvemo v Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ki ga, tako kot še Sinagogo Lendava, upravlja Galerija-Muzej Lendava. V Lendavi je bila namreč prva dežnikarna v avstro-ogrski monarhiji, v kateri so pred drugo svetovno vojno dnevno izdelali več kot 300 dežnikov. Nastala je leta 1904, a kljub uspešnemu delovanju ni dočakala 100 let, saj je šla tovarna leta 2001 v stečaj.

Režiser, scenarist in producent Igor Zupe je režiral novo dokumentarno igrano TV serijo z naslovom Inhumanum - Umori na Slovenskem. Scenarij je napisal skupaj z Boštjanom Brezovnikom, ki je zasnoval idejo, saj so ga zgodbe umorov vedno zanimale. Po Zupejevih besedah je Brezovnik prispeval faktografijo, dogodke in dokumente, sam pa domišljijo, strukturo in koncept. Serija se vrti okoli resničnih dogodkov, znanih umorov, ki so pretresali Slovenijo. Nastala je v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki.

Ukrajina se znovu stává cílem mohutných vzdušných útoků. Dál umírají civilisté a desetitisíce lidí se ocitají bez proudu. Jak pokračuje konflikt na Ukrajině?Hostem Ptám se já byl bezpečnostní analytik Vojtěch Bahenský z Katedry bezpečnostních studií Fakulty sociálních věd Univerzity Karlovy.Už druhý den za sebou zaznamenala ruská vojenská letiště útoky na letadla i na důležitou infrastrukturu. Ruská strana opakuje, že se jedná o útoky ukrajinských dronů, což Kyjev zatím oficiálně nepotvrdil. Spekuluje se o tom, jestli má ukrajinská armáda takové prostředky, aby zasáhla i stovky kilometrů vzdálené cíle. Pokud je ovšem informace pravdivá, znamenalo by to, že Ukrajina dokáže zasáhnout strategické základny nepřítele i hluboko na jeho území.Mezitím ruská armáda znovu zaútočila na Ukrajinu ze vzduchu. Podle informací ze sociálních sítí se jednalo o střely s plochou dráhou letu vystřelené z bombardérů a vojenských lodí. Napadená země vyhlásila letecký poplach.Na jihu v Záporožské oblasti si údery vyžádaly nejméně dva lidské životy a do krytů, včetně metra, se museli schovat i obyvatelé hlavního města. Bez proudu se ocitla skoro polovina Kyjevské oblasti a výpadky zaznamenali i na severu Ukrajiny. Ostatně je to právě energetická infrastruktura, která se v posledních týdnech stává terčem ruských raket nejčastěji.Jakou taktiku volí ruský vládnoucí režim? A čeho může dosáhnout?---Ptám se já. Podcast Seznam Zpráv. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Spotify, v Apple Podcasts a dalších podcastových aplikacích nebo na Podcasty.cz.Archiv všech dílů najdete tady, ostatní podcasty Seznam Zpráv tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail audio@sz.cz.

V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij

Saša Popović je gost Vladimira Stankovića u 66. epizodi podcasta Biznis Priče.

„Nastala neomezená hojnost všeho, čeho je lidem třeba. Všeho je však lidem třeba, jenom ne neomezené hojnosti,“ pravil kdysi Karel Čapek. A právě hojnosti budou patřit dnešní Omeletky. Dozvíte se, jaké zážitky z NDR se Halině Pawlowské vybaví při slově hojnost. Prostor dostane povídka Kyjovky posluchače Lukáše Zajíčka. Na závěr přidáme recept na módní, avšak staromódně chutnající lanýžová vejce.

Dřív to šlo hlavou asi málokomu z nás. Za poslední tři měsíce si tu myšlenku ale už nejspíš připustili mnozí: mír v Evropě není věčný a už vůbec ne samozřejmý. V době válečného konfliktu musejí do boje i ti, kteří to nikdy neměli v plánu. Víte, že ačkoli má Česká republika profesionální armádu, branná povinnost k obraně státu platí pro každého z nás? Respektive pro každého zdravého občana a občanku od 18 do 60 let?Všechny díly podcastu Dopolední host můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Poslušamo koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 15. 12. 2021 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Komorni godalni orkester Akademije za glasbo je takrat krstil novo delo Simona Kravosa, večer pa je sklenil z Dvořákovo Serenado, vmes pa je z godalci nastopila violinistka Katarina Kralj in izvedla še Mozartov Koncert za violino (temu lahko prisluhnete v oddaji Mladi virtuozi, ki je bila na sporedu 21.4.2022). Skladbo z naslovom Forlana za godalni kvartet in godalni orkester je Simon Kravos napisal v prvem letniku študija, malo pred izbruhom pandemije. Kot v koncertnem listu piše sam, je sedel za klavir in začel improvizirati v baročnem slogu. Nastala melodija mu je bila nemudoma všeč, zato jo je takoj zapisal in jo začel razvijati, potem pa jo je na predlog profesorja Bavdka priredil za godalni orkester. Serenada za godala Antonina Dvořáka sodi med najbolj priljubljena in najpogosteje izvajana njegova dela. Napisal jo je spomladi 1875 v manj kot dveh tednih, vendar pa je Dunajska filharmonija tisto poletje ni hotela izvesti, saj so menili, da je skladatelj preveč obskuren. Premiera skladbe je bila tako leta 1876 v Pragi in je utrdila Dvořákov ugled na Češkem.

Nastala uhorkova sezóna v IT a tak si Dušan a Vlado porozprávajú zážitky z IT sveta.

Nagrada Hamza Kurtović dodijeljena je po prvi put jučer u Hanauu u prisustvu vodećih političara iz Bosne i Hercegovine i Njemačke. Savezni kancelar Olaf Scholz pokrovitelj je ove nagrade koja će se ubuduće dodjeljivati svake godine. Njome se želi pokazati "koliko je važno društveno opredjeljenje u borbi protiv svih oblika ekstremizma i rasizma". Nastala je u znak sjećanja na ubijenog Hamzu Kenana Kurtovića, jednu od žrtava rasističkog napada u Hanauu 19.2.2020. Amir Kamber bio je na licu mjesta. Von Amir Kamber.

Tako kot otroci vsega sveta, se tudi eskimski otroci radi igrajo in ne marajo ljudi, ki so neprijazni in hudobni. In hudobne vedno doleti kazen, včasih kratka, včasih dolga. Kako dolga je bila ta kazen? Zlata ptica, Pravljice iz igluja, Eskimske ljudske pripovedke, Izbral in zapisal Jan Suchl, Prevedla Zdenka Škerlj-Jerman, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, bere Nataša Holy

Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danesTisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.

Nagrajenka Sklada Staneta Severja 2021 za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih je Marjuta Slamič, dolgoletna članica novogoriškega umetniškega ansambla, za vlogo Bogdane v komediji jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič. Nastala je v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča. »Največja odlika predstave je užitek igranja, veselje do igre, ki ga vseskozi izžarevajo nastopajoči in se preliva v publikum. Zdi se, da je središče te razigranosti Marjuta Slamič v vlogi Bogdane, da je prav ona tista, ki vseskozi poganja dogajanje, mu daje takt in spodbuja radoživost. V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Marjuta Slamič je Bogdano oblikovala s toplino in pretanjenim razumevanjem »malega človeka«,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Z igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik.

Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.

Miha Lavtar, lastnik marketinške agencije Optiweb s 60+ zaposlenimi, je z mano poklepetal o mnogih dobrih & naprednih praksah v njihovem podjetju, svoji pestri 12-letni poslovni poti… ter tudi o marsikaterem direktorskem izzivu. Nastala je zelo prijetna in predvsem uporabna vsebina, ki bi jo še posebej priporočal vsem tistim, ki vodite mala, srednja ali pa […] The post Miha Lavtar: Preden nekaj vzameš, moraš nekaj prispevati… appeared first on Filip Pesek.

Miha Lavtar, lastnik marketinške agencije Optiweb s 60+ zaposlenimi, je z mano poklepetal o mnogih dobrih & naprednih praksah v njihovem podjetju, svoji pestri 12-letni poslovni poti… ter tudi o marsikaterem direktorskem izzivu. Nastala je zelo prijetna in predvsem uporabna vsebina, ki bi jo še posebej priporočal vsem tistim, ki vodite mala, srednja ali pa [...] The post Miha Lavtar: Preden nekaj vzameš, moraš nekaj prispevati… appeared first on Filip Pesek.

Zvezdana Novaković je umetnica, harfistka, skladateljica in pevka. Njeno ustvarjanje prepletajo tako klasična, jazzovska, kot elektronska in tradicionalna glasba. Kot pevka se poslužuje različnih tradicijskih vokalnih pristopov, predvsem ljudske vokalne tehnike slovanskih in balkanskih kultur ter nordijskega petja. Zvezdana se udejstvuje v številnih domačih in mednarodnih glasbenih zasedbah, tokrat pa je nastopila s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. V novem delu sta ji navdih nudila dva ženska lika, Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca ter Lepa Vida Josipa Jurčiča, zato je skladbo naslovila Vida Vrtoglavka. Nastala je pripovedna balada o hrepenenju, koncu ljubezni, novih začetkih, norosti, pa tudi o sovraštvu ter izgubi. Oddaja je del cikla Dvakrat Josip, ki je posvečen počastitvi obletnic smrti dveh velikih slovenskih umetnikov: skladatelja Josipa Ipavca (ob 100-letnici smrti) ter pisatelja Josipa Jurčiča (ob 140-letnici smrti).V ciklu sodeluje sedem avtorjev in izvajalcev, ki bodo v petih oddajah predstavili nove avtorske skladbe, neposredno vezane na motive iz življenja ali del obeh umetnikov. Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament

V oddaji bomo predstavili najnovejšo predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Norišnica d.o.o. Nastala je po besedilu britanskega dramatika Joe-a Ortona What the Butler saw, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja dodobra razburkalo javnost. Ustvarjalci, z režiserjem Vitom Tauferjem na čelu, so predstavo postavili v kontekst trenutnih družbenih razmer ter zanjo izbrali tudi nov, pomenljiv naslov. Nekaj besed bomo namenili še jutrišnjemu odprtju Cukrarne, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah ter 53. Linhartovemu srečanju v Postojni. Vabljeni k poslušanju.

Na sporedu je ponovitev oddaje „NOVA GORICA“ s podnaslovom Paradigma nove Evrope.Nova Gorica je nastala ob bridkosti izgube Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja tik po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo lokalne skupnosti.

Ste vedeli, da imamo pri nas 90 vrst sesalcev in da je vsaka tretja vrsta sesalca netopir? Razstava Preživeti z netopirji v nekdanji šoli v Kančevcih je prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Nastala je v okviru projekta Gorička krajina v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebnost te razstave je, da lahko obiskovalci netopirje opazujejo tudi prek zaslona v obliki prenosa v živo iz kleti ali podstrešja, kjer bivajo. Kakšno je življenje netopirjev, kaj so njihove posebnosti, kakšen odnos imamo ljudje do te zaščitene vrste in kako jim škoduje svetlobno onesnaževanje, je v Nedeljski reportaži raziskovala Petra Medved.

1. Vláda konala sebavedome, rýchlo a sama od seba. 2. Mali by sme si dať pozor na Konfuciove inštitúty. 3. Pri vakcínach je problémom aj preinformovanosť.

Oddajo bomo začeli z nagrajencem prestižnega fotografskega natečaja World Press Photo, slovenskim dokumentarnim fotografom Cirilom Jazbecem. V Kategoriji Okolje je za serijo fotografij, posnetih v Severni Indiji, prejel drugo nagrado. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Nine Ivanišin: Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, ki je nastal v sklopu programske platforme Drama laboratorij ljubljanske Drame. Informans ali neformalni performans je sicer oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini pa so minuli petek odprli razstavo z naslovom Women about women – Ženske o ženskah. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Rise of women – Vzpon žensk, ki ga podpira Evropska unija, in je posvečena ženski v kulturi Zahodnega Balkana. Tudi o tem danes. In še o glasbi: v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije po pol leta znova zazvenel v polni zasedbi, nocoj ob 20-ih bomo lahko na Programu Ars v oddaji Petkov koncertni večer poslušali posnetek koncerta, ki ga bomo predstavili tudi v današnji oddaji. Foto: Peter Uhan

Današnja, peta postna nedelja se imenuje tudi tiha nedelja. Na nek način že sklepa postno duhovno pot in nas v tišini pripravlja na obhajanje Jezusove velikonočne skrivnosti. Zakaj so naši predniki to nedeljo poimenovali tiho nedeljo? V bližnji preteklosti so postni čas delili na daljno, bližnjo in neposredno pripravo na obhajanje Jezusove velikonočne skrivnosti. Daljna se je začela na pepelnično sredo in je trajala do prve postne nedelje. Bližnja je trajala od prve do pete postne, ali tihe nedelje. Neposredna priprava pa od tihe nedelje do velikega tedna. Na tiho nedeljo so v cerkvah, v znamenje resnosti, z vijoličnim zagrinjalom zakrili križ, svete podobe in kipe. Križ so nato odkrili ob koncu obredov velikega petka, svete podobe in kipe pa ob začetku velikonočne vigilije. Še bolj kot ta liturgična simbolika pete postne nedelje, me nagovarja izbira evangeljskih odlomkov v triletnem liturgičnem ciklu. V liturgičnem letu A, ki smo ga obhajali lani, je Cerkev izbrala odlomek iz Janezovega evangelija o obuditvi Jezusovega prijatelja Lazarja (Jn 11,1-45). Gre za gluho tišino Lazarjevega groba. V liturgičnem letu B, ki ga obhajamo letos, prav tako beremo odlomek iz Janezovega evangelija, o pšeničnem zrnu, ki mora umreti v zemlji, da obrodi sad (Jn 12,20-33). Gre za skrito, tiho umiranje, ki je pogoj za duhovno rodovitnost. V liturgičnem letu C, prihodnje leto, je na vrsti odlomek iz Janezovega evangelija, o grešnici, ki so jo želeli kamnati, Jezus pa ji je od srca odpustil (Jn 8,1-11). Nastala je tišina, Jezus se je sklonil in tiho pisal po tleh. Kriza pandemije korona virusa Covid-19 je dobesedno vijolično zagrinjalo, ki že eno celo leto zagrinja naš pogled na svet in na življenje. Zavedamo se, da smo kot ljudje in kot človeštvo ranljivi, umrljivi, nemočni. Kakor da bi se v našo bližino prikradla gluha grobna tišina Lazarjevega groba. V tem kriznem, »korona-času«, lahko kot kristjani dopustimo, da v pesek naše zgodovine tudi tokrat piše Jezus sam. Ko je pisal po tleh, so vsem, ki so obsojali grešnico, začeli padati kamni iz rok. Odvrzimo tudi mi težke kamne tesnobnosti, strahu in malodušja, zaupajmo, da je pod vijoličnim zagrinjalom, ki zagrinja križ, čista Ljubezen, razpeta v neskončnost novega neba in nove zemlje.t

Nova Gorica. Mesto, ki je nastalo iz bridkosti ob izgubi Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja takoj po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo tamkajšnje skupnosti.

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja akademikinja Marija Stanonik, avtorica knjige o pesnjenju v vojaški suknji od leta 1515 do konca prve svetovne vojne. Z omenjeno knjigo je avtorica prišla do konca pregledu literarnega udejstvovanja slovenskih fantov, ki so umirali v različnih vojskah po svetu. Nastala je antologija vojških pesmi vse preveč zamolčanih glede na trpljenje, ki je za njimi ...

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja akademikinja Marija Stanonik, avtorica knjige o pesnjenju v vojaški suknji od leta 1515 do konca prve svetovne vojne. Z omenjeno knjigo je avtorica prišla do konca pregledu literarnega udejstvovanja slovenskih fantov, ki so umirali v različnih vojskah po svetu. Nastala je antologija vojških pesmi vse preveč zamolčanih glede na trpljenje, ki je za njimi ...

Nebolo to tak dávno, čo bol životný cieľ žien celkom iný. Dôležité bolo vydať sa a mať deti. A to bolo všetko. Dnes je však situácia v spoločnosti celkom nová. "Za posledných 100 rokov nastali také obrovské zmeny v inštitúcii manželstva, aké tu pravdepodobne neboli za posledných 2 tisíc rokov, čo vieme dokumentovať," objasňuje v novej časti podcastu Diva.sk sexuologička Daniela Šedivá. Aká je teda situácia v dnešnej spoločnosti a prečo?

Nastala další neděle a s ní tady je i nový díl Vyleť z hnízda! Tentokrát jsem zpovídala svoji kamarádku Barču, která se před třemi lety odstěhovala na Tenerife. Šla tam za svou argentinskou láskou a momentálně tam společně bydlí ve městě El Médano a byt s nimi sdílí jedna roztomilá kočka, kterou si můžete prohlédnout i na podcastovém Instagramu. Jestli vás tedy zajímá, jaké to je, žít někde, kde je po celý rok léto, jak to vypadá, když je na ostrově výpadek proudu nebo jak funguje tamější zdravotnictví, rozhodně se dejte do poslouchání. #něcomezi Odkazy k podcastu: ● Baru Instagram: https://www.instagram.com/barbora.prikrylova/ ● Baru Facebook: https://www.facebook.com/barbora.prikrylova96 ● Baru TikTok: @barbora_prikrylova ● El Medano: http://el-medano.com/ ● Siam Park: https://www.siampark.net/index.php/en/ ● Loro Parque: https://www.loroparque.com/index.php/en/ ● Inmobiliaria: https://inmobiliariasg.com/ ● Instagram Podcastu: https://www.instagram.com/vyletzhnizda/ ● Facebook Podcastu: https://www.facebook.com/vyletzhnizda/ ● Stránky Podcastu: https://vyletzhnizda.weebly.com/ Kdyby někdo hledal konkrétně mě: ● Můj blog: www.enthusiaster.cz/ ● Instagram: www.instagram.com/terovca_/ ● Spotify: terka177 ● Soundcloud: https://soundcloud.com/user-865875590 ● Pinterest: https://cz.pinterest.com/terweasley/

V Prvi vrsti je nastopila pevka in avtorica Tjaša Fabjančič, ki živi in ustvarja v sosednji Avstriji. K snovanju svojega novega projekta je povabila tri od svojih najljubših, vrhunskih glasbenih sopotnikov – basista Roberta Jukiča, avstrijskega pianista Michaela Laggerja in bobnarja Philippa Kopmajerja. Nastala je plošča Miniature s krhkimi, a ognja polnimi, neposrednimi skladbami, v katerih se melodična avtorska, jazzovsko navdahnjena glasba prepleta s poetičnimi besedili v več jezikih. Nekaj jih je zazvenelo v studiu 13, kjer se je Tjaši pridružil pianist Michael Lagger.

„Musíme zpátky do práce,“ vyzval kandidát na předsedu německé Křesťansko-demokratické unie Friedrich Merz a způsobil tím v době koronavirové notný poprask.

Dolgost spomina našega je kratka. Zdi se celo, da je iz leta v leto krajša: v globaliziranem in digitaliziranem svetu pač vse pogosteje, vse hitreje pozabljamo, kaj se je zgodilo pred stoletjem, pred desetletjem, lani ali celo prejšnji mesec. Čemu neki bi se torej posvečali vojni, ki se je končala pred več kot 24 stoletji? Čemu bi se posvečali vojni, ki je potekala med le malo pomembnimi državami nekje na periferiji tedanjega civiliziranega sveta? Čemu bi se navsezadnje posvečali vojni, ki se zdi tako šibko vpisana v naš kolektivni spomin, da o njej Hollywood še ni posnel nobenega zgodovinskega spektakla? – Preprosto zato, ker je peloponeška vojna, ki je med Atenami in Šparto potekala med letoma 431 in 404 pred našim štetjem, odločilno spremenila potek grške zgodovine. Če so se namreč v desetletjih pred vojno na obalah Egejskega morja, še prav posebej seveda v demokratičnih Atenah, razcveteli poezija, gledališče, arhitektura, naravoslovje, medicina, zgodovinopisje in filozofija, zaradi katerih Grčija upravičeno velja za eno izmed zibelk Zahoda, je bilo po spopadu, ki je zajel ves grški svet in so ga zaznamovali brutalni vojni zločini, vsesplošno materialno uničenje ter množično umiranje tako na bojnem polju kakor v zaledju, vse drugače. Atenska demokracija je ugasnila. Nastala ni več niti ena sama tragedija, ki bi se ohranila do danes. Zmagovita Šparta pa je bila tako izčrpana, da svojega uspeha ni mogla prevesti v trajno hegemonijo, spričo česar je celotna Grčija razmeroma hitro postala igrača v geopolitičnih igrah večjih sil – najprej Perzije, nato Makedonije in, precej pozneje, še Rima. Zlate dobe je bilo, skratka, konec. Kako se je lahko to primerilo? Zakaj je peloponeška vojna sploh izbruhnila? S kakšnimi cilji sta jo Atene in Šparta bojevali? Kako se je v spopad zapletel še preostali grški svet? Kakšne trajne nauke bi, ne nazadnje, iz teh usodnih dogodkov lahko potegnili današnji politiki? To so vprašanja,ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili klasičnega filologa in zgodovinarja antike, raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in predavatelja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Gregorja Pobežina. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: hopliti s kopji in sulicami, grško vazno slikarstvo, 7. stol. pr. Kr. (Wikipedia, javna last)

Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, ni le opazovalec in prenašalec informacij iz sosednje države. Italijo so v zadnjih letih pretresali nesreče, potresi, migrantska kriza in v tem letu koronavirus, ki je – kar zadeva Evropo – ravno v Italiji pokazal svoj najkrutejši obraz. Njegove novinarske zgodbe so polne empatije, zato ne preseneča, da so ga tudi omejitev gibanja in drugi varnostni ukrepi zaradi koronavirusa spodbudili k pisanju dnevnika. Nastala je knjiga Karantena.Rim, v kateri opisuje svoje novinarske in človeške izkušnje pred epidemijo, ko je nismo še niti slutili, in med njo.

Izolska navijaška skupina Ribari spodbuja domače športnike in jim stoji ob strani že 30 let. Nastala je na valu nogometne evforije v Izoli, ki se je začela tik pred razpadom nekdanje skupne države, nadaljevala pa po osamosvojitvi Slovenije, ko je izolski nogometni klub zaigral v prvi slovenski nogometni ligi. In čeprav se je tako imenovano zlato obdobje izolskega nogometa po nekaj letih končalo z izpadom iz lige, so Ribari ostali zvesti domačemu športu in zanj navijali še naprej. V zgodovino so se zapisali predvsem derbiji s Koprom, na katerih so si navijači obeh moštev dali duška in pogosto prestopili mejo športnega navijanja. Rivalstvo med Koprčani in Izolani je aktualno tudi še danes. O njem bodo Ribari zagotovo spregovorili tudi na kateri od prireditev, ki jih pripravljajo ob 30-letnici svojega delovanja. O tem in drugih vidikih navijaštva se je Jasna Preskar pogovarjala s tremi ustanovnimi člani Ribarov. Vabljeni k poslušanju!

Nastala doba kvásková. Preto nám snáď bude podobenstvo o kvase akosi bližšie. Kvas spôsobuje rast, takže z niečoho maličkého vznikne procesom neuveriteľnej transformácie niečo veľké, krásne, dobré, voňavé. Ježiš vraví, že kvas je podobný Božiemu kráľovstvu. Aj ono rastie skryte, nenápadne, postupne, no nezadržateľne. Ak som v Krista veriaci človek, som súčasťou tohto kráľovstva vďaka svojmu Kráľovi. Podieľam sa na raste Jeho kráľovstva alebo budujem vlastnú ríšu? Homília: Milan Mitana Úvodné slovo: Marcel Markuš Čítanie: Braňo Slezák Hudba: Ewald Danel ----------------------------------------------------------------------- PODOBNOSŤ ČISTO ZÁMERNÁ (Séria homílií o Ježišových podobenstvách) V sérii sa počas tohto neľahkého obdobia zastavujeme nad desiatimi podobenstvami/ilustráciami, ktoré rozprával Ježiš. V nich nám dáva Ježiš možnosť nahliadnuť do jeho mysle, spôsobu rozmýšľania o svojom poslaní a o rôznych dôležitých otázkach života. Prečo dnes rozmýšľame o podobenstvách Ježiša Krista? Viac ako jedna tretina Ježišovho učenia v synoptických evanjeliách je predkladaná cez podobenstvá. Podobenstvá predstavujú krásny príklad toho ako Ježiš kontextualizoval svoju reč prostrediu, v ktorom žil (robil ju zrozumiteľnou a uveriteľnou. Slovo podobenstvo je prekladom z gréckeho slova parabolae čo znamená prirovnanie pozorovaním. Podobenstvo je teda “pozorovaná podobnosť” večného, transcendentného s tým, čo je blízke nasej každodennej životnej skúsenosti. Bolo metódou vyučovania v židovskej škole - niečo vonkajšie, pozorovateľné, zemské, hmatateľné, bežne zažívané bolo použité na vysvetlenie istej duchovnej pravdy. Podobenstvá sú strohé, neposkytujú zbytočné informácie, často majú prvky preháňania či prekvapenia, niekedy sú predkladané pred poslucháča ako paradox, nútia nás rozmýšľať a až radikálne meniť naše myslenie a postoje. Táto séria homílií je príležitosťou vstúpiť do týchto ilustrácií a príbehov, zahĺbiť sa v nich a cez ne porozumieť svetu, v ktorom žijeme, jeho výzvam aby sme mu vedeli primerane slúžiť: staneme sa podobenstvom pre svoje okolie, ktoré nás bude čítať a cez ktoré ono porozumie svojej životnej situácii.

Velkopáteční meditace nad Lukášovým evangeliem 22. a 23. kapitoly. Nastala hodina mocné tmy, to je omezený čas omezené vlády. A přesto je to čas velice těžký. Vždycky byla temnota velice bezedná. Stačí si všimnout, že většina dějů Velikonoc (ale už i těch prvních v Egyptě) se děje ve tmě. Ježíš je za tmy zatčen, bit a poprvé vyslýchán a při jeho smrti zahaluje Jeruzalém tma, která nemá přirozeného důvodu. Vláda tmy. Jak se projevovala?

*Ova emisija je snimljena prije potresa u Zagrebu i izolacije u RH vezane uz COVID-19. Nastala je u želji da upoznamo dijasporu i roditeljske mogućnosti izvan Hrvatske, a objavljujemo ju upravo s pogledom u budućnost jer pandemija će proći, a do tada treba kratiti vrijeme u izolaciji... U devetoj epizodi Babyrooma provjerili smo kako je u Irskoj i Norveškoj...u razgovoru doznajemo o cijenama vrtića, pelena, odnosu poslodavca prema zaposleniku za vrijeme i nakon porodiljnog, brine li država o roditeljima/djeci. Poslušajmo što nam zanimljivo kažu mame iz Irske i Norveške, a dodajmo kako je ovo tek prva u nizu emisija gdje otkrivamo kako je biti roditelj u raznim državama svijeta. Pozivamo dijasporu - javite se da čujemo kako je i kod vas! 2:00 Porodiljne naknade u RH imaju novi limit 3:20 Calling Ireland i Doru koja je zamijenila jadransku obalu irskim zelenilom 5:00 Porodiljni u Irskoj - država daje 6 mjeseci, a dalje ovisi gdje radiš 6:45 Za nezaposlene majke se država lijepo pobrine 9:15 Još potomaka u Irskoj ili ipak ne ? 10:20 Vrtići slična priča kao kod u RH, “samo” 10 puta skuplji 13:50 Irci školarci postaju već sa 4 godine 16:00 Bilingualna djeca u dijaspori 17:15 Porodiljni u SAD-u i Japanu još kraći od Irske 18:18 Calling Oslo i Petru koja je zagrebački asfalt zamijenila norveškim fjordovima 19:40 Norveški način vođenja trudnoće i poroda 23:30 Koliko koštaju pelene i ostale potrepštine u “skupoj” Norveškoj? 25:00 Second hand oprema za djecu im je standardna praksa 25:35 Stil života na skandinavski način 27:15 Porodiljni ima i za studente 28:30 Tate na roditeljski dopust idu u većini - dobiju duplo više vremena nego u RH 30:00 Petri je mindset i briga države presudna za ostanak na sjeveru

Kdo to platí? | Co můžeme nazývat ekonomickou krizí a nastala už v současné situaci, nebo bychom s tímto označováním ještě měli být opatrní? A jaké může mít následky?

ČR uzavřela hranice, máme zákaz vycestování, jsou uzavřeny školy a většina obchodů (kromě nemocnic, lékáren, potravin, ad.). Nastala extrémně mimořádná situace nejen pro Českou republiku, ale pro celý svět. Pojďme se společně na chvilku zastavit, vypnout zprávy a zamyslet se nad tím, co můžeme ovlivnit v našem podnikání při této těžké a mimořádné situaci. Ani my, kteří pracujeme na dálku, nejsme v žádném případě v bezpečí a to ani finančním. Aktuální situace se dotýká nás všech. Už nyní to v rámci zakázek někteří z nás cítí. Co můžeme dělat, abychom minimalizovali ztráty? Lze něco dělat, abychom si dokonce polepšili? Jak vyplnit extra čas, který najednou máme? Jak zvládnout všechny činnosti, pokud máme nyní méně času? Získejme perspektivu a zamysleme se nad dlouhodobějšími důsledky a dle toho vyvozujme, jaké by měly být naše aktuální činnosti. Očima podnikatele a freelancera, jak můžeme využít tuto mimořádnou situaci ku prospěchu našemu podnikání. Výběr nejlepších livestreamů najdeš v rámci podcastu Společně na dálku, skoč na http://spolecnenadalku.cz/

Šesto sezono ustvarjanja v Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani odpira razstava #VsakDan8Marec. Nastala je v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk. Nova premiera sezone 2019/2020 v Mestnem gledališču ljubljanskem pa bo tudi prva slovenska uprizoritev drame Koščki svetlobe britanskega avtorja Simona Longmana v režiji Barbare Zemljič.

V Filmogledu na vprašanje katero skladbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja gledališki režiser Jan Krmelj, ki je na Mali oder SNG Drama, postavil igro Življenje drugih. Nastala je po motivih istoimenskega filma nemškega scenarista in režiserja Floriana Henckela von Donnesmarcka. V gledališki uprizoritvi odkrivamo življenja drugih, prek pogleda agenta Stasija, v času najbolj obsežnega nadzorovanja povojnega socializma, v Nemški demokratični republiki. Mladi, petindvasetletni Jan Krmelj, pa nam v Filmogledu razkriva, zakaj si je najbolj zapomnil glasbo v filmih ameriškega režiserja Davida Lyncha.

Zábavný a zároveň poučný pohled na dění kolem nás očima Josefa Fouska.

Pred začetkom nove gledališke sezone se bomo posvetili 6. Drama Festivalu, ki je minulo sezono ljubljanske Drame sklenil. Na festivalu smo si ogledali nekaj predstav in o njih poklepetali z ustvarjalci, pogovore pa vam bomo predstavili v današnji in prihodnji oddaji. Otvoritvena predstava Michelangelo, po drami Miroslava Krleže Michelangelo Buonarroti, besedilo sta priredila režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis, je bila premierno uprizorjena v okviru lanskih Dubrovniških poletnih iger, v opuščenem samostanu na otoku Lokrumu. Nastala je v koprodukciji Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča Ivan pl. Zajc z Reke. Več o njej v nadaljevanju, pozneje pa prisluhnite tudi pogovoru o predstavi Gostišče Eden, ki jo je v Zagrebškem gledališču mladih (ZeKaeM), režiral Arpad Schilling. O njej smo se pogovarjali z igralcem Zoranom Čubrilom. Vabimo vas k poslušanju! foto: Marko Ercegović, HNK Ivan pl. Zajc, Reka, izsek

Nad Čopovo ulico v Ljubljani se dviguje mogočna bela zgradba Mestne hranilnice ljubljanske – prve slovenske bančne ustanove. Nastala je na višku slovenskega narodnega prebujanja in je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje odigrala ključno vlogo pri poslovnem osamosvajanju in finančnem opismenjevanju Slovencev.

Branimir Brkljač je legenda marketinga i prodaje na ovim prostorima, jer je sa svojim projektima plasiranja Kozmodiska i pokretanja TopShopa pionirski uveo koncept TV prodaje u domaće tržište. „Izgleda šašavo ali djeluje“ slogan je kojim je Branimir Brkljač napravio zaokret i od korporacijskog pravnika postao komunikacijski marketinški stručnjak. Krenuo je od male firme u Sloveniji a stvorio korporaciju s preko 20 ureda u zemljama Srednjoistočne Europe. Postao je lider u TV prodaji. Premda je oduvijek mislio da će biti pravnik i u to vrijeme bio je zadovoljan odvjetnik koji se bavi međunarodnim trgovačkim pravom, poslan je na sastanak sa starim izumiteljem gdje mu je predstavljen Kozmodisk. Prvotno ni sam nije vjerovao te se pitao što li tu radi, ali pisma zadovoljnih korisnika ponukala su ga prihvati izazov. Priča je postala srž samog proizvoda, a iskustvo zadovoljnih korisnika prodavalo je proizvod. Branimir je stvorio efekt društvenih mreža prije nego što su one i postojale. Cilj je bio što više raširiti informaciju pa je tako došao na ideju da se izjave korisnika prenesu na neki drugi medij. Nastala je TV prodaja. S obzirom da je veliku minutažu na televiziji dobio po maloj cijeni, uključio je još neke proizvode da pokrije troškove. Stvoren je Top shop. Kako su se širili tako su otvarali svoje call centre, sve sa svrhom direktne prodaje i komunikacije s kupcima. Studiomoderna je rasla, razvijala se, privlačila investitore. Za Branimira se krug tada zatvorio. Danas je priča jednako bitna. To je ono što razlikuje proizvod od ostalih sličnih. Diferencijacija. Prodavanje priče a ne benefite proizvoda. Danas smo svi platforma i zato je važno da ljudi povjeruju u priču. Svatko tko ima telefon u džepu je medijski kanal. Kada osoba vjeruje, ona će je sama dalje širiti. Ljudi vole biti dio nečega, pripadati, biti dio zajednice, community-a. I to se neće promijeniti. Mijenjat će se formati pripadanja, ali potreba za pripadanjem će uvijek biti u nama. Danas je sve TV prodaja, ako nije TV prodaja to nije marketinški model. Nije cilj prodati što više proizvoda nego da se vjeruje u priču. Testimonial i endorsement. Fokus ne bi trebao biti na tisućama pratitelja. Ako je i minimum, nema veze, to su ljudi koji ti vjeruju. MVA - minimum viable audience. Naglasak je na VIABLE. Jer ako priča ima smisla ona će se valjano širiti. Temelji su pravi. U priči o Kozmodisku ugrađeni su svi bitni elementi suvremenog marketinga. Marketing se do danas nije promijenio već samo kanali, ali radikalno. Tehnološkom revolucijom mijenja se komunikacija, a onda i svijet. Živimo u zemlji znanja bez razumijevanja, a svih posljedica još nismo svjesni. Zbog količine medija i informacija događa se kontra proces. Stvara se informacijski bubble. Lako je pronaći informacije koje potvrđuju ono u što vjerujemo i stvoriti svoju mini zajednicu. Sve je dostupno. Sve što radimo je PR, naš život je marketing. Svaki potez je marketing. Branimir je ponosan na sve što je napravio, no istovremeno svjestan da s tim iskustvom nema što dalje, već da ponovno ulazi u fazu učenja. Sebe naziva Iskusnim početnikom. Trenira da bude otvoren svemu onome što vidi, a zahvaljujući iskustvu tumači te stvari i uči od drugih. Odbacuje razmišljanja što bi bilo kad bi bilo. Kada ne možeš nešto promijeniti, nije pitanje što bi drugačije učinio, nego što si iz tog naučio. Treba biti uporan i ne dozvoliti da neuspjeh na početku obeshrabri da se nastavi, ali ne smije se ni biti zaljubljen u svoju ideju jer to ograničava. Uspjeh je fini balans između onog što je upornost i razumijevanja da se promijeni ono što je potrebno da bi se uspjelo. Mora se izložiti, istupiti negdje u nepoznato. Ne postoji nikakav uspjeh ako se unaprijed zna da će se uspjeti. Ništa ono baš stvarno dobro ne može se dogoditi ako se uđe u planirano. Mora se napraviti taj korak kada se ne zna je li stepenica dolje provalija. Izbaciti se iz comfort zone. Tu nastaju prave stvari. Možda je šašavo,

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. 6 spremljajo: Luka Martin Škof, režiser, Mare Bulc, režiser, Marko Sosič, selektor, Nika Švab, dramaturginja in Miha Horvat, soustanovitelj Fundacije Sonda. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče 6 Režiser: Žiga Divjak Igralci: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc Pomoč pri raziskavi: Maja Ava Žiberna Oblikovalec videa: Domen Martinčič Na videu: Sajjad Ahmadi, Ojalan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi, Majid Tahiri Oblikovalec zvoka: Iztok Drabik Jug Oblikovalec svetlobe: David Orešič Svetovalka za kostumografijo: Slavica Janošević Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Tehnični vodja: Igor Remeta Producentka: Tina Dobnik Zahvaljujemo se kolektivu Nove pošte, Juditi Nahtigal, Katarini Morano, Marti Globokar, Katjuši Koprivnikar, Slavici Vodopivec, Mirjam Bizjak, Tanji Ahčin, Robertu Rističu, Mariu Majstoroviću, Tini Zorman, Cvetki Kernel, Ožbeju Račečiču, Boštjanu Šeficu, Brunu Rednaku, Andreji Barle Lakota, Katarini Štrukelj in Draganu Kojiću. 19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili? Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti? Dokumentaristična predstava, narejena po zgodbah, ki so se zapletale februarja 2016, na vrhuncu migrantske krize, ko bi naj prišlo do nastanitve 6 mladoletnih prosilcev za azil v dijaški dom. Lokalno prebivalstvo pa je doseglo, da tega ni prišlo. Predstava je bila nagrajena na 53. Festivalu Borštnikovo srečanje kot najboljša uprizoritev sezone 2017/2018. Nastala je v okviru novega produkcijskega modela Nova pošta, ki je služil kot rezidenčni prostor režiserjem in igralcem.

Závěrečný díl věnovaný Netflixu začneme v roce 1999. Situace ve společnosti nebyla dobrá, a tak se přímo do jejího řízení zapojil, do té doby pouze v pozadí stojící, Reed Hastings. Nastala doba konfliktů a vyhazovů. Došlo k zavedení předplatitelského modelu. Ten zaznamenal úspěch u zákazníků. Zdálo se, že Netflix bude mít umetenou cestičku k dominanci mezi online dvd půjčovnami… Jenže opak byl pravdou. Gigant Blockbuster se chystal proti Netflixu bojovat spuštěním vlastní online služby. Navíc byl levnější. A celou situaci ještě zhoršilo, když se začalo šuškat, že se Amazon také chystá vstoupit do tohoto byznysu… Vychutnejte si druhou část příběhu o historii Netflixu. Dále se také dozvíte: Netflix vs. Blockbuster- aneb legendární souboj Davida s Goliášem Blamáž zvaná Qwikster Firemní kultura Netflixu A mnoho dalšího

Krčme in gostilne so bile vedno središče dogajanja, še posebno v vaškem okolju. Na Trnovsko-banjški planoti jih je bilo veliko in bile so zelo različne. Člani Kulturno-turističnega društva Lokovec, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, so tako raziskali in zapisali vse o gostilnah in krčmah na planoti od druge polovice 19. stoletja do danes. Nastala je je knjiga, obširen zbornik, opremljen s številnimi zanimivimi fotografijami, ki pravzaprav prinaša zapis življenja na planoti. Nekaj najbolj zanimivih utrinkov je s snovalci knjige v oddaji Primorski kraji in ljudje prepletla Ingrid Kašca Bucik.

Na generálním ředitelství HZS České republiky v Praze jsme si povídali s plk. Ing. Danielem Miklósem, MPA, náměstkem generálního ředitele HZS ČR pro prevenci a civilní nouzovou připravenost.