Podcasts about nastala

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

This DiepCJourney® podcast interview was conducted at the PRMA Plastic Surgery practice in San Antonio during Breast Reconstruction Awareness week. Dr. Chet Nastala discusses PRMA's TruSense® and sensation to the breasts. With extensive background training and twenty-five years of experience with the team of surgeons at PRMA, Dr. Nastala is particularly interested in the sensation of the breast, nerve repair, and optimizing outcomes for their breast reconstruction patients. They achieve this through ongoing research and improvement in surgical techniques at PRMA. He discusses the nerve anatomy of the breasts and some of the limitations of the body's own ability to regenerate nerves after they are repaired. Dr. Nastala mentions various modalities of breast cancer treatment that include surgery, chemotherapy, immunotherapy, radiation therapy, and other biological therapies. He also talks about the possibility of nerve preservation and surgical techniques utilizing this method of improving sensation to the breast when oncologically safe. He differentiates between the PRMA service mark, TruSense® and using a nerve graft. The TruSense® method signifies the surgeons take the patient's own recipient nerve from the breast and connects it to the donor nerve that is found in the abdominal tissue in a DIEP flap procedure. This procedure is using all the patient's own tissue and nerves. A nerve graft is a cadaveric, prepackaged material that can be used for both implant and autologous reconstruction. It is sometimes necessary to use to "bridge the gap" in the nerves when there is not enough available from the patient. The process of regaining sensation does take time. Dr. Nastala explains what can affect the nerves to regenerate, which include age, radiation, diabetes, and smoking. They collaborate with a team of breast surgeons to try and preserve as much of the nerve in the chest area as is oncologically safe and possible so that they can use the TruSense® method to restore sensation to the breast after mastectomy. Connect with Dr. Nastala on the following platforms: Instagram PRMA Account: https://www.instagram.com/prmaplasticsurgery/ Facebook: https://www.facebook.com/chetnastala

Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

U ovoj epizodi razgovaramo s Adnanom Smajićem, prvim bh. somelijerom za čaj i osnivačem Franz & Sophie – prve specijalizirane čajdžinice u Bosni i Hercegovini. Kako je jedan ljekar iz Bijeljine postao ambasador kulture ispijanja čaja u Sarajevu? Zašto ime „Franz & Sophie“? I kako je uspio izgraditi brend koji u isto vrijeme nudi istočnjački zen i vrhunski kvalitet i okus? Adnan s nama dijeli svoju ličnu priču: od ratnog izbjeglištva u Njemačkoj, karijere od staračkih domova do farmaceutskih kompanija, do završetka Akademije za čaj u Bonnu i povratka u Sarajevo s jednom misijom – da čaj u BiH postane poseban ritual uživanja.Adnan vam otkriva i koje su vrste čaja najskuplje na svijetu i kako je američki predsjednik Nixon na poklon od kineskog predsjednika svojevremeno dobio vrećicu od 200 g najskupocjenijeg čaja na svijetu.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Sanja Rejc. Svetlano Slapšak, avtorico knjige z naslovom Kje smo? in podnaslovom Ljubljanski steganogram, je vznemirila legenda, po kateri naj bi Ljubljano, v rimskih časih imenovano Emona, ustanovili Jazon in Argonavti. Na ladji Argo so z zlatim runom bežali od Črnega morja po Donavi, navzgor po Savi in potem Ljubljanici. Druga pripoved pravi, da so Argonavti svojo ladjo ob Ljubljanici razstavili in jo čez slovenski Kras prenesli ali prepeljali do Jadranskega morja. Leta 1955 je slovenski matematik Ivo Lah zgodbo o Argonavtih nadgradil za ponazoritev svoje matematične formule. Do obale vodijo številne poti, zato je upošteval možnost, da je bil vsak del ladje Argo iz varnostnih razlogov prepeljan po drugi poti, kar naj bi zmedlo zasledovalce. Avtorica pojasni, kaj pomeni podnaslov knjige. Steganografija je praksa prikrivanja sporočila znotraj drugega sporočila in fizičnega predmeta; steganogram je njen proizvod. »V računalniških / elektronskih kontekstih je to računalniška datoteka, sporočilo, slika ali video, skrit znotraj druge datoteke, sporočila, slike ali videa … V zadnjih letih se v steganografiji uporablja število Lah, podatki se skrivajo v sliki.« Svetlana Slapšak je iz Lahove enačbe razbrala, da matematik v njej operira z nedeljivimi deli ladje. Njeno pozornost sta torej vzbudila nedeljivo in vizualizacija; prav z vizualizacijo je matematik ustvaril steganogram. V zvezi s tem je miturgija tisto, kar je poljubno in nedeljivo, vizualno in akustično, skratka, zgodba, ki je vselej drugačna. »Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.« Svetlana Slapšak pravi, da je roman napisala kot poskus literarne verbaliziranja Lahove formule. Edini žanr, ki romanu ustreza, je menipska satira. Nastala je v poznem helenističnem obdobju in je nekakšna mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pravzaprav dekonstrukcija vseh teh žanrov. Ključni element je prenos oziroma potovanje. Argonavti se množijo vse do Lahovega števila, prenašajo sporočila in ostajajo nevidni. Samo poznavalci in poznavalke so tisti, ki jih opazujejo, opisujejo in opevajo. Svetlana Slapšak se prepričljivo uvršča mednje. Kot klasična filologinja, antropologinja, poliglotka, plodovita ustvarjalka, temeljita poznavalka zgodovine, umetnosti in številnih drugih področij razgrne svoje bogato znanje. Izobrazba, omika in razgledanost so zanjo vrednote; vedno znova poudarja, kako veliko veljavo imajo v človekovem življenju. V enem od zadnjih poglavij prikaže svojo življenjsko zgodbo, otroštvo in mladost v družini, ki jo ima danes za socialno okolje nižjega srednjega razreda in precej revno, vendar z zmožnostjo preživetja, izobraženo ter s smislom za humor. Piše o predanosti antični demokraciji in poskusom oživljanja prednosti te družbene ureditve. Doživela je veliko prelomnic. Zaradi kritičnih prizadevanj med študentsko stavko leta 1970 so jo politični nasprotniki napadli in ji prebili arkado. Srbska zgodovina se očitno ponavlja. Svetlana Slapšak je bila zmeraj uporniška in pokončna. Zna pa se tudi pošaliti na svoj račun, saj je kljub poudarjenemu intelektualizmu pogosto počela stvari, ki so jo zgolj zabavale in sproščale – od mode, aerobike in joge pa vse do zbiranja kuhinjskih receptov in domiselnega kuhanja. Avtoričino obsežno literarno-esejistično delo ima umetniško vrednost. Omeniti velja vidike eksofonije, se pravi vstopanja v drugi jezik in opuščanja materinščine – iz srbskega jezika v slovenski. Na koncu knjige sta namreč navedeni lektorica in korektorica, ne pa tudi prevajalka. Knjiga je napisana v slikovitem slogu, bogatem besedišču in jezikovno barvito. Posebnost je pisateljičino vživljanje v posamezne literarne like, tako zgodovinske kot mitične osebnosti, bodisi s pozitivnimi bodisi z negativnimi lastnostmi. Svetlana Slapšak je do njih prizanesljiva, se z njimi pogovarja in skuša razumeti njihova dejanja. Kot da bi bili živi, stopajo pred nas Charles Nodier, hči Vuka Karadžića, Gustav Mahler, Medeja, Prešernova Urška, prijateljice in še marsikdo, osebe, ki so tako ali drugače povezane z Ljubljano. Pisateljica kritično vrednoti zapostavljenost žensk, med vojaki pa jih na začetku omeni kar nekaj, ki so svoje ženske ljubili predano in tudi spoštljivo. Družbena kritika preteklosti in sedanjosti je pronicljiva, argumentirana in poglobljena. V knjigi so natisnjene pesmi v izvirnih jezikih, grškem, nemškem in češkem, ter prevodi, na koncu pa so dodane predstavitve, slikarske upodobitve ter fotografije zgodovinskih in miturgijskih likov. Večina prevodov v romanu je delo Božidarja in Svetlane Slapšak, odlomek iz drame Biljane Jovanović je prevedel Darinko Kores. Antropologinja razkriva etimološko ozadje ter se zaustavlja pri glasbenih in literarnih vrhuncih. Seznaniti se je mogoče tudi s simbolnim in mitološkim pomenom različnih živali – od slona, konja in miši, pa vse do krokodila in vrane. Knjiga Svetlane Slapšak Kje smo? je zakladnica novih in novih informacij, iz nje vejeta tudi posebna toplina in očaranost nad brezmejnimi možnostmi človekovega življenja: »Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

Stává se Amerika pod vedením Donalda Trumpa a jeho superbohatých spolupracovníků ve vládě oligarchií? Omyl. Spojené státy už oligarchií dlouho jsou. Tvrdí to americký profesor Jeffrey Winters, který vliv peněz na politiku, a to nejen v USA, zkoumá dlouhodobě. Něco se však podle něj ale přeci jen změnilo. Bohatí ztratili zábrany. Proč? A jak je to jinde?Host: Jeffrey Winters - politolog z Northwestern University ve Spojených státech, autor knihy Oligarchie Článek a další informace najdete na webu Seznam ZprávySledujte nás na sociálních sítích X, Instagram, Threads nebo Bluesky. Náměty a připomínky nám můžete psát na e-mail zaminutusest@sz.cz

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Napočil bo dan (The Day May Break) je naslov globalne fotografske serije enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nicka Brandta, ki do 7. septembra gostuje v dveh galerijah v Ljubljani: v Galeriji Cankarjevega doma in galeriji Fotografija. Velika fotografska razstava prikazuje ljudi in živali, ki sta jih prizadeli poslabšanje in uničenje okolja. Nastala je v različnih državah sveta: v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, na Fidžiju in v Jordaniji.

Včera poslanci konečne odblokovali parlament, zdá sa teda, že Fico umanažoval koaličnú krízu a moc má znovu v rukách.No porazeným je - ako už vždy - Andrej Danko.Nastala totiž dosiaľ nevídaná situácia: pôvodný koaličný partner nielenže v parlamente nemá ani osem vlastných poslancov na riadny klub, on dokonca nemá pod kontrolou ani straníckeho ministra, nevraviac o preferenciách.Tomáš Prokopčák sa v podcaste Dobré ráno pýta na politický príbeh Andreja Danka komentátora Petra Tkačenka.OdporúčanieDnes odporúčam film Champions na Netflixe. Pre nás, čo máme slabosť pre Bielych mužov, ktorí nevedia skákať, je tento basketbalový príbeh o tíme hráčov s mentálnym znevýhodnením a s Woody Harrelsonom v hlavnej úlohe povinnosťou - a vy ostatní, ak hľadáte niečo milé a pekné, tiež skúste. Inak, klasiku Bieli muži nevedia skákať nájdete na Disney+.Zdroj zvukov: HNtelevízia, TV JOJ, TA3, TV Markíza–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zgodnje vesolje je bilo precej drugačno, kot smo si še včeraj zamišljali. Zvezde in galaksije so bile večje in svetlejše, nastajati pa so začele mnogo prej, kot smo domnevali. Že v središčih najzgodnejših galaksij najdemo tudi orjaške črne luknje, kar povsem spreminja naše razumevanje, kako so ti nenavadni pojavi nastajali. Ob določenih pogojih je mogoče opazovati posamezne zvezdne kopice, torej večje skupke zvezd znotraj mlade galaksije, kot je na primer galaksija, imenovana Roj kresničk, ki jo raziskuje prof. dr. Maruša Bradač. Opaziti je mogoče celo eno samo posamezno zvezdo, kot je primer zvezde Eärendil. Vsa ta nova odkritja in z njimi kup svežih ugank je prinesel vesoljski teleskop Jamesa Webba, naslednik legendarnega Hubbla. Kakšna spoznanja se nam zdaj s tem odpirajo, preverjamo v tokratni Intelekti. Gosta sta astrofizika prof. dr. Maruša Bradač in prof. dr. Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Foto: Galaksija Roj kresničk je na Webbovi fotografiji razpotegnjena črta na sredini posnetka. Nastala je približno 600 milijonov let po velikem poku. Tako jo razpotegne gravitacijsko lečenje.Vir: NASA, ESA, CSA, STScI, Chris Willott (NRC-Canada), Lamiya Mowla (Wellesley College), Kartheik Iyer (Columbia)

Že konec 17. stoletja je v uradnih spisih pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju nekateri ljudje – moški in ženske – prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj. Njeno zgodbo, ki je bila glede na dolžino procesa in zapise v dokumentih, precej odmevna že v prvi polovici 18. stoletja, so obudili v Mestnem muzeju Idrija, ki domuje prav v gradu, kjer so ji sodili. Nastala je pravljica s senčnimi lutkami, gledališka igra, slikanica, muzejski lik in radijska igra Radia Slovenija. A kdo je bila ženska, ki so jo obtožili, da je del tatinske in tihotapske tolpe? Marino Melhiorco smo spoznali v oddaji Sledi časa, pri tem sta nam pomagali zgodovinarka Marija Terpin Mlinar, ki je nanjo naletela v starih nemških dokumentih, zapisanih v gotici, in igralka Metka Pavšič, ki njen lik igra v gledališki uprizoritvi in radijski igri.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

Výroba krajek má v Česku dlouhou tradici, dobře ji můžeme vystopovat například v Letovicích na Blanensku. V tamní manufaktuře se původně vyrábělo lněné, později bavlněné zboží.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Imrich Gazda je cirkevný analytik a zástupca šéfredaktora denníka Postoj. V minulosti pôsobil ako profesor na vysokej škole. S Imrichom sme sa v rozhovore rozprávali o jeho ceste viery, novinárskych začiatkoch a o tom, ako si ho Ježiš povolal do oblasti médií. 0:00 - V tejto časti uvidíte 1:50 - Úvod 4:00 - Miska otázok 10:38 - Tvoja cesta viery 16:46 - Mal si nejaké spoločenstvo? 20:25 - Nastala u teba niekedy kríza vo viere? 22:43 - Ako vedieš svoje deti ku viere 27:00 - Tvoj pohľad na emócie vo viere 32:36 - Kedy si prvý krát zaregistroval Godzone Tour 37:50 - Je podľa teba téma - NIE SI NA TO SAM aktuálna v cirkvi? 42:53 - Ako začala tvoja cesta k žurnalistike 47:15 - Nastáva veľa nedorozumení z médií ktoré sa k nám dostavajú? 50:11 - Máš svoj novinársky sen? 50:52 - Aké bolo tvoje zamestanie ako pedagóg? 52:27 - Akú úlohu by mali zohrávať kresťanské média v dnešnom svete? 57:52 - Ako vyzerá tvoj čas oddychu DAJ NÁM ODBER ABY TI NEUŠIEL ŽIADNY NOVÝ PODCAST. Nový podcast každý druhý štvrtok ✌️

U zadihanom svetu u kojem živimo wellness je neka vrsta pokreta, ili rekreacije, koja bi trebalo da nam omogući da očuvamo psihičku i fizičku ravnotežu. Wellness je postao masovni fenomen tek krajem 20. veka a u njemu ima dosta elemenata joge i drugih metoda i tehnika koje stižu sa Istoka. Saša Bojić Vas upoznaje sa nastankom i istorijom industrije wellnessa, i traži put do „prave“ wellness-metode, a duhovnu stranu priče, meditaciju, prezentira Maja Marić. Je li meditacija dobra za sve ljude? Von Sasa Bojic.

Kje mi živimo je naslov uvodne predstave Slovenskega mladinskega gledališča v novo gledališko sezono. Nastala je v soavtorstvu režiserja Bora Ravbarja in dramaturginje Ule Talije Pollak in uprizarja akutne in aktualne stiske predstavnikov velike množice ljudi, ki so izpostavljeni krutostim neurejenega stanovanjskega in najemniškega trga v državi. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Matej Povše, www.mladinsko.com

Novu sezonu otvaramo sa specijalom “Kako je nastala tuzlanska techno scena prije 27 godina?”U ovom obimnom podcastu o tome kako je nastajala TZ techno scena krajem ‘90 tih govore: Jesenko Alić, suosnivač Different stylea, Mirza Akšamić, osnivač Fobie, Merima Džubur Grbić, prvi ženski DJ u TZ, Zlatko Berbić, direktor i vlasnik Radio Kameleona, na kojem se emitirala emisija Different Style, te Maid Porobić, vlasnik Kluba Palma, u kojem su se dešavali prvi techno partiji u Tuzli. O suradnji sa tuzlanskom techno scenom govore i Zoran Nikolić iz Distruction noise iz Novog Sada, Jasmina Mameledžija, DJ Jasmina iz Travnika/SA i Samir Čulić, DJ Choola iz Organizacije, iz Sarajeva. O tome kako je nastajala TZ techno scena krajem '90 tih govore: Jesenko Alić, suosnivač Different stylea, Mirza Akšamić, osnivač Fobie, Merima Džubur Grbić, prvi ženski DJ u TZ, Zlatko Berbić, vlasnik Radio Kameleona, na kojem se emitirala emisija Different Style, te Maid Porobić, vlasnik Kluba Palma, u kojem su se dešavali prvi techno partiji u Tuzli. O suradnji sa tuzlanskom techno scenom govore i Zoran Nikolić iz Distruction noise iz Novog Sada, Jasmina Mameledžija, DJ Jasmina iz Travnika/SA i Samir Čulić, DJ Choola iz Sarajeva. 00:00:00 Uvod i najava00:04:34 Avdo Šerak, 18.11.2001, emisija Zeus vam predstavlja, RTVTK 00:08:07 Avdo Šerak, 2006, RTVTK: Kako sam violinu zamijenio sa gramofonima i postao DJ?00:11:38 Jesenko Alić: U Avdinoj kući u Kuli 1997. smo počeli svirati za našu ekipu 00:14:12 U decembru 1998. u Klubu Palma napravili smo prvi party00:18:09 Kuća u Kuli je bila mjesto gdje se rađala TZ elektronska scena 00:20:00 U gepeku smo imali svu opremu, gramofone i miksetu, i pravili smo aftere u prirodi, na jezeru Modrac, Kuli Srebrenik 00:23:35 Tuzla je bila poznata u regiji po najboljim techno partijima00:28:40 Kako smo nabavili prve gramofone iz Njemačke?00:30:42 Ploče iz radnje u Njemačkoj sam preslušavao na fiksnom telefonu, pa su nam dolazile busom preko Beča00:36:22 Na emisiji DS na Radio Kameleonu puštali smo hitove kao BBC 100:38:33 Kako se desio prvi maskembal u Domu? 00:40:22 DS je okupljao regionalne DJeve, a MIrza je dovodio svjetske DJ00:45:00 Prije naših partija u TZ klubovima niko nije plesao00:47:06 Nama je najbolja droga bila muzika koju smo slušali00:48:50 FM Jam I Defence su nastali zajedno s nama na Kameleonu00:55:20 Bili smo sjajan tim, za 5 godina rada se nikad nismo posvađali00:58:05 Otišao sam vidjeti Avdu u bolnici i doktor me prepoznao s partija 1:02:25 Svi su htjeli doći na Tribute to Avdo 2014. da sviraju za njega1:06:25 Mirza Akšamić: Moj odlazak u Njemačku na početku rata1:08:46 Prekretnica u mom životu bila je kad sam prvi put čuo Sven Vatha u kultnom Dorian Greyu u Frankfurtu 1:13:18 Kako sam upoznao Avdu nakon povratka iz Njemačke?1:14:50 Tuzla je bila bastion techna u cijeloj regiji1:17:08 Više smo mi uradili na pomirenju naroda u BiH nego međureligijsko vijeće01:22:02 Prvi veliki party 2001. s Chris Liebingom u Klubu Space01:24:27 Edo Maajka i ja smo išli zajedno u osnovnu školu u Brčkom01:26:18 TZ techno scena, FM Jam i Defence su bili najbolji dio urbane underground scene u TZ početkom 2000-tih01:27:51 Svirao sam s pokojnim Tom Craftom u TZ, a u BL mi je na partiju prišao Boy George01:29:06 Susret Sven Vatha i Mirze sa Grace Jones na aerodromu u SA 01:33:20 Tuzla nije veliki grad, a imala je svjetsku techno scenu01:39:09 Koliko god smo mi iz Fobie i DS-a bili različiti bili smo kao jedno, nismo bili konkurencija01:42:55 Veliki svjetski DJvi žive nomadski, hronično su neispavani01:45:00 Jaguar je bio himna TZ techno ekipe01:50:20 Mi nismo svirali na današnjim super brzinama, nego na 145 bpm01:51:28 Merima Džubur Grbić: prvi ženski DJ u...

To bylo před dvěma měsíci křiku a radování, když začínaly prázdniny. Párkrát jsme se zapotili a jsou pryč. Nastala doba rozhodování, co všechno je třeba pořídit do školy, třeba jakou koupit školní aktovkuVšechny díly podcastu Rozhlasový sloupek můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nastala jakoby zajímavá situace. Prezident Putin při návštěvě Běloruska prohlásil, že pokud by ruská vojska mohla zůstat na svých současných ukrajinských pozicích, kývl by na ukončení války. Minulý týden to napsala agentura Reuters.

Nastala jakoby zajímavá situace. Prezident Putin při návštěvě Běloruska prohlásil, že pokud by ruská vojska mohla zůstat na svých současných ukrajinských pozicích, kývl by na ukončení války. Minulý týden to napsala agentura Reuters.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy. Témy: 1. Nové info o atentáte: Hamran hovorí, kto vypustil uniknuté video strelca. Robert Fico sa podľa lekárov zotavuje https://www.startitup.sk/nove-infor-o-atentate-hamran-hovori-kto-vypustil-uniknute-video-strelca-robert-fico-sa-podla-lekarov-zotavuje/   2. AKTUÁLNE Fiasko rokovaní v prezidentskom paláci: Politici dali košom Čaputovej aj Pellegrinimu https://www.startitup.sk/aktualne-fiasko-rokovani-v-prezidentskom-palaci-politici-dali-kosom-caputovej-aj-pellegrinimu/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR2Acs-nxqDkAhmzNghUNthTtViFzIwiqBA_Uf8mwUXAfiTlVD49_mbiO_k_aem_AWwxST-TvjF2wZQKihPzgnKjrjxI06gu4RFvjx7Hnqn1IkfZzRArIV9gfqjNmIyYXjDqzKAa2My0NsfqEApt1hKV   3. AKTUÁLNE Prelomový verdikt: Ústavný súd prikázal SIS zničiť nahrávky v kauze Gorila https://www.startitup.sk/aktualne-prelomovy-verdikt-ustavny-sud-prikazal-sis-znicit-nahravky-v-kauze-gorila/   4. Drucker oznámil deň, kedy dôjde k zákazu mobilov v školách. Od tohto dátumu ho do triedy neprepašuješ https://www.startitup.sk/drucker-oznamil-den-kedy-dojde-k-zakazu-mobilov-v-skolach-od-tohto-datumu-ho-do-triedy-neprepasujes/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR1vBQAd5-mcMc7B-Soo_k2dJ3u02NybIEl-9m5ghtVbDven7F39HvZWZm8_aem_AWwdnNe_ocu_ngaRCyu_Tzq37QvHzkIBjLE_4vN_EThrPS-rm0nmkZhaSeWZM0Dg8TjQ9xoQFc258rrTUbfjo1zM   5. „Ak chce niekto doraziť školstvo, môže to byť len Machala.“ Poslanci ostro kritizujú projekt mediálnej výchovy https://www.startitup.sk/ak-chce-niekto-dorazit-skolstvo-moze-to-byt-len-machala-poslanci-ostro-kritizuju-projekt-medialnej-vychovy/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR12GCWoUCBgrg0SuunAvF4SoOUtrNy5qrbCE8n8sIIQgQspdwBH6C1KDIQ_aem_AWxbbsAZ7xQLOT50v6FAbxHtCYnKwmo6OnD5ifQbetn-lKwRmnPPnWQjHVBK_syC4KTSTk1yjC0AA1owLYtY5u43   6. Zákon, ktorý státisícom Slovákov „prihrá“ desiatky eur navyše sa odkladá. Erik Tomáš ohlásil dôležitú zmenu https://www.startitup.sk/zakon-ktory-statisicom-slovakov-prihra-desiatky-eur-navyse-sa-odklada-erik-tomas-ohlasil-zasadnu-zmenu/   7. Megazmena pre vodičov: Od júla ti do auta pribudne nové povinné zariadenie. Bez neho už si ho nezaregistruješ https://www.startitup.sk/megazmena-pre-vodicov-od-jula-ti-do-auta-pribudne-nove-povinne-zariadenie-bez-neho-uz-si-ho-nezaregistrujes/   8. Stopka pre bežné výrobky, ktoré používa takmer každý Slovák. Týka sa to kečupu, smotany či šampónov https://www.startitup.sk/stopka-pre-bezne-vyrobky-ktore-pouziva-takmer-kazdy-slovak-tyka-sa-to-kecupu-smotany-ci-samponov/ 9. MIMORIADNE Iránsky prezident Ebrahím Raísí zomrel pri nehode vrtuľníka https://www.startitup.sk/mimoriadne-iransky-prezident-ebrahim-raisi-zomrel-pri-nehode-vrtulnika/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR309xV6BkLFdezTDAPvaGHnazczaSGVsjft2-WALLHaiKRLe1LBM9lKNVE_aem_AWxu00qcKS7YBreyrxjCTnFi5ZV9jhno7pa4AdjX4BUev33iHG2n5m0-5o_X78lwt---W3UOhHykfM4Oz5VCZQBk   10. „Mäsiar z Teheránu“ popravoval ľudí pomocou vysokozdvižných vozíkov. Toto znamená smrť prezidenta pre Irán https://www.startitup.sk/masiar-z-teheranu-popravoval-ludi-pomocou-vysokozdviznych-vozikov-toto-znamena-smrt-prezidenta-pre-iran/   11. Medzinárodný súd žiada zatykače na izraelského premiéra aj vodcu z Gazy https://www.startitup.sk/aktualne-medzinarodny-sud-ziada-zatykace-na-izraelskeho-premiera-aj-vodcu-z-gazy/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR1WqRzXQQutSdTs1tNy8M5ZhFuiodOVBwfzFZXzqCDAxOupjKrfGo1EGjc_aem_AWyrCBjnOheJBAeNmFXKVqHdAKKAbEPQi-zUixX7gaCurk5KcVBLcXBFdeWGabi6ARL_s8e637CL62PcrOa2XCML  

Ta zbirka narodnih pravljic in pripovedk je nastala pred letom 1885 s trudom zbiratelja Bogomila Kreka in veliko drugih. Nastala je iz ljudskih ust in je bogato ustno izročilo slovenske besede. Kljub starinskim besedam in stilu pripovedi je vredno prisluhniti staremu zakladu. Tokrat poslušaj pravljico o O treh bratih in o treh hčerah. Meni je sicer pravljica všeč, mi pa marsikaj ni jasno. Kako je naokrog prenašal tri zlate krone? In kako da ni takoj prepoznal svojih bratov in svoje neveste. NO, saj. Pravljice so zato, da uživamo v njih in ne da jih presojamo. Prisluhni Ta zbirka narodnih pravljic in pripovedk je nastala pred letom 1885 s trudom zbiratelja Bogomila Kreka in veliko drugih. Nastala je iz ljudskih ust in je bogato ustno izročilo slovenske besede. Kljub starinskim besedam in stilu pripovedi je vredno prisluhniti staremu zakladu. Tokrat poslušaj pravljico o O treh bratih in o treh hčerah. Meni je sicer pravljica všeč, mi pa marsikaj ni jasno. Kako je naokrog prenašal tri zlate krone? In kako da ni takoj prepoznal svojih bratov in svoje neveste. NO, saj. Pravljice so zato, da uživamo v njih in ne da jih presojamo. Prisluhni Slovenske narodne pravljice in pripovedke, zbral B. Krek, bere Nataša Holy

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

Ob Ravnikarjevem letu bomo v treh zgodbah, skozi tri zanimive razstave, osvetlili lik arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki kljub svojemu pionirskemu delu v arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju, publicistiki ter pedagoškemu delu, ostaja za širšo javnost še vedno neznanka. V prvi zgodbi predstavljamo njegovo najbolj monumentalno delo. Kompleks Trga republike, največji odprt prostor obdan z zanimivimi stavbami - Cankarjevim domom, stolpnicama TR2 in TR3, Maksimarketom, prizidkom k Šubičevi gimnaziji ter manjšimi trgi, prehodi in pasažami. Prav ta urbana prepletenost daje naši prestolnici tisti živ utrip mesta.Sogovornika: Tina Potočnik, doktorica arhitekturnih znanosti Miloš Kosec, arhitekt in predavatelj

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V drugi epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim dve junakinji. Saro Isaković, olimpijsko podprvakinjo v plavanju, diplomirano psihologinjo in predavateljico in dr. Andrejo Mikuž, specialistka klinične psihologije v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.  V današnji epizodi govorimo o izzivih posameznikov in družbe kot celote na področju duševnega zdravja, o upravljanju pričakovanj staršev do otrok, (samo)umirjanju, zakaj potrebujemo dobre in kakovostne javne prostore za igro in preživljanje kakovostnega prostega časa, kako moramo izboljšati odnose med seboj in prepoznavati tudi nestrpnost do otrok v okolju. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moji sogovornici in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junakinje2 Pogovor za drugo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://youtu.be/JXagitmBLdM?si=60XvoR9qVrQu3vPN⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V prvi epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim Niko Erčulj, ustvarjalko vsebin in vplivnico, ter Nušo Klepec, magistro psihologije, svetovalko in strokovno delavko, ki prihaja iz nevladne organizacije LOGOUT – Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta. Z Niko in Nušo govorimo o izzivih, ki jih imamo posamezniki in družba na področju odgovorne in zdrave uporabe interneta, družbenih omrežij in ostalih zaslonov, ki nas obdajajo v vsakdanu. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moji sogovornici in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junakinje1 Pogovor za prvo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://youtu.be/qpZoLRzyTMo?si=qJd2VvNcxHLp5S9q Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva."Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

"Nie sme na tom veľmi dobre, to je pravda. Minulý rok sme sa všetci tešili, že môžeme znova robiť všetci robotu a ľudia sa vrátia na festivaly, tak sa to úplne neudialo. Nevieme prečo. Mysleli sme si, že po covide bude veľký hlad po kultúre. Ale nie je to problém len Slovenska, ale celej Európy. Nastala nejaká zmena, ktorú nevieme identifikovať, že prečo ľudí chodí menej. Možno aj financie, že ľudia majú menej peňazí. Už nejdú na tri, ale na jeden festival. Minulý rok kultúra mierne plakala," hovorí organizátor festivalu Grape Ján Trstenský. "Tento rok nás podržali partneri. Asi sa oplatí robiť to pekne, dobre a kvalitne, lebo partneri ťa podržia," dodáva Juraj Podmanický. "S dlhmi sme žili prvých 5 ročníkov, takže sme zvyknutí. Ale až na takýto dlh, čo mám teraz, nie sme zvyknutí. Ten je naozaj celkom veľký. Dali sme si predstavzatie, že do štyroch, piatich rokov ten dlh musíme zmazať. A na to musíme teraz šetriť, a bojovať, aby to tak bolo. A ak tí ľudia prídu, aj nám sa bude ľahšie dýchať. Možno, keby sme mali nižšiu DPH, bolo by to jednoduchšie," vysvetľuje Trstenský. Prečo sú hudobné festivaly v kríze v celej Európe? Aký bude tohtoročný Grape? Je táto generácia mladých niečím špecifická? A uškodilo Pohode a Grape-u to, že sú oba na rovnakom mieste v Trenčíne? Pozrite si rozhovor Zuzany Kovačič Hanzelovej s organizátormi festivalu Grape Jánom Trstenským a Jurajom Podmanickým. Newsletter Zuzany Kovačič Hanzelovej: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://komentare.sme.sk/t/9122/zkh-pise⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Podporte vznik podcastu Rozhovory ZKH a kúpte si digitálne predplatné ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ďakujeme, že počúvate podcast Rozhovory ZKH

V dubnu uplynulo 10 let od největší tragédie módního průmyslu – pádu budovy Rana Plaza. Jak se za jednu dekádu celé odvětví proměnilo? Nastala změna k lepšímu? V novém dílu podcastu Nila uslyšíte rozhovor Evy a Karo, které se zamýšlí nad módou a generačními rozdíly v jejím vnímání, vlastními šatníky, ale i novinkami, které nás v Nile čekají. Příjemný poslech.

Poslechněte si:00:56 Co způsobila španělská chřipka?07:22 Nastala opravdu biblická potopa světa?20:23 Březen v zrcadle pranostik32:14 Používají velryby nástroje?42:28 Jak vypadá liščí rodina?Hovoří geolog Jiří Jiránek nebo biolog Jaroslav Petr. Rubriku Stalo se tento den připravil Ing. František Houdek. Z knihy O liškách a lidech čte Anna Theimerová.Všechny díly podcastu Meteor můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

+Mixa, Toki, Deki i Srki u Studiju+Od ideje, do plana, pripreme i trke+Dekijevi prvi trkački kilometriGrobnik mapa za Assetto Corsa: https://drive.google.com/file/d/1Uvli...Renault Sport Twingo: https://drive.google.com/file/d/1xAGk...Gosti: Mihailo Milenković - Mixa i Goran Toroman - TokiDomaćini: Dejan Potkonjak i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse =======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Maji!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1445 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1445 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614885-59Uplatom na devizni račun: 160-6000001616151-44IBAN: RS35160600000161615144SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?u...)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/do...)PODRŠKAPatreon: https://www.patreon.com/infinitylight... YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D...NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/m...https://shop.infinitylighthouse.com/k...https://shop.infinitylighthouse.com/k...PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylight...Twitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/OrchestralisAutor: Srđan ErcegDatum: 24. februar 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylight...Website: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Režiser, scenarist in producent Igor Zupe je režiral novo dokumentarno igrano TV serijo z naslovom Inhumanum - Umori na Slovenskem. Scenarij je napisal skupaj z Boštjanom Brezovnikom, ki je zasnoval idejo, saj so ga zgodbe umorov vedno zanimale. Po Zupejevih besedah je Brezovnik prispeval faktografijo, dogodke in dokumente, sam pa domišljijo, strukturo in koncept. Serija se vrti okoli resničnih dogodkov, znanih umorov, ki so pretresali Slovenijo. Nastala je v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki.

Ukrajina se znovu stává cílem mohutných vzdušných útoků. Dál umírají civilisté a desetitisíce lidí se ocitají bez proudu. Jak pokračuje konflikt na Ukrajině?Hostem Ptám se já byl bezpečnostní analytik Vojtěch Bahenský z Katedry bezpečnostních studií Fakulty sociálních věd Univerzity Karlovy.Už druhý den za sebou zaznamenala ruská vojenská letiště útoky na letadla i na důležitou infrastrukturu. Ruská strana opakuje, že se jedná o útoky ukrajinských dronů, což Kyjev zatím oficiálně nepotvrdil. Spekuluje se o tom, jestli má ukrajinská armáda takové prostředky, aby zasáhla i stovky kilometrů vzdálené cíle. Pokud je ovšem informace pravdivá, znamenalo by to, že Ukrajina dokáže zasáhnout strategické základny nepřítele i hluboko na jeho území.Mezitím ruská armáda znovu zaútočila na Ukrajinu ze vzduchu. Podle informací ze sociálních sítí se jednalo o střely s plochou dráhou letu vystřelené z bombardérů a vojenských lodí. Napadená země vyhlásila letecký poplach.Na jihu v Záporožské oblasti si údery vyžádaly nejméně dva lidské životy a do krytů, včetně metra, se museli schovat i obyvatelé hlavního města. Bez proudu se ocitla skoro polovina Kyjevské oblasti a výpadky zaznamenali i na severu Ukrajiny. Ostatně je to právě energetická infrastruktura, která se v posledních týdnech stává terčem ruských raket nejčastěji.Jakou taktiku volí ruský vládnoucí režim? A čeho může dosáhnout?---Ptám se já. Podcast Seznam Zpráv. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Spotify, v Apple Podcasts a dalších podcastových aplikacích nebo na Podcasty.cz.Archiv všech dílů najdete tady, ostatní podcasty Seznam Zpráv tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail audio@sz.cz.

Saša Popović je gost Vladimira Stankovića u 66. epizodi podcasta Biznis Priče.

„Nastala neomezená hojnost všeho, čeho je lidem třeba. Všeho je však lidem třeba, jenom ne neomezené hojnosti,“ pravil kdysi Karel Čapek. A právě hojnosti budou patřit dnešní Omeletky. Dozvíte se, jaké zážitky z NDR se Halině Pawlowské vybaví při slově hojnost. Prostor dostane povídka Kyjovky posluchače Lukáše Zajíčka. Na závěr přidáme recept na módní, avšak staromódně chutnající lanýžová vejce.

Miha Lavtar, lastnik marketinške agencije Optiweb s 60+ zaposlenimi, je z mano poklepetal o mnogih dobrih & naprednih praksah v njihovem podjetju, svoji pestri 12-letni poslovni poti… ter tudi o marsikaterem direktorskem izzivu. Nastala je zelo prijetna in predvsem uporabna vsebina, ki bi jo še posebej priporočal vsem tistim, ki vodite mala, srednja ali pa […] The post Miha Lavtar: Preden nekaj vzameš, moraš nekaj prispevati… appeared first on Filip Pesek.