Podcasts about tretji

Ob visokem jubileju so se v soboto na zelenici v Rušah pomerile legende NK Pohorje, NK Maribor in NK Vojvodina. Mi pa smo v Tretji polčas povabili predsednika ruškega kluba Mitjo Goloba Tošića.

Simfonični orkester RTV Slovenija je v četrtek, 4. junija 2026, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sklenil letošnjo sezono koncertnega cikla Kromatika. Pred orkester je tokrat stopil domači dirigent Davorin Mori, izvedli pa so Koncert za violino Petra Iljiča Čajkovskega, pri katerem se jim je na odru pridružil solist Luka Faulisi, ter Simfonijo št. 1 Antona Brucknerja. Komentar dogodka je pripravila Klara Žnideršič (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Prvi del večera je pripadel Čajkovskemu in violinistu Luku Faulisiju, ki se je po lanskem uspešnem gostovanju vrnil na oder Kromatike. Že takrat je navdušil z izbrušeno tehniko, ki mu je bila v Ravelovem Ciganu pisana na kožo, tokrat pa je pokazal še nekoliko zrelejšo glasbeno osebnost. Njegova interpretacija violinskega koncerta ni temeljila samo na virtuoznosti in brezhibni intonaciji, temveč tudi na premišljenih dinamičnih kontrastih in pogumnih umikih v skoraj neslišne zvočne odtenke. Ne glede na tehnično zahtevnost je solist dajal občutek, da ima delo ves čas pod popolnim nadzorom. Tudi v najbolj zgoščenih odsekih ni deloval obremenjen z zahtevnostjo parta, temveč je pozornost usmerjal v oblikovanje glasbenega toka in komunikacijo z orkestrom. Glasbo je spremljal z izrazno telesno govorico in tudi pripetljaj med kadenco prvega stavka, ko mu je lok za trenutek ušel iz rok, ga ni vrgel iz tira. Brez oklevanja je nadaljeval igro, kot da se ni zgodilo nič, kar je le še potrdilo njegovo odrsko suverenost. Navdušenje je občinstvo z aplavzom pokazalo že po prvem stavku, in če je tudi orkester v uvodnem stavku izstopal s prefinjeno mehkim začetkom in trdno spremljavo briljantnih hitrih pasaž, je drugi stavek razkril nekaj njegovih manj prepričljivih trenutkov. Pihalni uvod, predvsem v fagotih in oboah, ni dosegel želene intonančne natančnosti, pa tudi miren zaključek ni bil časovno usklajen med sekcijami. Zato je bil finale toliko prijetnejše presenečenje. Tretji stavek namreč zahteva natančno časovno ujemanje med solistom in orkestrom že od prve dobe in orkester je ta izziv uspešno izpeljal. Ponovitve osrednje teme so bile vselej natančne in prepričljivo oblikovane, dirigent pa je znal slediti solistovim zamislim ter jih vključiti v orkestrsko celoto. Po zasluženem aplavzu je Faulisi za dodatek zaigral še Perkinsonov Louisiana Blues Strut in tudi v slogovno bolj sproščenem delu prikazal enako raven izvajalske prepričljivosti. Brucknerjeva Prva simfonija je od dirigenta zahtevala nekoliko drugačen pristop, kot smo ga slišali v prvem delu večera. Če je pri Čajkovskem Mori sledil solistovim zamislim in skrbel za prožno komunikacijo z orkestrom, je simfonija zahtevala odločnejše vodenje skoraj celotno petdesetminutno partituro. Toda dirigent je že v intervjuju pred koncertom poudaril svoje načelo enakovrednega odnosa do glasbenikov v orkestru, in to se je odražalo tudi v izvedbi. Oblikovanje melodičnih linij je bilo povečini prepuščeno orkestrskim članom, dirigentsko vodenje pa je ostajalo predvsem na ravni zanesljive koordinacije ansambla. Tempi so bili urejeni, vstopi večinoma pravilni, številni odseki pa so ponudili vrsto lepih glasbenih trenutkov. Ob flavtističnih solih in klarinetih velja omeniti tudi rogove, ki so nosili pomemben del orkestrskega dogajanja. Brucknerjeva mojstrsko zasnovana simfonična arhitektura je tudi brez večjih dirigentovih interpretativnih posegov ohranila prepričljivost. Široko zastavljeni zvočni loki in bogata orkestracija, ki spominja na skladateljeve orgelske mojstrovine, so poslušalca postopoma vodili proti sklepnemu koralu, ki ga je dirigent izpostavil kot osrednji cilj celotnega dela. In prav zaključek je bil najprepričljivejši del izvedbe. Trobila so ustvarila mogočno zvočno podobo in občutek veličastnosti, ki je učinkovito sklenil koncertni večer in sezono. Ob koncu velja omeniti še odpoved Matičičevega dela Trans ..., zaradi katere je sklepni koncert sezone namesto treh obsegal le dve točki. Ker letos mineva sto let od skladateljevega rojstva, koncert pa je potekal le dan po njegovem rojstnem dnevu, je bila uvrstitev dela na spored skoraj gotovo tudi simbolna gesta. Zato je njegova odsotnost na zaključnem koncertu sezone toliko bolj presenetila, še posebej ker je bila Matičičeva skladba ena redkih priložnosti v letošnji sezoni za srečanje z glasbo slovenskega skladatelja. Koncertni list je kot razlog navedel »objektivne okoliščine«, a vendar bi si takšna sprememba zaslužila nekoliko podrobnejše pojasnilo. S tem se je končala še ena sezona Kromatike, ki je ponudila nekaj izjemnih glasbenih doživetih in nadejamo se jih tudi v prihodnje. S šestimi koncerti bo naslednja sezona sicer občutno krajša, kar pa ni nujno slaba novica. Manjše število dogodkov namreč lahko pomeni tudi še bolj premišljeno programsko zasnovo in več prostora za širokopotezne repertoarne izbire.

Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.

Tretji polčas je bil znova nogometno obarvan. Z gosti smo se ozrli na razplet prvenstvenih tekem in komentirali prevlado Celjanov ter evropsko usodo vijoličastih.

Ponedeljkov praznični 3. polčas je, tako kot prejšnji, odbojkarski. Če smo prejšnji teden tarnali nad izpadom igralcev i-Venta v četrtfinalu državnega prvenstva, lahko teden dni kasneje članicam OTP banke Branika čestitamo na uvrstitvi v finale državnega prvenstva, kjer jih čaka dvoboj s kamniškim Calcit Volleyem. Matej Štrafela je v studio povabil njihovega trenerja Žigo Kosa.

Velikonočna nedelja mineva v znamenju sporočil miru in pozivov h končanju konfliktov po svetu. Popoldneva so se lahko veselili športni navdušenci, ki so spremljali tretjo zmago prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja na dirki po Flandriji. S pobegom pred Nizozemcem Mathieujem van der Poelom je osvojil že svoj 12. spomenik. Med enodnevnimi klasikami Pogačarju manjka le še zmaga na dirki Pariz Roubaix, kjer bo tekmoval prihodnjo nedeljo. Drugi poudarki: - Trump zaostril grožnje Iranu, če ne odpre Hormuške ožine. - Več italijanskim letališčem grozi pomanjkanje goriva. - V 90-tem letu starosti umrl diplomat Anton Bebler.

Pogovorna oddaja o športu.

Tretji torek v marcu je vsako leto svetovni dan socialnega dela, dan, namenjen prepoznavanju pomembne vloge socialnih delavk in delavcev pri izboljševanju življenja posameznikov, družin in skupnosti. Zato smo v današnjo oddajo povabili štiri mlade socialne delavke, Uršo, Tejo, Gajo in Jerco, ki šele stopajo na pot pomoči drugim. Čeprav so poklic izbrale prav zaradi tega, doživljajo tudi razočaranje in nemoč, srečujejo se s togim sistemom, pa tudi s preveliko željo po pomoči in čustveno vpletenostjo v usode ljudi. Prve profesionalne izkušnje tudi z delom pri programu Botrstvo Zveze Anita Ogulin jim spreminjajo pogled na revščino, še vedno pa verjamejo, da je zanje to sanjski poklic.

Tretji red, ki ga je ustanovil sv. Frančišek Asiški, je red mož in žena, ki se želijo posebej posvetiti življenju po evangeliju, a ne vstopajo v samostane ali podobne ustanove. Frančiškov sveti red v Sloveniji so predstavili njegovi člani in članice ter nas uvedli v prihajajoč Radijski misijon v duhu 800. obletnice Frančiškove smrti.

Pogovorna oddaja o športu.

Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški

Tudi tokratni Tretji polčas je bil nogometno-olimpijski – pregledali smo aktualno dogajanje na olimpijskih igrah in v 22. krogu 1. slovenske nogometne lige.

Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.

Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.A danes znanstveniki ne raziskujejo več le proteinov, ki jih je ustvarila narava, temveč vse pogosteje tudi takšne, ki jih načrtujejo povsem na novo. Med njimi je tudi dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki raziskuje umetne proteinske strukture in razvija prve popolnoma načrtovane proteinske motorje, nekakšne nanorobotke, zgrajene iz proteinov. Decembra je za svoje delo prejel prestižna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev raziskovalne poti, ki mu bodo v naslednjih letih omogočila, da to drzno idejo razvije še korak dlje. Kako sploh načrtujejo proteine, zakaj so proteinski motorji tako velik izziv in kam vse lahko to področje vodi v prihodnosti, je pojasnil v tokratnih Podobah znanja. Ajasja Ljubetič je kot strokovni sodelavec pripomogel tudi k nastanku serije o proteinih v okviru poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X na Valu 202. Vabljeni k poslušanju oddaj, v katere je vključen tudi intervju z Nobelovcem Davidom Bakerjem. Prvi del: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338 Drugi del: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397 Tretji del: https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/ Foto: Kemijski inštitut

Domen Prevc je v Oberstdorfu postal svetovni prvak v poletih. V današnjih preostalih dveh serijah je prednost stopnjeval in na koncu slavil za skoraj 60 točk pred drugim Norvežanom Mariusom Lindvikom, tretji je bil Japonec Ren Nikaido. V svojo zbirko je tako dodal novo zlato snežinko ter po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu postal tretji Slovenec z naslovom prvaka v poletih. Anže Lanišek je bil osmi in Timi Zajc 20-ti. Slovenija bo jutri branila naslov prvaka v moštveni tekmi.

Tretji polčas je bil tokrat v znamenju vaterpola. Slovenska reprezentanca, ki se je minuli teden pripravljala tudi v Mariboru, se je na prvenstvo stare celine uvrstila tretjič zapored, zato so letos tudi pričakovanja večja. V uvodnem nastopu na EP v Beogradu je včeraj proti favorizirani Hrvaški doživela visok poraz. Hrvaška je sosedski obračun dobila z 20:4,

Tjaša Pureber, Ministrstvo za kulturo

Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.

Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.

Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.

Ljubiteljice in ljubitelji smučarskih skokov so se popoldne razveselili novega uspeha slovenskih športnikov. Domen Prevc je namreč na prvi od dveh tekem svetovnega pokala v Wisli na Poljskem slavil prvo zmago v olimpijski zimi, skupno pa deseto v karieri. Anže Lanišek je obdržal rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu in končal tik za stopničkami na četrtem mestu. Tretji slovenski finalist Timi Zajc je bil 12. Drugi poudarki oddaje: - Stranka Prerod se na volitve podaja samostojno - Katar in Egipt pozivata k čimprejšnjemu umiku izraelske vojske iz Gaze in nastanitvi mednarodnih sil - Mariborski študenti gostinstva in turizma uspešni na prestižnih tekmovanjih doma in v tujini

Trije očetje so vsako leto šli obiskat blaženega Antona in dva izmed njih sta se pogovarjala z njim o odrešenju duše. Tretji pa je vedno molčal in ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ker je bila ruska revolucija dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, je jasno, da ni odmevala le po Evropi, ampak tudi v deželah tretjega sveta. A kakšne družbene, ekonomske in politične perspektive je odpirala tam?25. oktobra po starem, julijanskem oziroma 7. novembra 1917 po novem, gregorijanskem koledarju je v Sankt Peterburgu prišlo do oborožene vstaje. Nepriljubljena ruska vlada je padla, oblast so prevzeli boljševiki z Leninom na čelu. Začela se je oktobrska revolucija. In še danes bi le težko našli zgodovinarja, ki bi se ne strinjal, da je tu šlo za dogodek svetovnozgodovinskega pomena. Svetovnozgodovinskega, pravijo ti zgodovinarji, a potem se večidel posvečajo vplivu, ki ga je imel Oktober na samo Rusijo in na Evropo, tu in tam se najde še kdo, ki ga zanima, kako so ideje boljševiške revolucije preobrazile družbeno-politično stvarnost na Kitajskem, to pa je, pogojno rečeno, tudi vse. Kakor da je možno svet, ne da bi pri tem veliko izgubili, enačiti s staro celino. No, prav zato se zdi nadvse dobrodošlo, da so pri Založbi /cf. pred nedavnim izdali knjigo Ruska revolucija : pogled iz tretjega sveta, v kateri skuša njen avtor, zdaj že pokojni gvajanski marksistični historiograf in politični aktivist Walter Rodney premisliti, kaj lahko Oktober pomeni za afriške, latinskoameriške in druge družbe, ki so v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja – prav v času torej, ko je Rodney pripravljal zapiske za univerzitetna predavanja, iz katerih je omenjena knjiga sestavljena – iskale pot iz položaja kolonialne podrejenosti oziroma izkoriščanosti. Do kakšnih zaključkov pa se je Walter Rodney navsezadnje dokopal? In: ali so njegova razmišljanja relevantna tudi danes, dobrih 30 let po padcu berlinskega zidu? – No, to pa sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili filozofa dr. Gorana Vraneševića, ki je slovenskemu prevodu Rodneyjeve razprave – prevodu za katerega je poskrbela Aleksandra Rekar – pripisal spremno besedo. Foto: od leve proti desni so razvrščene zastave Gane, Gvajane, Kambodže, Mozambika, Angole, Jamajke, Haitija, Sri Lanke, Libije, Tanzanije, Kenije in Somalije (David Peterson, Pixabay)

Pogovorna oddaja o športu.

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

Tretji polčas je bil tokrat posvečen sveže upokojeni gorski kolesarki, spustašici Moniki Hrastnik. Pred dvema tednoma je odpeljala svojo 65. tekmo v svetovnem pokalu, zdaj pa bo dala prednost delu, družini in prenašanju znanja na mlajše tekmovalke, ki si želijo tekmovati v svetovnem pokalu.

Na ulice ameriških mest se je v soboto podalo več kot sedem milijonov ljudi, ki nasprotujejo politiki predsednika Trumpa. To so bili eni najbolj množičnih protestov v vsej ameriški zgodovini. Eden od vzrokov, da so se ljudje podali na ulice, so tudi racije in aretacije priseljencev ter strah pred deportacijami. V javnosti se zdaj razkriva tudi dogovor med Belo hišo oz. State Departmentom in salvadorskim predsednikom Bukelejem. Ob vseh težavah pa ameriška vlada še zmeraj deluje okrnjeno, kongres se ne more dogovoriti glede vladnega proračuna, zato je večina vladnih uslužbencev na neplačanem dopustu.

V oddaji Tretji polčas smo vas tudi tokrat popeljali skozi najpomembnejše športne dogodke preteklega tedna. Pregled rezultatov, najnovejše športne zgodbe, pogovori z gosti in napovedi prihajajočih tekem – vse to v ritmu športnega dogajanja doma in po svetu.

Tretji polčas je bil znova nogometen. Pokomentirali smo uspeh Celja na prvi tekmi skupinskega dela Konferenčne lige, dogajanje v 11. krogu prvenstva pred reprezentančnim premorom in izbor selektorja Matjaža Keka za naslednji dve tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2026.

Tretji polčas je bil seveda spet nogometno obarvan, še posebej zaradi zadnjih mariborskih dogodkov na igrišču in ob njem. Pokomentirali smo tudi novo trenersko menjavo v Ljudskem vrtu in pogledali, kako se je Maribor kosal z vodilnim Celjem v 10. krogu državnega prvenstva.

Tretji del trilogije Nezmožni umreti / Inabili alla morte nas popelje na obmejno linijo med vzhodom in zahodom, kjer se v devetdesetih letih in na prelomu stoletja z evropsko zgodovino prepletajo pogosto travmatične osebne zgodbe izgubljenih junakov. Uprizoritev, ki prepleta gledališke in kinematografske elemente, razpira vprašanja o smislu, identiteti in prihodnosti po družbenih pretresih. Režija in dramaturgija: Giacomo Pedini Dramaturgija: Jacopo Giacomoni Scenografija: Alice Vanini Kostumografija: Gianluca Sbicca in Francesca Novati Glasba: Cristian Carrara Zaigral in posnel: FVG Orchestra Dirigent: Paolo Paroni Live cinema in video režija: Stefano Bergomas Oblikovanje svetlobe: Stefano Laudato  Oblikovanje zvoka: Corrado Cristina Asistentka režiserja: Diana Manea Jezikovni svetovalec: Francesco Borchi Igralke in igralci: Primož Ekart, Francesco Migliaccio, Woody Neri, Alberto Pirazzini, Camilla Semino Favro, Matilde Vigna

Tretji polčas je znova v znamenju nogometa. Za prvoligaši je sedmi igralni dan, za nami tudi prvi nogometni derbi sezone med Olimpijo in Mariborom. Z nogometnimi sodelavci pa smo preverili tudi, ali je Mariborčanom že uspelo najti novega stratega ali pa ga bodo iskali v reprezentančnem premoru, ki se – tako kot novo šolsko leto – začenja 1. septembra.

Slovenski košarkarji ostajajo v igri za napredovanje v izločilne boje na letošnjem evropskem prvenstvu. V Katovicah na Poljskem so manj kot dan po težki tekmi proti Francozom dosegli prvo zmago - Belgijce so premagali s 86:69. Košarkarje v torek in četrtek čakata še tekmi z Islandijo in Izraelom, na katerih si bodo skušali izboriti čim boljše izhodišče. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Med danes zaključenimi infrastrukturnimi projekti tudi predor Šentvid - Ob jutrišnjem začetku šolskega leta tudi poostren nadzor prometa - Tako Rusija kot Ukrajina kljub mirovnim prizadevanjem napovedujeta nove medsebojne napade

Potem ko je Celjanom še uspelo doseči minimalno zmago pred povratnim dvobojem zadnjega kroga kvalifikacij za skupinski del Konferenčne lige, pa so igralci Olimpije klonili s 4 proti 1. Povratni tekmi bosta čez teden dni. Turbulenten čas pa je za mariborskimi nogometaši, ki so pod turškimi lastniki v zadnjem letu zamenjali že tretjega trenerja. Kako je Radovanu Karanoviću uspelo strniti ekipo in kakšni so rezultati 6. prvenstvenega kroga, o tem v pogovoru z gosti.

Tretji polčas je bil nogometno in košarkarsko obarvan. Prisluhnili smo odzivom po ligaški tekmi Maribora in Primorja, ki sta se včeraj zvečer v 4. krogu državnega prvenstva pomerila v Ajdovščini. V drugem delu oddaje pa več o prvih dveh pripravljalnih tekmah slovenske moške košarkarske reprezentance, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo – to se čez dobra dva tedna za Slovenijo začenja v poljskih Katovicah.

V oddaji Tretji polčas smo tokrat spoznali mladega boksarja Ahmedina Baftiarova. 15 letnik je trenutno član Železničarskega boksarskega kluba Maribor, pohvali pa se lahko z velikimi uspehi na slovenski in evropski ravni, saj je dvakratni državni prvak, prvi evropski bronasti medalist v Sloveniji v svoji kategoriji, ter štirikratni mednarodni prvak.

Tretji krog državnega prvenstva v nogometu se je včeraj končal z derbijema moštev, ki veljajo za osrednje favorite v državnem prvenstvu. Maribor je v Ljudskem vrtu gostil Koper, Olimpija se je na večerni tekmi v Stožicah pomerila s Celjem. Nogometno žogo bomo v oddaji zamenjali tudi za odbojkarsko in se podrobneje posvetili končani ligi narodov, v kateri je uspešno nastopala pomlajena slovenska reprezentanca, ki se je na sklepnem turnirju na Kitajskem presenetljivo vmešala v boje za odličja.

Pogovorna oddaja o športu.

Pogovorna oddaja o športu.

Tretji polčas je bil bo znova namenjen atletiki in pravkar končanemu ekipnemu prvenstvu stare celine v 2. in 3. diviziji. Slovencem se je z drugim mestom uspelo prebiti v elitno 1. divizijo, potegnili pa smo tudi črto pod tekmovanjem in se pozanimali, kako so s prvenstvom zadovoljni organizatorji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po včerajšnjih študentskih protestih v Beogradu, kjer so izbruhnili izgredi, napovedal kaznovanje odgovornih. Po njegovih besedah se s teroristi in tistimi, ki so želeli uničiti državo, ni mogoče pogovarjati. Po njegovih besedah pa so se vedno pripravljeni pogovarjati s tistimi, ki menijo, da vlada dela slabo in tako bo tudi v prihodnje. Kot je dodal, maščevanje ne vodi nikamor. Drugi poudarki oddaje: - Po oceni vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo bi lahko Iran že v nekaj mesecih nadaljeval bogatenje urana - Informacijski sistem za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe še ni vzpostavljen - Tretji zaporedni poraz slovenskih odbojkarjev na drugem turnirju lige narodov v Burgasu, Japonci boljši s 3:0

Ko je oni dan med kozlovsko sodbo v Beli hiši Trump omenil tretjo svetovno vojno in če poznamo vznesene izjave vplivnega ruskega politika Dmitrija Medvedjeva, ki mu je tretja svetovna vojna tudi pri srcu in pogosto na jeziku, je tudi nam kot okorelim pacifistom prišlo na misel, da se bo počasi treba pripraviti na kataklizmo. Ker nekaj kataklizmičnega nas v prihodnosti čaka in globalnemu uničenju ne ubežimo ... Med katastrofama podnebnih sprememb in naslednjih slovenskih parlamentarnih volitev se zdi tretja svetovna vojna še najmanj uničujoča možnost. Danes torej nekaj pavšalnih odgovorov na vprašanja o tretji svetovni vojni, ki si jih v resnih medijih nikoli ne zastavljajo, še manj pa nanje odgovarjajo.Prvo vprašanje je očitno in hkrati enigmatično; predvsem pa je zanimivo, da si ga do dneva današnjega še nihče ni zastavil …Namreč; katere države se bodo v tretji svetovni vojni borile in katera se bo borila proti kateri? Klasična konstelacija, ki smo ji zaupali desetletja, je bila: Vzhod proti Zahodu, Rusi z zavezniki proti Američanom z zavezniki, v nekaterih primerih pa se bo tretjesvetovna vojna bíla med Zemljani in zavojevalci iz vesolja. A po novem te delitve in nekdanji nasprotniki ne veljajo več; in ko Trump žuga Zelenskemu, naj se ne igra s tretjo svetovno vojno, je jasno samo nekaj; da bosta na eni strani Amerika in Rusija proti Ukrajini. Nobenega indica namreč nimamo, da bi si bili Američani inRusi te dni v laseh, tako da je jedrski spopad med obema velesilama nerealen; je pa jasno, da gre obema na jetra Ukrajina. V nadaljevanju sklepamo, da se bodo Rusom in Američanom pridružili Kitajci, ker skupaj smo močnejši, ob njih pa bodo sile osi sestavljali še Belorusi, Madžari in Severni Korejci. Na drugi strani bomo vsi ostali. Pa ne čisto vsi. Srbi se bodo težko odločili, Vučić pravi, da bi bili dopoldne za ene in popoldne za druge … Veliko težavo, za koga se boriti v tretji svetovni vojni, pa imajo tudi v SDS. So iskreno navdušeni nad Trumpom, hkrati pa je ljubljeni vodja med prvimi prišel izreči podporo Ukrajini – in to z rednim potniškim vlakom. Na srečo poznajo vojne institut pete kolone, ki presečne množice lepo razporedi po loku sovraštva in nasilja. Je pa ameriška administracija predlagala, da se za tretjo svetovno vojno izdajalci, saboterji in dezerterji imenujejo ali migranti ali pa tretjekolonaši; samo zaradi preglednosti. Uporabno navodilo za primer tretje svetovne vojne je, kako se za dogodek primerno obleči. Naivno in na prvo žogo bi dejali, da je logična izbira nekaj lažjega, ker bo tako ali drugače zelo vroče; a po drugi strani prihaja nekaj ur za spopadom jedrska zima, med katero se bo veljalo obleči topleje in zaradi katere bodo tudi nižje ležeča smučišča dobila debelejšo snežno odejo. Tiste ki menijo, da je razprava o konfekciji med svetovno kataklizmo neprimerna, naj le opomnimo: na samem začetku civilizacije, se je vojna začela zaradi izborno oblečene lepotice; zatem smo za pokole našli najrazličnejše razloge, od religije, do naravnih virov, danes pa smo od časov Lepe Helene po nekaj tisočletjih naredili popolni krog. Tretja svetovna vojna se bo začela zaradi tega, ker se je puli zapodil med dvodelne obleke. Da lahko nekoga z neprimerno obleko užališ do ravni, ko začne naokoli mahati z vojno, priča o izjemnem vplivu mode in modne industrije na postmodernega človeka. Če skrajšamo; na eni strani se bodo v tretji svetovni vojni borile urejene čete s torbicami Prada in s tradicionalno vojaško linijo Huga Bossa, na drugi strani pa jim bodo stale besneče množice oblečene v majice, jeans in krokse. Tretji in zadnji poudarek današnje analize o sladkostih in težavah tretje svetovne vojne pa je vprašanje, kdo se bo v njej boril. Ko ruski in ameriški mogočneži pred domačim občinstvom mahajo z raketami, se ne vprašajo, ali smo res vsi tako zelo zagreti … Kot pričajo prvipomladanski dnevi in posledično polne terase lokalov, množice niso preveč bojaželjne. Ob tem je tukaj še nejasnost s povečanjem sredstev za obrambo na dva odstotka BDP … Kaj nam ta denar prinaša? Nam jamči, da bomo v tretji svetovni vojni zmagali, ali pa vse te milijardepomenijo samo kotizacijo, oziroma vstopnino na bojišče? Kakorkoli; elitam bo treba dopovedati, da tretja svetovna vojna ni enaka prvi, ko se je brez vprašanj umiralo za kronane glave; ne drugi, ko je bilo treba utišati sociopata. Danes se za kronane glave kvečjemu kupi posebna priloga sobotnega časnika ob kronanju, za ustavitisociopata, oziroma vojsko sociopatov, pa je dovolj zapreti račun na Twitterju. Če nas hočejo prepričati v tretjo svetovno vojno, nam morajo ponuditi nekaj več … »Redke zemlje« se tako ali drugače sliši zanimivo.

Zunanji ministri Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju med drugim podaljšali vse gospodarske sankcije proti Rusiji, sprejeli načrt za rahljanje ukrepov proti Siriji in imenovali danskega diplomata Petra Soerensena za posebnega predstavnika Unije v dialogu med Beogradom in Prištino. Téma so bili tudi odnosi z novo ameriško administracijo, pri čemer je visoka predstavnica Unije za zunanjo politiko Kaja Kallas poudarila podporo Danski ter zatrdila, da se Unija ne namerava pogajati o statusu Grenlandije. Drugi poudarki oddaje: - Srbski študenti blokirajo eno od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu. Vučić obljubil, da bo izpolnil vse njihove zahteve - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope voli slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. - Tretji pas štajerske avtoceste na odseku med Domžalami in Zadobrovo bi lahko bil zgrajen do konca leta 2027.

Tadej Pogačar je na letošnji kolesarski dirki po Franciji včeraj dobil še peto etapo in se bo s težko dosegljivo prednostjo popoldan dokončno šel zapeljal k tretji skupni zmagi na Touru. Čaka ga zgolj še nekaj manj kot 34 kilometrov vožnje na čas, ki je tokrat dobila prednost pred parado šampionov. V oddaji tudi: - Izraelska vojska po svojem napadu na Jemen pripravljena na odgovor tamkajšnji upornikov - Sanacija vodotokov po lanski ujmi ublažila posledice najnovejšega neurja - Na nedeljsko zaprtje velike večine trgovin smo se po štirih letih po večini privadili

Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.

Danes pa nekaj o lanskih poplavah. O hitrosti obnove se lahko prepirajo politiki, na tem mestu pa samo spomnimo na nesrečne družine, ki jih čaka morebitna izselitev. 36 objektov bo odstranjenih, 348 objektov pa je takšnih, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Vlada je ponudila možnost nadomestne gradnje in vsaj del te naj bi bili tipski objekti. Gre za pet različnih tipov, ki pa so jih pristojni organi opisali samo z generičnimi imeni, kot so: manjši objekt, individualni tip objekta in pa dvojčka ali vrstna hiša. Govorimo seveda samo o tistih upravičencih, ki so se odločili, da jim bo nadomestni objekt zgradila država. Mnogo bo namreč tudi upravičencev, ki so se odločili za individualno gradnjo …Razmišljajoči bi ob tako občutljivi temi, kot je po poplavna obnova, najraje molčal, a ker gre v glavnem za službe, urade, strokovnjake in vladne uradnike, ki so pred tem enkrat že dopustili graditev na poplavnih področjih, je modro pogledati načrtu tipske gradnje pod prste. Tako smo si pri naših virih v popoplavni pisarni priskrbeli natančne načrte petih tipskih objektov, ki jih danes prvič in kot edini medij predstavljamo javnosti. In še mimogrede in nepovezano s temo: dva cela pet načrta nam je priskrbel moški vir, dva cela pet načrta pa ženski vir. Po novem mora biti namreč sodelovanje v RTV oddajah po spolu točno na pol, drugače se ti lahko zgodi, da jih slišiš od Marte Kos, ki je postala varuhinja pravic slovenskega estrogena na začasnem delu v Švici. In zdaj kot pravi pesem: Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi ... Nadomestni objekti, kot si jih je zamislila vlada, imajo nekaj skupnih značilnosti. Na prvem mestu morajo biti poceni; če hoče vlada zajeziti stavkovni val, mora nekje vzeti in kje je vzeti lažje, kot pri popoplavni obnovi. Ko smo dobili poceni objekte, je naslednja zahteva vladnih strokovnjakov, da mora biti tipski nadomestni objekt vsaj nekoliko mobilen. V Sloveniji imamo ogromno vodotokov, tako da nikoli ne veš, kateri in kje bo poplavil. S tega stališča je pametno, da lahko objekt premaknemo na varnejšo lokacijo. In še tretja značilnost; objekt mora ustrezati ali regionalnim, ali kulturnim, ali pa geografskim značilnostim pokrajine. Dovolj svete slovenske krajine je že zapacane z modrimi, roza in zelenimi fasadami, ki so ostale od turških vpadov, tako da naj bodo vsaj nadomestne gradnje, za katere bo poskrbela država, okolju prijazne. In zdaj k objektom samim. Prvi objekt se imenuje "tipi …" Gre za objekt, ki je skoraj popoln stožec, kar mu daje atraktivno podobo, kajti kot vemo, je ravna linija sovražnica sodobne arhitekture. Uporabljeni materiali so izključno organski, v glavnem les in živalske kože. Prostora v tem nadomestnem objektu je veliko, interier je odprt, tako da lahko družina ves čas komunicira in se druži ob odprtem ognju. Tipi je namenjen posameznikom odprtega duha in daljših las, primeren pa za poplavno področje srednje in spodnje Save, kjer je kar nekaj ravnine, na kateri pride tip Tipi še posebej do izraza. Drugi objekt se imenuje "iglu". Gre za nadomestno gradnjo v pravem pomenu besede. Ta nadomestna gradnja uspeva le v hladnejših mesecih leta, nato pa tudi nadomestna gradnja potrebuje nadomestno gradnjo. Primerna za zgornje tokove rek na Koroškem, predvsem okoli krajev, kjer izdelujejo pravljično deželo Kralja Matjaža; gre za kupolaste bivalne objekte, zgrajene iz vode v alternativnem agregatnem stanju, kar je ekološko najčistejša mogoča gradnja. Tretji objekt se imenuje "jurta". Zaradi zahtevnosti gradnje vlada predvideva, da bo teh najmanj; postavili pa jih bodo v bližini prestolnice, kjer po navadi poplavlja Ljubljanica, kajti pri jurti je predvidena tudi soudeležba investitorja, ima pa zaradi razkošne kvadrature tudi image luksuznega prebivališča. Jurta je primerna za popoplavno obnovo pri visokih državnih uradnikih, uspešnih športnikih, gospodarstvenikih, pevcih in podobnih posameznikih, ki so nemirnega – nomadskega duha. "Adria" je četrti tipski objekt. Namenjen predvsem mladim družinam. Ker mlade družine niso zahtevne in so srečne že, če imajo streho nad glavo, bo vlada ogromno teh nadomestnih objektov napaberkovala v hrvaških campih, jih nekoliko dodelala ter nato poslala kot nadomestne gradnje. Adria je, kot pove že ime samo, primerna za slovensko obalo in Istro, bo pa, kot vse kaže, tudi najbolj številčna nadomestna gradnja. Peti in zadnji tipski objekt je "kolišče". Lokacijsko bo zelo omejen, gre pravzaprav za nadomestno elitno sosesko na ljubljanskem barju, zemljišča pa je odstopila Mestna občina Ljubljana. Kot je pri ljubljanski občini, ko odstopa zemljišča za nadstandardne gradnje v navadi, je projektna dokumentacija že izdelana in tako tudi že poznamo zunanjo podobo te luksuzne nadomestne gradnje. Naselje bo imelo dve ulici. Prva se bo imenovala "Ulica Janeza Jalna", druga pa "Ulica Zorana Jankoviča"! Če ste torej med nesrečniki, ki so bili prizadeti v lanskih poplavah, zdaj vsaj približno veste, kakšen nadomesten tip stavbe vam bo država postavila. In še to; vse nadomestne gradnje bodo v kratkem predstavljene v oddaji "Ambienti".

Prebujeni marec nadaljujemo z nizom vprašanj, vezanih na popularizacijo raznovrstnih spolnih idenitet. Koliko sodobnih spolnih opredelitev poznate? Kaj povzroča, da jih je vedno več? Kakšen družbeni problem naslavlja poplava spolnih identitet? Je politično korekten odnos do vseh spolnih identitet treba regulirati s predpisi, zakoni in bontoni? In ne nazadnje: Kako homofobna se vam zdi naša družba od ena do pet?

Kdo stoji za našo voljo? V kolikšni meri smo pri odločanju avtonomni? Zakaj nam je vedno všeč aktualna hitra moda? Zakaj nam ni všeč tista iz septembra lani? Zakaj si vgrajujemo silikonske ustnice? Zakaj verjamemo v bogove institucij? Zakaj verjamemo v denar in blagovne znamke? Zakaj verjamemo vplivnežem? Zakaj so trupla v poročilih prav, golota pa narobe? Ob totalnem razmahu informacijskih tehnologij, umetne inteligence in družbenih omrežij, ki rudarijo vašo pozornost in jo prodajajo oblikovalcem vašega mnenja, torej oglaševalcem tega in onega, je nujno razmisliti prav sledeče: v kolikšni meri naša stališča in poglede na svet ter življenje konstruirajo naši in v koliko tuji interesi?