Podcasts about evropskem

Tretji polčas je bil tokrat malce drugačen. Ob boku letošnjega Šalamunovega memoriala v dvorani Tabor smo pred mikrofon povabili mladega tekmovalca slovenske izbrane vrste, Mariborčana Gregorja Rakoviča, petega na zadnjem Evropskem prvenstvu v športni gimnastiki, in njegovega trenerja, selektorja moške reprezentance Sebastijana Piletiča. Kaj imata skupnega strojništvo in mojstrovine na konju z ročaji, kaj centralizacija športa in osip tekmovalcev in tekmovalk v slovenskih vrstah in kaj bi bilo treba storiti, da bi se stvari spremenile?

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Škofja Loka novi kraj počitka za žrtve iz Macesnove gorice, kakšni so odzivi?Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu: Evropska unija trgovinske vojne z ZDA ni začela, a bo zaščitila svoje potrošnike.Število žrtev štiri dni po uničujočem potresu v Mjanmaru še vedno narašča.Izvor onesnaženja vode v Logatcu še ni znan.Slovenski skavti s sveto mašo v ljubljanski stolnici začeli praznovanje 35. obletnice delovanja.Na baziliki v Lurdu začeli prekrivati Rupnikove mozaike.Vreme: Jutri bo zmerno oblačno, veter bo počasi slabel.Poslovni forum v Astani utrdil gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kazahstanom.Na ljubljanski univerzi bodo jutri volitve rektorja za novo mandatno obdobje.ŠPORT: Začenjajo se boji za polfinale slovenskega nogometnega pokala.

V oddaji tudi o naslednjih temah: - Civilna iniciativa iz Vrtojbe že šest let zahteva umik asfaltne baze iz naselja, zdaj pripravlja pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - V Mestni občini Ljubljana nadaljujejo boj proti nezakonitim reklamnim objektom. Do zdaj so jih odstranili skoraj 600. - Mariborčanom se obetajo podražitve, prebivalce občine Log-Dragomer pa so te že doletele. - Rdeča nit letošnje bralne značne za odrasle na Ptuju je narava.

Borut Pahor o politični krizi v Sloveniji: Razmere v mednarodni skupnosti so takšne, da bi slovenska politika morala spoznati, da je čas za sodelovanje.V SDS zbrali več kot 47.500 podpisov za razpis referendum o pokojninah za privilegirane.Člani SLS bodo na kongresu izbirali vsaj med tremi kandidati za vodenje stranke.Papeževo stanje vsak dan boljše, nima več potrebe po mehanskem predihavanju. Odzivi po srečanju komisarke Kos in predsednika Srbije Vučiča: Ravnanje komisarke je sramota za Slovenijo.Golob na vrhu Evropske unije: Vlaganje v orožje predstavlja le del varnosti.Radio Ognjišče skupaj s Slovensko karitas in ministrstvom za zunanje zadeve začenja akcijo „Dobroti dajemo glas“, ki bo skušala osvetliti slovensko pomoč Južnemu Sudanu.Izrael poskuša z obsežnimi napadi vnovič vzpostaviti varnostni koridor, ki bi razmejil jug in sever Gaze.Vsak sedmi kristjan je žrtev preganjanja ali diskriminacije, v Evropskem parlamentu oblikovali poseben projekt pomoči.Športni center Ilirija v Ljubljani danes in jutri odprl vrata občanom.Šport: Slovenski nogometaši drevi proti Slovaški za obstanek v B ligi narodov.Vreme: Danes bo prevladovalo jasno vreme, jutri popoldne se bo od zahoda pooblačilo.

Kako je covid-19 spremenil belgijsko družbo? Vroča tema te dni je sum korupcije v Evropskem parlamentu, kjer naj bi lobisti kitajskega telekomunikacijskega podjetja podkupovali evroposlance. Ali bodo v belgijskih šolah prepovedali uporabo mobilnih telefonov in pametnih ur?

Po hladni prhi v Washingtonu so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega toplo sprejeli v Londonu, kjer so mu voditelji številnih evropskih držav zagotovili nadaljnjo pomoč Ukrajini. Gostitelj neformalnega srečanja, britanski premier Keir Starmer, je napovedal oblikovanje evropskega mirovnega načrta. Druge teme: - Med poslanskimi vprašanji premieru afera Spirit, odnosi z Izraelom, stanovanjska problematika in dostopnost zdravstvenih storitev - Presajalni programi so ključni za zgodnje odkrivanje raka; pri nas zdaj delujejo trije, v pripravi sta še dva - Največ oskarjev odnesela Anora, pripoved o mladi striptizeti je bila nagrajena tudi za najboljši film

Svet so znova razburile izjave ameriškega predsednka Donalda Trumpa. Na poti na super bowl je napovedal 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija ter dodal, da bodo ZDA kupile Gazo. Druge teme: - Parlamentarne volitve na Kosovu osvojil premier Kurti s stranko Samoodločba, a manj prepričljivo kot pred štirimi leti. - V javnem sektorju pričakujejo prve plače po uveljavitvi novega plačnega sistema, že danes v zdravstvu in šolstvu. - Slovenske košarkarice z zmago nad Finsko potrdile peti zaporedni nastop na Evropskem prvenstvu.

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU.

Zunanji ministri Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju med drugim podaljšali vse gospodarske sankcije proti Rusiji, sprejeli načrt za rahljanje ukrepov proti Siriji in imenovali danskega diplomata Petra Soerensena za posebnega predstavnika Unije v dialogu med Beogradom in Prištino. Téma so bili tudi odnosi z novo ameriško administracijo, pri čemer je visoka predstavnica Unije za zunanjo politiko Kaja Kallas poudarila podporo Danski ter zatrdila, da se Unija ne namerava pogajati o statusu Grenlandije. Drugi poudarki oddaje: - Srbski študenti blokirajo eno od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu. Vučić obljubil, da bo izpolnil vse njihove zahteve - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope voli slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. - Tretji pas štajerske avtoceste na odseku med Domžalami in Zadobrovo bi lahko bil zgrajen do konca leta 2027.

Po blokadi Beograda se množični protesti srbskih študentov in opozicije danes med drugim nadaljujejo v Novem Sadu, Čačku in Nišu. Poleg smrtonosne zrušitve železniškega nadstreška je srd množice dodatno spodbudil napad na skupino študentov, po katerem sta odstopila srbski premier in novosadski župan. Drugi poudarki oddaje: - Danska po Trumpovih grožnjah glede Grenlandije išče podporo v Evropski uniji - Bruselj poziva k zaščiti diplomatov v Demokratični republiki Kongo - Nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice bo Vasilka Sancin

Poslanci SD-ja in Levice so napovedali, da se bodo pri glasovanju o interpelaciji zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja vzdržali. Ob tem sta omenjeni koalicijski partnerici odstop direktorja policije Senada Jušića označili za higienski minimum. Medtem je minister pričakovano zavrnil očitke opozicijskih SDS in NSi, med katerimi so tisti o poslabšanih varnostnih razmerah in zatrdil, da je Slovenija dokazljivo, preverljivo in merljivo varna država. Druge teme: - V Davosu in Evropskem parlamentu pozivi k enotnosti Evrope v odnosih z Belo hišo - Premier Golob na posvetu o energetiki pozval k zmanjševanju porabe - Direktor Spirita Capl ponudil odstop zaradi domnevnih nepravilnosti pri razpisu za premogovni regiji

Tessniem Kadiri je mlada 23-letna novinarka iz Nemčije. A njen videz, polt temnejšega odtenka in gosti črni kodrasti lasje, pripovedujejo, da njene korenine presegajo evropske. Njena starša prihajata iz Maroka, kjer je kot otrok preživela dolga poletja. Spominja se toplih noči, preživetih z glasnimi tetami in strici, ki so si med seboj ure in ure pripovedovali zgodbe. In seveda hrane, polne okusov, začimb in brav. V pogovoru z Nežo Borkovič govorita tudi o Evropskem (ne)sprejemanju drugačnosti, njeni odločitvi, da vsakodnevno ne nosi hijaba in obogatitvi, ki jo je v njeno življenje prinesel preplet dveh diametralnih kultur.

Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.

Z današnjo potrditvijo nove Evropske komisije v Evropskem parlamentu so se končali dolgotrajni in naporni povolilni politični procesi. Komisarsko ekipo Ursule von der Leyen, katere članica iz Slovenije je Marta Kos, pristojna za širitev Unije, so potrdili s 370-imi glasovi poslank in poslancev, kar je 31 glasov manj, kot jih je predsednica dobila na junijskem glasovanju. V oddaji tudi o tem: - Izrael se bo pritožil na nalog za aretacijo Netanjahuja in Galanta - Premier Golob gospodarstvenikom obljubil rešitev za omrežnine - Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper ob 30-letnici delovanja zlati red za zasluge

Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin: Do danes takšnih pritiskov s strani vlade še nismo bili deležni.Martin Nahtigal: Raziskave javnega mnenja v tem trenutku bolj vedeževanje kot karkoli drugega.Podnebna konferenca je končana, razvite zahodne države po 300 milijard dolarjev letno državam v razvoju.Kijev od zaveznic pričakujejo krepitev pomoči, severno-korejski vojaki prirpavljeni na vključitev v boje proti ukrajinskim silam.Zahvalna maša ob 10. obletnici škofovskega posvečenja nadškofa Zoreta.Utrip Radia Ognjišče v Radencih občutili drugi obiskovalci zdravilišča in tamkajšnja župnija.Nova Evropska komisija ta teden pred zadnjo oviro v Evropskem parlamentu.Nocoj odprtje že 40. Knjižnega sejma; kaj pripravljata založbi Ognjišče in Družina?Slovenski košarkarji po petkovem porazu v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo zvečer še enkrat s Portugalci.Vreme: Danes bo pretežno oblačno. Jutri popoldne se bo rahel dež od zahoda širil proti vzhodu.

Politične skupine v Evropskem parlamentu so neuradno dosegle dogovor o potrditvi nove Evropske komisije, ki bo delo lahko začela prvega decembra. Po več kot tednu političnih prerekanj glede sedmih od skupno 26-ih kandidatov naj bi jih pristojni parlamentarni odbori potrdili še danes. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina dan po prvem napadu z ameriškimi raketami dolgega dosega na rusko ozemlje izstrelila tudi britanske - Združene države kot edine z vetom proti resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov o ustavitvi ognja v Gazi. - Večina zaposlenih v celjskem podjetju Emo orodjarna dalo odpovedi, uprava vložila predlog za stečaj

Marta Kos v Evropskem parlamentu dobila zeleno luč odbora. Na zaslišanju spet zatrdila, da ni bila sodelavka Udbe.Volitve v ZDA pokazale razdeljenost ameriških katoličanov. Vatikan kljub razlikam vidi možnosti za sodelovanje.Evropski voditelji v Budimpešti izrazili pripravljenost na sodelovanje z novo ameriško administracijo Donalda Trumpa.Poslanci koalicije ob obstrukciji SDS dali zeleno luč noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje fašizma in nacizma, ne pa tudi komunizma.Posvet Kluba slovenskih podjetnikov s pobudo za ustanovitev pokrajin in s kritikami na račun nejasne politike glede jedrske energije.Ob skorajšnji 30- obletnici Radia Ognjišče srečanje za goste in prijatelje.Predsednica Evropske investicijske banke: V Sloveniji vidimo velik potencial za nadaljnje naložbe.V zdravstvenem domu v Tolminu po odpovedi dveh splošnih zdravnic iščejo možnosti za reorganizacijo dela.ŠPORT: Košarkarji Olimpije izgubili še eno tekmo evropskega pokala. VREME: Delno jasno z jesensko meglo bo tudi prihodnje dni.

Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.

Izraelski napadi na libanonsko gibanje Hezbolah, med drugim včerajšnji v Bejrutu, v katerem sta bila ubita tudi njegova ključna poveljnika, so še zaostrili napetosti v regiji. Odzval se je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je pozval muslimane k uporu proti Izraelu. S tem je verjetno še posebej meril na zalivske države, ki imajo vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom. V oddaji tudi: - Pred kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos zahtevni tedni v Evropskem parlamentu - Država bi lahko financirala zgraditev krožne kabinske žičnice na Kanin - Pester program v Stično znova privabil tisoče mladih na srečanje katoliške mladine

Slovenija bo danes vendarle končala ponovljeni postopek imenovanja svoje komisarske kandidatke, saj bo pristojni parlamentarni odbor pozno popoldne na nujni seji podal nezavezujoče mnenje o Marti Kos. Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila svojo komisarsko ekipo, so zdaj na vrsti evropski poslanci, ki bodo opravili zaslišanja vseh kandidatov. Če bo Marta Kos uspešno prestala še sito v Evropskem parlamentu, bo v prihodnji Komisiji pristojna za širitev Unije. Druge teme: - Nov pretres na Bližnjem vzhodu. V Libanonu ob eksplozijah pozivnikov pripadnikov Hezbolaha najmanj 11 mrtvih. Hezbolah krivi Izrael. - Kaj čaka nova ministra? Borut Sajovic bo prevzel obrambni resor, Vinko Logaj pa ministrstvo za izobraževanje. - Začetek sejma MOS v Celju. Na podjetniškem forumu tudi o padcu konkurenčnosti in pomanjkanju delavcev.

Coprnica Ursula je sedela na vrhu Slivnice, servisirala metlo, vkuhavala ozimnico in poskušala sestaviti Evropsko komisijo. Na srečo so bile po Evropi poplave, ki tradicionalno povečujejo njeno priljubljenost, na nesrečo pa se je sestavljanje komisije zapletlo, kar povečuje njeno nejevoljo. Namreč coprnica Ursula je bila kljub vsem magičnim napojem, čarovni palici, urokom in coprnijam že nekaj dni prek roka, v katerem bi morala komisijo predstaviti. In nič ni kazalo, da ji bo v kratkem uspelo. Kajti eno so coprnije, druga pa je aritmetika. In ta zadnja je neusmiljena, kar je coprnico tako jezilo, da je v slepi jezi malo priredila podatke o gospodarski rasti v Evropi. Poglejmo natančno številke, ki jezijo coprnico Ursulo.Kandidati, ki bodo sestavljali komisijo, na čelu katere bo jezdila na svoji metli, morajo imeti nekatere lastnosti, ki so sicer za večino ljudi manj pomembne, za bruseljsko coprniško smetano pa bistvene. Lastnosti kandidata, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, so naslednje: - kandidat je lahko moški ali ženska,- kandidat je lahko politično levi ali desni,- s kandidatom je lahko zadovoljna Ursula, ne pa vlada, ki ga predlaga,- s kandidatom je lahko zadovoljna vlada, ki ga predlaga, ne pa Ursula. Možnost, da bi bili s kandidatom zadovoljni tako vlada posamezne države kot tudi coprnica Ursula praktično ni, možnost, da bi bila s kandidatom nezadovoljna tako vlada kot Ursula, pa se zdi bedasta celo za Bruselj. Tako se mora torej coprnica Ursula pri vsakem kandidatu odločiti med šestnajstimi možnostmi. Se pravi; kandidat je lahko politično levi moški kot politično leva ženska, ali pa politično desna ženska in politično desen moški … in tako naprej in tako nazaj po skrivnih hodnikih coprniške statistike. In če število možnosti pri posameznem kandidatu, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, pomnožimo s številom kandidatov, ki naj bi sestavljali Evropsko komisijo, dobimo neverjetno število 432 kombinacij, ki jih mora upoštevati coprnica Ursula, da sestavi komisijo. Zato pa je bila coprnica Ursula slabe volje, ko je na gori Slivnica servisirala metlo in vkuhavala ozimnico. Ampak za trenutek pustimo coprnico samo z njenimi kadrovskimi akrobacijami in se posvetimo še nekaterim drugim zanimivim vidikom izbire kandidatov za evropske komisarje, ki se zdijo nekoliko skrivnostni in zaviti v coprniško meglo. Sprijaznili smo se, da v Bruslju uporabljajo posebno vrsto demokratičnega napoja, po katerem državljani Evrope nimamo nobenega vpliva na to, kdo bodo komisarji, ki nam bodo rezali "kruha tankega, da se vidi skoz njega"! In kljub temu se evropska komisija vodi kot demokratično izbran organ. Čeprav se vzorno udeležimo evropskih volitev – ki se kažejo kot en velik karierni sejem za elito – je na koncu jasno, da se naša evropska usoda, vsaj glede upravljanja z Evropo, v resnici reže na državnozborskih volitvah. Se pravi, da bi bilo pošteno, če že ne demokratično, ako bi stranke, ki tekmujejo na državnozborskih volitvah, pri nabirki obljub, načrtov, strategij in programov jasno povedale tudi, kdo bo njihov kandidat za evropskega komisarja. Če Evropo dojemamo količkaj resno in če resnično menimo, da je povezava politično-gospodarski koncept, ki nas bo popeljal v svetlejšo prihodnost, potem je takšna obljuba skoraj nujna. Po drugi strani pa spet nepotrebna, saj je jasno, da bo kandidat za komisarja eden izmed nacionalnih supermanov ali super žensk. Teh pa tudi v teh ekstra potentnih časih v posameznih državah članicah ni ravno v izobilju. Kako drugače, kot da pošiljamo za kandidata vsevednega multipraktika, si predstavljati dejstvo, da imamo evidentirane kandidate prej, preden izvemo, kateri resor bomo dobili. Samo kot teoretični model; Marta Kos, ki se trenutno kuha v kotlu coprnice Ursule, bi lahko dobila tako ribištvo kot človekove pravice. Ali pa širitev. Tako pričakujemo od nje, oziroma vemo, da se spozna na migracijske navade polenovk kot na zakonodajo političnega azila ali urejenost javnih financ v Črni Gori. In ko smo prej naštevali kriterije, po katerih coprnica Ursula izbira svoje kandidate, je neverjetno, kako kvalifikacij oziroma usposobljenosti za posamezno področje sploh ni med njimi. Se pravi, da so kriteriji spola, politične opredelitve in osebne presoje tako vlade, kot Ursule pomembnejši od strokovne primernosti posameznega kandidata. Prejšnji poskus Slovenije je bil računovodja. Ker nismo vedeli, kateri resor je namenjam Sloveniji, bi se mu lahko mirno zgodilo, da bi mu bil dodeljen resor "spodbujanje evropskega načina življenja"! Kaj pa si računovodje mislijo o Evropskem načinu življenja, pa je tako ali tako jasno iz evropskega načina življenja, ki ga živimo trenutno. Coprnica Ursula je zavzdihnila in v lonec z ozimnico zamešala še nekaj mačje dlake. Potem se je odločila, da bo komisijo izbrala s coprniškim urokom, ki se zmeraj obnese.Stopila je po čarobno palico in z mogočnim glasom začela kriliti po zraku: "Am, bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši!" Ko je končala in smo Evropejci dobili komisijo, se je spravila k načrtom, kako se maščevati velikemu vešču iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki ji je povzročil vse te težave.

Gostja današnje oddaje Intervju je generalna direktorica statističnega urada Apolonija Oblak Flander. Na ta položaj jo je vlada imenovala pred petimi meseci. Ima magisterij iz socialne in politične geografije, diplomirala je iz geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani, pred tem obiskovala gimnazijo Poljane, osnovno šolo pa v Polhovem Gradcu. Statistični urad je njena prva zaposlitev, najprej na področju kmetijskih statistik, med drugim je organizirala terenski popis kmetijskih gospodarstev. Potem se je ukvarjala z regionalnimi statistikami, vodila demografski oddelek in sodelovala pri popisu prebivalstva, vodila je tudi oddelek za statistiko transporta, turizma in informacijske družbe, pa tudi okoljske statistike. Dve leti je bila tudi na Evropskem statističnem uradu. Po 25 letih pa je prevzela vodenje slovenskega statističnega urada, ustanove, ki zagotavlja uradne podatke o vseh vidikih življenja, in to že 80 let.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prve podatke o novi sestavi svoje komisarske ekipe v Evropskem parlamentu sporočila v torek in ne jutri, kot je bilo sprva predvideno. Uradni razlog, ki ga navajajo v Bruslju, je, da Slovenija še ni končala postopka imenovanja svoje kandidatke. Kdaj se bo vodja Komisije sešla z novo slovensko komisarsko kandidatko Marto Kos, še ni znano.

Požar na Krasu doslej zajel približno150 hektarjev gozdnatih površin; Razplamtela se je večja linija na severni strani Trstelja.Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu potrjena za drugi mandat na čelu Evropske komisije; Slovenski evroposlanci od nje pričakujejo izpolnitev zavezZobozdravniki pozivajo h konkretnim rešitvam za javno zobozdravstvoVreme: Ponoči se bo delno pooblačilo, jutri razjasnilo. Lahko pričakujemo tudi nekaj neviht.

Predstavniki vlade in sindikatov podpisali dokument o usklajenosti prenove plačnega sistema v javnem sektorju.Vesna – zelena stranka predstavila pobudo za razpis referenduma o noveli odloka o Krajinskem parku Tivoli.Tino Mamić: vzdušje v Evropskem parlamentu spominja na prvi šolski dan. Ursula von der Leyen ima večjo podporo na levici, kot na desnici.Na katerih področjih želijo delovati slovenski evroposlanci? Parlament bo člane odborov potrjeval v petek.Britanski kralj v parlamentu nanizal zakonodajne predloge nove vlade.Rast zaposlenosti posledica zaposlovanja tujih državljanov.

Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. Mavrič pravi, da je direktorat neke vrste storitvena dejavnost za 450 milijonov Evropejcev. Kakšna je njegova služba? Kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva? Kako se v jeziku kažejo politične odločitve? O vsem tem se je s poliglotom, ki govori devet jezikov, pogovarjal Aleksander Čobec.

Slovenska nogometna reprezentanca je končala nastope na evropskem prvenstvu. Po podaljških in 11-metrovkah jo je sinoči s 3 proti 0 premagala Portugalska. Selektor izbrane vrste Matjaž Kek je po tekmi dejal, da je zelo ponosen na ekipo. Ob tem je izrazil upanje, da bo to prvenstvo iztočnica za slovenski nogomet v prihodnosti. Druge teme: - Rusija za en mesec prevzela predsedovanje varnostnemu svetu Združenih narodov. - Kateri so največji očitki drugemu tiru Divača - Koper? - Organiziranje prireditev v Tivoliju in na Rožniku dovoljeno na petih lokacijah.

Nov nogometni dan D je pred nami. Drevišnja tekma osmine finala evropskega prvenstva v Nemčiji, na kateri bo slovenska reprezentanca igrala proti portugalski, je že sama po sebi zgodovinski mejni za slovenski nogomet. Druge teme: - V prvem krogu francoskih parlamentarnih volitev slavila skrajna desnica. - Vlada bo določila razrez proračuna za prihodnji dve leti po ministrstvih. - Danes naj bi bilo znano, ali bodo upravne enote končale stavko.

Nogometna vročica pred večerno tekmo se stopnjuje. Slovenija bo prvič v zgodovini nastopila v izločilnih bojih evropskega prvenstva. Nasprotnica bo favorizirana reprezentanca Portugalske, a slovenski navijači so optimistični. Druge teme: - Proračuna za prihodnji dve leti bosta omogočila izvedbo ključnih reform, zatrjuje vlada - Opolnoči občutna podražitev pogonskih goriv - Ameriško vrhovno sodišče Donaldu Trumpu priznalo popolno imuniteto za uradna dejanja

Naši nogometaši so zdržali angleški pritisk ter prišli do zgodovinske uvrstitve v osmino finala evropskega prvenstva. S tem je Slovenija potrdila, da spada na Euro, je sinoči dejal selektor Matjaž Kek. Kdo bo nasprotnik Slovencev, ki so tako med 16-imi najboljšimi ekipami prvenstva stare celine, bo znano zvečer. Ostali poudarki oddaje: - Ob napetostih med Izraelom in Hezbolahom svarila pred širitvijo vojne v regiji. - Julian Assange po več kot desetletju sodnih procesov na svobodi. - Kako uspešna so slovenska podjetja?

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Slovenski nogometaši so začeli evropsko prvenstvo z osvojitvijo pomembne točke. Z golom Erika Janže so na tekmi z Danci dosegli neodločen izid. Na stadionu v Stuttgartu jih je bodrilo tudi približno 15 tisoč navijačic in navijačev, ki so bili navdušeni nad predstavo izbrancev selektorja Matjaža Keka. Druge teme: - Voditelji Unije v Bruslju o razdelitvi položajev v najpomembnejših evropskih ustanovah, upoštevajoč izide evropskih volitev. - Do storitev fizioterapije najhitreje na Gorenjskem in v Zasavju. - Velika Borštnikova nagrada predstavi Angeli v Ameriki Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Nine Rajić Kranjac.

V Areni Stuttgart se bo pozno popoldne s prvim sodniškim žvižgom začela težko pričakovana prva tekma slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu. Poleg mnogih, ki bodo tekmo z Dansko gledali na zaslonih, bo več kot 10 tisoč slovenskih navijačev tudi na tribunah stadiona. Pozitivno navijaško energijo občutijo tudi igralci, je včeraj povedal selektor Matjaž Kek, ob priznanju, da so Danci favoriti pa je dodal: Favoriti so za to, da se jih premaga. Drugi poudarki oddaje: - Na švicarskem vrhu za mir v Ukrajini poudarjeno, da lahko le napadena država pove, kakšen mirovni sporazum je sprejemljiv. - Združeni narodi opozarjajo na resno grožnjo večjega spopada med Hezbolahom in Izraelom. - Na taboru v Šentvidu pri Stični bo danes 80 združenih pevskih zborov prepevalo ljubezenske pesmi.

Danes pa o slovenskem športu. A ne – kako stereotipno – o njegovih mogočnih zmagah, temveč danes o njegovih grenkih porazih. Slovenski šport je namreč izgubil … Izgubil je svoj slogan in s tem mu grozi, da izgubi najprej navijače, posledično pa še svoje bistvo. Na uradu za intelektualno lastnino je že pred časom trgovsko podjetje Hofer registriralo  slogan "Kdor ne skače, ni Sloven'c", ki je bojni klic navijaštva ob slovenskih športnih uspehih. In ker v Sloveniji vse, kar nosi pridevnik "intelektualno", poteka bolj počasi, se šele danes ukvarjamo z nezaslišanim dejanjem tega trgovca. Da so zadeve zelo resne, govori tudi napoved Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je pomembna institucija, da se bo z vsemi sredstvi in z obema tajnicama boril za izničenje te poteze. Pa gremo lepo po vrsti, kot so zlate medalje v vitrini. Najprej; Hoferjeva poteza je sprožila val posnemanja ostalih trgovskih podjetij. Ker danes že vemo, da so si, kar se reklamiranja tiče, trgovske verige enake kot jajce jajcu. Običajno si vsaka nabavi svojega dramskega igralca, če je le možnost, prvaka Drame, in vsaka svojega športnika, ki potem bolj ali manj posrečeno zbirata točke in se smehljata blagajničarkam. Zadeva s sloganom pa je reklamarski svet slovenskih trgovcev spremenila do obisti. Tako je Tuš na uradu za intelektualno lastnino že registriral: "Ubi, ubi žabara", kar ima smisel, ker je Tuš iz Celja, Celjani pa so nogometni prvaki, žabarji pa so komaj tretji. Mercator, ki ga je med trgovske zvezde povzdignil ljubljanski župan, ki ima kar nekaj opravkov po slovenskih sodiščih, je registriral: "Sudja, lopove", Lidl, ki je marketinško izjemno samozavesten, pa je registriral: "Gotovo je gotovo!" Špar, ki je nizozemski in ga oblikuje protestantska etika, pa je registriral "Maribor šampinjon …" s čimer so se poklonili mestu, ki njihovo trgovino razume kot svetišče, hkrati pa promovirajo tudi svoj oddelek sadja in zelenjave. Kakorkoli; na uradu za intelektualno lastnino je te dni vrsta in prostori ter zaposleni tam se šibijo od biološko razgradljivih vrečk ter kartic zaupanja. Kot rečeno, pa je vse to sprožil Hofer, ko je registriral slogan: "Kdor ne skače ni Sloven'c!", ki pa je nekaj najbolj idiotskega, kar si je izmislil slovenski lirični genij. Najprej in na začetku. Slogan je skrajno diskriminatoren ter celo žaljiv do nekaterih družbenih skupin. Zadeva je namreč ta, da ogromno naših državljanov ne more skakati, pa to še ne pomeni, da niso Slovenci. Ker je postal slogan tako strašansko priljubljen, so nekatere upravne enote namesto prstnih odtisov in izpiskov iz rojstno-matične knjige za ugotavljanje ali podeljevanje državljanstva že zahtevale, da je določen parkrat poskočil in mu je bilo slovenstvo odobreno. Kar pa mora biti v nasprotju z duhom slovenske ustave. Kaj navijači resnično menijo, da starejši od 70 let, invalidi, tisti s čezmerno težo, ali tisti s slabimi, oziroma operiranimi kolki ali koleni niso Slovenci?  Kaj pa tisti, ki so doživeli prometno nesrečo in so obsojeni na posteljo, oziroma invalidski voziček … Mar moramo vsi Slovenci resnično postati zeleni Tito, da dokažemo svoj rod? Vezanje nacionalne pripadnosti na telesno aktivnost, ki je povrhu vsega še zahtevna, saj premagovanje gravitacije zahteva določeno spretnost, se zdi neumestno, ali kot smo zapisali na začetku, diskriminatorno. In sploh; kako misli Hofer unovčiti svoj slogan? Najenostavneje se zdi, da bo ob zadetkih naših nogometašev na bližajočem se Evropskem prvenstvu v nogometu, ekrane zamračil pogled na Lada Bizovičarja; bolj zahtevno pa bi bilo, da bi varnostniki kupce pred vstopom v Hofer nadzorovali, če so res sposobni narediti pet poskokov. Tisti, ki hočejo kupovati izdelke v akciji, pa bi morali skočiti prek kolebnice. Zadeva pa ima še en diskriminatorni vidik. Namreč do jezika, oziroma do slovenščine. Pri Hoferju so registrirali slogan, ki Slovence v sklonu razume kot Slovence z opuščajem ali apostrofom. "Kdor ne skače, ni Sloven'c!" Gre za bolj osrednjeslovensko, oziroma celo gorenjsko pregibno prakso in ostali deli Slovenije se čutijo ob tem vsaj nekoliko užaljene. Kajti lepo je bilo brez apostrofa rečeno že v starih časih: "Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala!" In čeprav gre za narodno blago, ki uporablja arhaične izraze, kot je "djala", niso naši predniki zapisali in izgovarjali: "Sloven'c sem, Sloven'c sem." Hofer si je tako nevede, ker so seveda Nemci, na glavo nakopal slovensko črkarsko vojno in naj se potem ne čudijo, če bo obisk njihovih trgovin na Štajerskem recimo upadel. So pa bili pri nemškem trgovcu neprevidni, da ne zapišemo šlampasti. Niso zaščitili celotnega slogana, zato se danes smejimo vsem trgovskim verigam v brk in svoje izvajanje intelektualno nezaščiteno končujemo s: "Hej, hej, hej!"

Po nedavni spletni grožnji z nasiljem na šolah in kritikah na odziv policije je notranji minister Boštjan Poklukar odredil izredni nadzor. Državni sekretar Vojko Vouk poudarja, da pripravljajo ukrepe, tudi za boljše komuniciranje med policijo in javnostjo, lahko pa zagotovi ne le individualne ampak tudi sistemske ukrepe, da se kaj takega ne ponovi več. Druge teme: - Odmeva potrditev migracijskega pakta v Evropskem parlamentu. Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja kot sporno poudarja tudi pridržanje tujcev med mejnimi postopki. Kot pravi, bodo v tem času ljudje zaprti, kapacitete nacionalnih sistemov držav članic pa tega ne bodo prenesle. - Ameriške sile svarijo pred povračilnimi napadi Irana na Izrael. Ta se pripravlja na kopenski vdor v Rafo v Gazi. Slovenija kot članica Varnostnega sveta napoveduje glas ZA članstvo Palestine v Združenih narodih. - Infrastrukturno ministrstvo je odredilo revizijo nadgraditve Železniške postaje Jesenice. Po zdajšnjem izboru najcenejšega izvajalca bi projekt stal 170 milijonov evrov oziroma približno dvakrat več od prvotne ocene.

Napovedan odhod Vesne Vuković z mesta generalne sekretarke največje vladne stranke odpira vrsto vprašanj. Obenem pa je skoraj simptomatičen za dogajanje v slovenski politiki, ki vstopa v nov volilni cikel, v sicer manj usodno odločanje o slovenskih predstavnikih v Evropskem parlamentu. Druge teme oddaje: - Hamas v Kairu zapustil mirovne pogovore, ki se kljub temu nadaljujejo - V Nemčiji stavki zaposlenih v letalskem prevozniku Lufthansa in strojevodij Nemških železnic prizadeli več milijonov ljudi - 59-letnik, ki je včeraj s strelnim orožjem grozil v Brežicah in streljal v policijska vozila, po pridržanju hospitaliziran

Slovenski nogometaši se bodo na evrospkem prvenstvu, ki bo v Nemčiji prihodnje leto, pomerili z Dansko, Srbijo in Anglijo. Tekme bodo v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu. V oddaji pa tudi o tem: - Izrael po propadu dogovora o prekinitvi ognja okrepil napade na jug Gaze - Zgolj zaveze o povečanju obnovljivih virov energije niso dovolj, poudarjajo okoljevarstveniki - Na Prešernov rojstni dan vrata kulturnih ustanov na široko odprta obiskovalcem

Slovenski odbojkarji so osvojili svojo četrto kolajno na evropskih prvenstvih. Včeraj zvečer so v Rimu na tekmi za tretje mesto s 3:2 v nizih premagali Francoze in osvojili bron. V Jutranji kroniki tudi: - Vodja Evropske komisije na Lampeduzi o ukrepih proti migracijam - Belgija v primežu trgovine z drogami in s tem povezanim nasiljem - Na Dnevu nove slovenske glasbe slavila Leopold I. in Vlado Kreslin

Že nekaj dni iz Bahmuta, strateškega mesta na vzhodu Ukrajine, prihajajo nasprotujoče si informacije. Kijev ruske navebe o osvojitvi Bahmuta zanika, ruski predsednik Vladimir Putin je medtem že čestital ruski vojski in paravojaški skupini Wagner. Druge teme: - Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav potrdili odločno podporo in pomoč Ukrajini. - Poplave v italjanski Emiliji Romaniji z domov pregnale več kot 36 tisoč ljudi; območje danes obiskala premierka Meloni. - Vedenejeva na Evropskem prvenstvu v Bakuju bronasta s kiji, četrta s trakom.

Državo je zajelo močno deževje. Glavnina padavin bo padla do večera, ponoči bodo slabele. Poplavljajo reke na vzhodu države, za nekaj delov velja rdeče opozorilo. Janez Polajnar z Agencije za okolje dodaja, da pričakujejo popoldne, predvsem pa v noči na sredo vnovična naraščanja rek, predvsem v vzhodni Sloveniji. Poplavlja tudi Krka, a bo njen pretok največji v prihodnjih dneh. Na Primorskem medtem preglavice povzroča močna burja. Druge teme: - Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo vodstva Radiotelevizije Slovenija po reviziji sodb, v katerih je ugotovilo nezakonito prvo imenovanje generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta medtem zavrača očitke o finančnih težavah. - Bruto domači proizvod se je v prvem čertletju zvišal za 0,7 odstotka. Vrednost izvoza je presegla uvoz, zaposlenost se umirja, a še vedno raste. Med dejavnostmi je pospešek dalo gradbeništvo, po besedah Romane Korenič s Statističnega urada pa tudi informacijske, komunikacijske, pa strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti. - Ljudje si ne želijo gospodarske rasti, ampak gospodarske in ekološke stabilnosti ter varne prihodnosti, pa je bilo slišati na konferenci o post rasti v Evropskem parlamentu. Eden glavnih korakov sodobne družbe bo morala biti odpoved fosilnim gorivom. - Azurna obala bo nocoj znova postala prizorišče enega najbolj prestižnih filmskih festivalov. V Cannesu se bo za zlato palmo potegovalo 23 celovečercev.

Članice Unije so dosegle pomemben premik v pomoči Ukrajini - dogovorile so se o skupnem naročanju streliva. Slovenija se bo po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca pridružila v kratkem. Streliva ne bo kupovala, ampak bo prispevala v sklad. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Moskvi se bosta na uradnih pogovorih sešla ruski in kitajski voditelj Putin in Ši. Zahod poziva Šija, naj skuša prepričati Putina v končanje vojne v Ukrajini. V Kijevu pa so zaskrbljeni, da bi Kitajska svojo tesno zaveznico začela podpirati tudi vojaško. - Srednje in glasbene šole za ogrevanje plačujejo vrtoglave zneske, ker so izpadle iz vladne uredbe o reguliranju cen. Vlada za zdaj ne načrtuje širitve kroga upravičencev. - Danes častimo poezijo, branja ob svetovnem dnevu pripravljajo v več krajih. V Ljubljani se je že včeraj na desetih lokacijah začel največji dogodek - 15-urni pesniški maraton.

Vladna koalicija se je na včerajšnjem vrhu torej zavezala, da plačnih razredov pod minimalno plačo po reformi plačnega sistema v javnem sektorju ne bo več. Za letos napovedujejo postavitev temeljev za reformo, hkrati pa tudi pogajanja s sindikati o odpravi nesorazmerij. Druge teme oddaje: - Evropska centralna banka bo znova dvignila obrestne mere - V Trbovljah delavnice za premagovanje strahu pred matematiko - Košarkarji Olimpije tretjič zmagali v Evropskem pokalu

Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.

Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve; dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede; dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.

Premier Robert Golob bo po včerajšnjem nagovoru evropskega parlamenta danes odgovarjal na vprašanja domačih poslancev. Ta naj bi se po napovedih nanašala predvsem na očitke glede politizacije policije, Državni zbor pa se bo seznanil tudi z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar. Druge teme: - Evropski ministri, pristojni za energetiko, tudi sinoči niso našli skupnega jezika glede uvedbe kapice na ceno plina. Za Slovenijo je 275 evrov za megavatno uro preveč, a se članice po besedah pristojnega ministra Bojana Kumra v zvezi s tem še usklajujejo. Kot je še dodal Kumer, bodo na naslednjem srečanju mejo za ceno plina postavili nekje med 160 in 220 evri. - Ukrajinsko ljudstvo bo opoldne prejelo nagrado saharov za svobodo misli. Kot so ob tem zapisali v Evropskem parlamentu, Ukrajinci plačujejo visoko ceno v invaziji na njihovo državo, na bojiščih pa branijo svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote. - V Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči podelili nagrade najboljšim športnikom leta, kar so ekipno postali smučarski skakalci in skakalke, posamično pa ena od članic ekipe Urša Bogataj in atlet Kristjan Čeh. Bogatajeva je bila nad nagrado presenečena in zelo vesela, Čeh pa je poudaril, da je v Sloveniji za to nagrado izjemno močna konkurenca. - Sinoči pa smo dobili tudi prvo finalistko svetovnega nogometnega prvenstva, Argentina je s tri proti nič nadigrala Hrvaško.