Podcasts about njihov

Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci? Med študenti iz zamejstva in sveta, ki pridejo na študij v Slovenijo, so najštevilčnejši rojaki iz Italije. Med dobitniki štipendij jih je kar dve tretjini. Zakaj in s kakšnimi izzivi se soočajo, pripovedujeta Jasna Tomsič in Rada Vižintin. Ob prihodu v Ljubljano jim je pomagal Klub zamejskih študentov, kjer sta zdaj obe zelo dejavni. Klub je prednosti študija v Sloveniji predstavil tudi mladim v reški Bazovici. Zanima nas, kakšno je zanimanje med dijaki na Hrvaškem. Preverimo, kakšen je bil utrip v Celovcu na letošnji Tribuni – festivalu gledaliških in lutkovnih skupin –, in se ustavimo v Monoštru, kjer je potekala letošnja prva seja programskega odbora skupnega slovensko madžarskega sklada Muraba. Foto (KKZ fb): Mladi Celovčani SKD Celovec na Tribuni

Ajda Rotar Urankar je podjetnica, vplivnica, športnica in mama dveh energetičnih fantov. Poslušati njeno življenjsko zgodbo je prijetno in navdihujoče, ker je to zagotovo zgodba o uspehu, zato je še toliko bolj pretresljivo slišati, kako jo je življenje v neki točki popolnoma ustavilo. Ajda svojo izkušnjo z izgorelostjo deli zelo nazorno, plastično, brez dlake na jeziku, kar je lahko v tolažbo in spodbudo marsikomu: tako dejstvo, da se s tesnobo in izgorelostjo srečujejo ljudje, pri katerih izgleda, da imajo vse pod kontrolo; kot dejstvo, da se iz brezna obupa lahko uspešno izkopljemo. Epizoda nastavlja v sodelovanu s firmo Vitapur, ki letos praznuje 20 let predanosti vrhunskim spalnim rešitvam, inovacijam in uporabi visokokakovostnih materialov. Ob tej prelomnici so lansirali novo linijo ležišč, ki je razvita v sodelovanju s strokovnjaki za spanje in prilagojena različnim spalnim potrebam. Njihov cilj ostaja enak – izboljšati kakovost spanja za vse generacije. Počekiraj na: https://www.vitapur.si/umetnost-lenarjenja?utm_source=podcast&utm_medium=organic&utm_campaign=umetnostlenarjenja_leziscaAjdo najdeš na Instagramu (@ajdaru), njen spletni butik za otroke (Minimellows) pa na: https://minimellows.com/Ajdin podkast "Na svoji strani" najdeš na: https://www.youtube.com/channel/UCtLfyYjNxPsgs82lAuxm52QTimeline epizode:6:20 - Študij v Veliki Britaniji16:44 - Kampanja "Give Women Voice" in nagrada19:25 - Kreativni proces in vpliv počitka na ustvarjalnost27:58 - Vloga vplivnice in rast na družbenih omrežjih35:05 - Izkušnja z izgorelostjo in pot do okrevanja37:35 - Odpoved službi zaradi izgorelosti47:54 - Osebna izkušnja s terapijo in okrevanjem1:00:02 - Soočanje z nespečnostjo in anksioznostjo1:04:55 - Izgorelost in fizična izčrpanost1:08:50 - Usklajevanje kariere in osebnega življenja1:10:04 - Učenje postavljanja meja in skenslanje obveznosti1:11:20 - Pomembnost počitka in vpliv na kreativnost1:14:03 - Strategije za preprečevanje izgorelosti1:16:11 - Družinsko življenje in vzgoja otrok1:27:51 - Zaključek in inspirativna misel

Pisateljica Neli Filipić je v minulih treh desetletjih ustvarila bogat pripovedni opus pretežno mladinskih del in je dobitnica vrste literarnih nagrad. Med drugim je lani zasluženo dobila nagrado Maruše Krese (prej novo mesto) za svojo prvo pripovedno zbirko za odrasle Srečni konci (objavljeno pri Cankarjevi založbi). Zbirka vsebuje različno dolge kratke zgodbe, od dvovrstičnice do nekaj strani. Njihov skupni imenovalec je njihova odličnost: avtorici je namreč uspelo, da je vsako zgodbo zasnovala kot izviren, samosvoj univerzum. Njene kratke kratke zgodbe so včasih paradoksi, daljše pa lahko imajo domiselno postavitev s presenetljivim koncem. Za nameček so zgodbe berljive, avtorica pa v njih pogosto piše o rastoči ali ozaveščeni ženski samozavesti. Več o zbirki Neli Filipić pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratko kratko zgodbo Tesnobni časi in odlomek iz zgodbe Pisateljica. Nikar ne zamudite.

U novoj epizodi Radar Foruma koji vode studenti, Ivona Marković, studentkinja druge godine novinarstva na Fakultetu političkih nauka, ugostila je Aleksandru Krstić, profesorku sa istog fakulteta, a govorile su otvoreno i kritički o ključnim izazovima studentskog aktivizma i ulozi medija u Srbiji. Istakle su probleme polarizacije na medijskoj sceni, fizičko nasilje i pritiske kojima su studenti u blokadi izloženi, ali i zanemarivanje njihovog glasa na javnom servisu. Dok studenti traže pravdu i bezbednost na ulicama, mediji sa nacionalnom pokrivenošću često biraju da prećute ili iskrive njihovu borbu. Profesorka je ukazala na širu društvenu i medijsku krizu, naglašavajući potrebu za reformom regulatornih tela i jačanjem etičkih standarda, dok je studentkinja opisala realnost mladih suočenih sa nasiljem i cenzurom. Njihov razgovor osvetljava sistemske probleme koji utiču na buduće generacije i podseća na značaj solidarnosti i odgovornog novinarstva u izgradnji pravednijeg društva.

Dragi naši slušatelji, Ova epizoda snimljena je 20.12., prije nego što smo saznale za tragediju koja je pogodila Osnovnu školu Prečko u Zagrebu. Duboko smo potresene događanjima i želimo izraziti našu iskrenu i najdublju sućut obiteljima stradalih. Želimo vas podsjetiti da su svi osjećaji dozvoljeni – kao i inače, no posebno u ovim trenucima. Plačite ako vam se plače, usporite i budite nježni prema sebi. Otvoreno razgovarajte o svojim emocijama i potičite druge da učine isto. Naša platforma uvijek je tu da vas potakne na stvaranje društva u kojem se istinski vidimo, čujemo, podržavamo i uvažavamo. Kroz zajedništvo možemo biti snažniji i podržati jedni druge. Želimo iskoristiti ovaj prostor i našu platformu da vas potaknemo na stvaranje okruženja u kojem ćemo se međusobno vidjeti, čuti, uvažavati i podržavati. Budimo tu jedni za druge, s pažnjom i empatijom. U ovim teškim trenucima, ali i inače. Ako vam je potrebna pomoć, u nastavku donosimo popis lokacija na kojima možete dobiti besplatnu psihološku podršku:

To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ...

Svi smo mi delom i dalje ona deca koja smo nekad bili, samo smo u drugačijem, većem telu, zaključak je Borka Jelenića, frizera i voditelja emisije „Važne stvari“ i Jelene Gavrilović, rediteljke ovog sadržaja, koji nikoga ne ostavlja ravnodušnim, a čiji su glavni akteri – deca. Najrazličitije teme provlače se kroz epizode „Važnih stvari“, a ono što ih sve povezuje je činjenica da su to najbitnija pitanja za našu decu, od kojih su neka ozbiljna, druga duhovita, mnoga i tužna, ali pre svega, važna. „Njihovo rezonovanje, način na koji govore, bogatstvo rečnika je suština. Oni se obraćaju svojim vršnjacima, roditeljima, nastavnicima, svima. Puštao sam ih da pričaju, slušao sam, pravio pauze između pitanja, ništa nije bilo na brzinu i bez smisla. Dešavalo se da ispričaju neku tešku situaciju, a meni zastane knedla u grlu, ali izdržao sam nekako“, priča Borko. Deci je najvažnije da budu prihvaćena u svom društvu, porodici, u školi, gde god da se nađu i najviše ih povređuje izopštavanje, kad su zbog nečega odbačeni, kad se ne uklapaju. „Većina dece govorila je o uklapanju, koliko su im važne drugarice, drugovi, da budu deo grupe. To je važno i odraslima, ali deci posebno. Birali smo zato decu koja su specifična, imaju neki problem ili nelagodnost zbog bolesti, urođene mane, izgleda, porekla. Ona su prihvatila sebe, a kroz njihovu priču nadamo se da će i oni koji su im slični, i da će ih društvo razumeti“, priča Jelena. Nesvakidašnje ispovesti koje deca iznose, drže pažnju od početka do kraja, a stiče se utisak da govore odrasle osobe. „Njihov rečnik je neverovatan, vidi se sa kojom decom roditelji rade, razgovaraju, to je vrlo očigledno. Nemaju tremu, sa mnom pričaju o frizuri, pa pitaju obavezno da li sam pravi frizer ili glumac, neki su do kraja bili skeptični hoću li ih zaista dobro ošišati“, priča s osmehom Borko, dok se seća najupečatljivijih kadrova. Emisija je rađena prevashodno za decu, iako je prate i odrasli. „Potrebno je da gledaju deca, jer se učesnici obraćaju njima. Ne bismo voleli da roditelji pomisle da im ovim pokazujemo kako ne slušaju svoju decu i ne znaju o čemu oni misle, šta ih zanima, ali opet ako smo ovim motivisali pojedine da razgovaraju sa decom, onda smo uspeli“, naglašava Jelena. Nemam omiljeno dete, sva su mi deca omiljena, kaže Borko. „Nedostaju nam sad kad nema snimanja. Vezali smo se za tu decu, za samu emisiju i ekupu koja je bila fenomenalna. Energija koju smo doneli je neverovatna. Deca su nas mnogo čemu naučila, otvorila nam nove svetove za koje nismo znali da postoje ili smo ih prosto zaboravili, jer to rade odrasli, potiskuju dete u sebi, ali dobro je povremeno dozvoliti tom detetu da se pokaže i u ovim našim godinama“, zaključuje Borko.

Australiju su posljednjih tjedana pogodile snažne oluje. Sve češće poplave izazivaju zabrinutost među stanovnicima koji strahuju od budućnosti obilježene ekstremnim vremenskim uvjetima.

Raoul Wijsma je pevec in pisec pesmi, ki ga na Slovenijo veže globoka vez, lepa in žalostna. Prvič je prišel sem, v Prlekijo, kot najstnik in od takrat se vrača. Zadnja leta skupaj s svojo glasbeno skupino Raoul & the Wisemen. Njihov zadnji projekt je bil povezan z zgodbo o povodnem možu, ki jo je zapisal že Valvazor, po njej pa balado napisal tudi Prešeren. Zakaj ima rad sezname, kje vidi razlike med Slovenijo in rodno Nizozemsko in kdo je bil vztrajnejši, oče ali mama, da mu je ime Raoul?

Pred Kolubarsku bitku država se suočila s ogromnim ljudskim i resursnim gubicima. U takvim okolnostima, mobilizacija nije zaobišla ni mlade intelektualce - đake i studente, koji su se masovno prijavili kao dobrovoljci u vojsku. Tako je formiran Đački bataljon, poznat i kao jedinica 1300 kaplara. Mnogi od ovih mladih vojnika uključeni su u Kolubarsku bitku, gde su se pokazali kao primer hrabrosti. Njihov idealizam i spremnost da se žrtvuju za otadžbinu ostavili su dubok utisak na starije vojnike. Na frontu su često delili sudbinu običnih vojnika, trpeći glad, hladnoću i iscrpljenost, dok su istovremeno nosili težak teret odgovornosti kao vođe svojih jedinica. Njihova je priča simbol hrabrosti, patriotizma, ali i tragedije. U modernoj Srbiji, Kolubarska bitka zauzima centralno mesto u kolektivnom sećanju na Prvi svetski rat. Obeležavanje godišnjica bitke i spomenici, poput onog na planini Rajac, služe kao podsetnik na ovu pobedu i kao inspiracija za suočavanje s izazovima savremenog doba. Istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača pričaju o Kolubarskoj bici, uzrocima, istorijskim okolnostima i uticaju na modernu srpsku istoriju.

Kljub temi in hladu je sobotno jutro nekaj posebnega. Vsaj za tiste, ki so prosti in jim ni treba v službo. Zato vsem, ki ste kljub soboti že pokonci, želim dobro jutro. Ob misli, da bi lahko še spali, lahko hitro pomilujemo sami sebe. Človek je bitje, ki se zna in zmore pomilovati. Pogosto pa se sprašujem, ali nam je to res v korist. Naj vsak le pomisli, kaj ga v teh zadnjih dneh pesti, kakšne težave ima, kaj težkega ga še čaka, in ne bo treba dolgo čakati, da se bomo zasmilili sami sebi. Ob tem smo hitro sami najbolj ubogi in nič nas ne more več utolažiti. Ko sem pred leti odhajal za dalj časa v Afriko, da bi pomagal ubogim, vsaj tako sem si mislil, sem kmalu opustil to namero. Res da nimajo služb, nimajo denarja, niti zdravstvene oskrbe, šole so slabe, še slabše ceste in promet. Država ne deluje in vsak se poskuša znajti, kakor zmore in zna, saj denarja nikoli ni dovolj, če ga sploh kaj imajo. Za nas Evropejce so to tipični ubogi ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Saj se res nič ne branijo našega denarja, a ob tem ne delujejo nesrečno. Njihovo življenje je kljub lakoti, bolezni in negotovosti veliko bolj polno veselja kot življenje povprečnega Slovenca. Tam s peščico riža prikličeš veliko več nasmeha kot pri nas z najboljšo pojedino. Afričani res nimajo veliko, še manj imajo upanja na boljšo prihodnost, imajo pa sedanjost, ki jo znajo živeti. Vsaj znali so, vedno bolj pa to izgubljajo. Dobili so pametne telefone, medmrežje in s tem tudi naše, severnjaške sanje. Do zdaj je bilo dovolj malo hrane in dobra družba, zdaj so to naše, potrošniške sanje, ki jih vedno bolj onesrečujejo. Čudil sem se, da jih ni bilo strah bolezni, niso se bali niti smrti, no, mrtvih se še vedno bojijo, a zdaj vedno bolj hrepenijo po denarju in blagu, ki ga to prinaša. Njihov mir je šel po gobe in iz njih, ki so bili prej ubogi le za nas, vedno bolj postajajo ubožni, ki se z velikimi pričakovanji podajajo na pot proti bogatemu severu. Ko na jutrišnjo nedeljo razmišljamo o ubogih, ne pozabimo, da ni dovolj naš dar. Prav bi bilo, da bi na revne ne gledali s pomilovanjem, ampak v želji, da v njih odkrivamo veselje do življenja. Želim vsem nam, da bi z veseljem darovali iz svojega obilja in s tem po zgledu sv. Frančiška, ko postajamo ubogi pri lastništvu, bili vedno bogatejši v radosti življenja.

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec.

Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.

Danes goduje dekle, ki je priljubljena med kristjani po vsem svetu, častijo jo celo pravoslavni verniki. Gre za Terezijo iz francoskega mesta Lisieuxa. Že kot štiriletna deklica je izgubila svojo mater, toda materinska nežnost in veselje sta se ji vtisnila v spomin za vse življenje, zato se tudi njo poznali po njeni milini in otroški domiselnosti. Prav tako je imela srečo z očetom iz družine Martin, ki je bil sicer dobro stoječ urar in draguljar, a njegov največje bogastvo je bilo vseh pet preživelih hčera, ki jih je vzgajal z izredno rahločutnostjo in toplino. Njihov čas je bil konec 19. stoletja, ko še niso znali zdraviti otroških bolezni, saj še ni bilo penicilina, zato so cerkveni predstojniki modro omahovali, da bi mala Terezija že zgodaj vstopila v samostan. Končno je z dekliško vztrajnostjo dosegla, da je že pri petnajstih postala karmeličanka. Toda kako je lahko papež leta 1997 dekle, ki je umrla že pri 24-tih, razglasil za učiteljico Cerkve? Terezija je imela izredno bogato duhovno življenje. K sreči ga je zaupala svojemu dnevniku. V njem je razkrila ne samo svojo otroško zvedavost in dekliško radost, ampak tudi to, kar mistiki imenujejo »noč vere«. To pomeni, da se je morala spopasti z globokim občutkom osamljenosti in zapuščenosti, s skušnjavami obupa in zagrenjenosti. Izhod iz teh duhovnih kriz je iskala na obzorju Ljubezni. Razumela je, da v krščanstvu ni več daritve, ki bi bile starozavezne krvave žrtve, prava daritev je le daritev ljubezni. K tej ljubezni pa ne spadata samo vsakodnevna molitev in meditacija, ampak tudi vsakodnevna opravila v pralnici, čiščenje hiše ali pa tudi prenašanje nemogočih oseb, vsekakor pa strežba bolnih in starih. Tako je razvila nauk o daritvi življenja kot izpolnjevanju vsakodnevnih dolžnosti na obzorju Ljubezni. Zato je lahko duhovito zapisala: Zdaj jaz izpolnim Bogu vsako njegovo željo, potem ko bom pri njem, pa mi bo on moral izpolniti vsako mojo. Ko bo pri Nebeškem očetu, bo metala na svet vrtnice in ne bo brez dela vse tja do sodnega dne. Verjela je, da Ljubezen ne pozna meja. Trpela je, ker ni mogla postati duhovnik, a moč njene ljubezni je bila tolikšna, da je verjela, kako pomagati misijonarjem, ki ljudstvom prinašajo novo upanje. Zato se ne čudimo, da so misijonarji prav njo izbrali za svojo zaščitnico. K njej so se začeli zatekali vsi ljudje. Spomnimo se, kako so tudi dekleta s skrajnega roba družbe, ki so se prodajala, pripeljala bodočo pevko Edit Piaf na Terezijin grob in jo spodbujala, naj moli k njej, da ne bo oslepela.

Tatarska pravljica pripoveduje o džigitu, ki premaga džine, pomaga svojim bratom osvojiti srca padišahovih hčera in razkrinka batirje, ki so z goljufijo skušali pridobiti padišahove hčerke. Kdo pa so vsi ti nastopajoči? Padišah je kralj kraljev, najvišji vladarski naziv v Perziji džigit je pogumen junak, drzni jezdec, nepremagljiv bojevnik Tudi batir je junak, korenjak, vendar so batirji v tej pravljici prevzetni in nepošteni. Džini so videti kot ljudje, le da so večji, razvitejši in hitrejši Tako kot ljudje jedo, pijejo, spijo. Živijo lahko več kot tri tisoč let. Njihov cilj je škodovati ljudem. Zlata ptica, Tatarske pravljice, Prevedla Nada Kraigher, Mladinska knjiga, v Ljubljani, 1969, bere Nataša Holy

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Solze sreče so danes vendarle izpodrinile solze žalosti prve izmed družin, ki so ob lanski ujmi ostale brez doma. V Slovenj Gradcu so namreč dopoldne slovesno predali ključe novozgrajene hiše družini Stropnik. Njihov prejšnji dom je med več kot 300 objekti, ki so jih avgusta lani prizadele poplave in plazovi ter za katere so pristojni ugotovili, da niso več primerni za prebivanje. Druge teme: - Združenje zdravstvenih zavodov zahteva spremembo pri podeljevanju koncesij in pravičnejše cene storitev. - Število nezakonitih migracij na balkanski poti naj bi upadlo za skoraj tri četrtine, česar naša policija ne zaznava. - Sporazum med glavnima palestinskima gibanjema jezi Izrael, češ da je Fatah podprl terorizem Hamasa.

Centralna Izborna Komisija BiH provodi edukaciju birača iz inostranstva i organizuje posjete njenih članova građanima BiH izvan zemlje. Upravo je u toku posjeta dr Ahmeta Šantića i Vlade Rogića Australiji. Oni borave u Sydneyu od 2. do 8. jula ove godine da bi posjetili mnoge bosanske klubove i organizacije informišući i educirajući građane BiH o glasanju na oktobarskim Lokalnim izborima u odsustvu. Njihov domaćin u Australiji, pored ambasade BiH i Počasnog konzulata NJW, je predsjednik Vijeća bh zajednice NJW, gospodin Safet Alispahić, koji govori o rasporedu posjeta članova CIK-a Bosne i Hercegovine organizacijama u Sydneyu.

Podvodna arheologija je še posebej zahtevna zaradi dosti krat fizično zahtevnih potopov, morskih tokov, slabe vidljivosti in viharjev, ki v plitvih vodah pogosto uničijo ostanke iz preteklosti. Kljub temu ima Severni Jadran, ki je svojo sedanjo podobo dobil šele po koncu zadnje ledene dobe, med njo je bilo tam kopno, veliko podvodnih arheoloških najdišč. Njihov časovni razpon je od prazgodovinskih sledi do sedanjosti. Še posebej pomembna so najdišča iz rimske dobe, ko je bilo ob naši obali več manjših pristanišč in tudi ribogojnic. Podvodni arheologi, kot pojasnjuje dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že več kot dve desetletji raziskuje podvodna arheološka najdišča, veliko krat najdejo zanimive predmete iz preteklosti: od rimskih amfor do ostankov spopadov med drugo svetovno vojno. Foto: dokumentiranje sonde v bazenu rimske ribogojnice v Fizinah pri Portorožu; avtor: Arne Hodalič

Fluent Fiction - Serbian: Uncovering Kalemegdan: A Tale of Friendship and Discovery Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/uncovering-kalemegdan-a-tale-of-friendship-and-discovery Story Transcript:Sr: Na kraju lekcija, uz zvuk školskog zvona, učiteljica je rekla: „Deco, sledeća nedelja ćete imati poseban zadatak. Verujem u vas.“En: At the end of the lesson, with the sound of the school bell, the teacher said, "Kids, next week you will have a special assignment. I believe in you."Sr: Milan i Jelena pogledali su jedno drugo. Priprema za istorijski projekat! Njihov zadatak bio je istražiti Kalemegdan.En: Milan and Jelena looked at each other. Preparation for the history project! Their task was to research Kalemegdan.Sr: Sunce je sijalo sledećeg dana dok su Milan i Jelena šetali ka Kalemegdanu. Tvrđava se uzdizala nad Beogradom. Bila je stara i tajanstvena.En: The sun was shining the next day as Milan and Jelena walked towards Kalemegdan. The fortress rose above Belgrade, old and mysterious.Sr: „Počnimo od glavne kapije,“ predložila je Jelena. Uzela je notes i penkalo. Milan je imao kameru.En: "Let's start from the main gate," Jelena suggested. She took out a notebook and pen. Milan had a camera.Sr: Hodali su stazom ka Donjem gradu. Jelena je beležila svaki detalj: stare zidine, topove, fontane. Milan je slikao sve te prizore.En: They walked the path to the Lower Town. Jelena noted every detail: old walls, cannons, fountains. Milan photographed all those scenes.Sr: „Znaš li da je Kalemegdan bio središte borbi?“ rekao je Milan.En: "Do you know that Kalemegdan was a center of battles?" Milan said.Sr: „Da! Zato se zove ‘Bojno polje' na turskom,“ odgovorila je Jelena.En: "Yes! That's why it's called ‘Battlefield' in Turkish," Jelena replied.Sr: Nastavili su ka Rimskoj bunji. Bilo je mračno i hladno. Zvuci su se čuli kao eho. Jelena se pribila uz Milana.En: They continued towards the Roman well. It was dark and cold. Sounds echoed. Jelena clung to Milan.Sr: „Ne brini, ovo je zanimljiv deo istorije,“ Milan ju je ohrabrio.En: "Don't worry, this is an interesting part of history," Milan reassured her.Sr: Zatim su stigli do Beogradske tvrđave. Videli su Savu i Dunav kako se spajaju. Sunce je polako zalazilo.En: Then they reached the Belgrade Fortress. They saw the Sava and Danube rivers merging. The sun was slowly setting.Sr: „Kakav predivan pogled!“ rekla je Jelena. “Ovde želim da završimo naš projekat.“En: "What a beautiful view!" Jelena said. “I want us to finish our project here.”Sr: Vratili su se u školsku klupu. Jelena je počela pisati izveštaj. Milan je pravio prezentaciju sa fotografijama. Radili su vredno svaki dan.En: They returned to their school desks. Jelena began writing the report. Milan was creating a presentation with the photos. They worked hard every day.Sr: Nedeljom su predali projekat. Učiteljica je bila oduševljena.En: On Sunday, they submitted the project. The teacher was thrilled.Sr: „Sijalice, poslušajte! Jelena i Milan su uradili fantastičan posao!“ rekla je učiteljica.En: "Class, listen! Jelena and Milan did a fantastic job!" said the teacher.Sr: Svi su pljeskali. Milan i Jelena su se osmehnuli. Kalemegdan je sada bio i njihov prijatelj.En: Everyone clapped. Milan and Jelena smiled. Kalemegdan was now their friend too.Sr: Njihov trud se isplatio. Zadovoljeni su se vratili u škole svakodnevnicu. Projekat je bio uspešno završen.En: Their effort paid off. Satisfied, they returned to the routine of school life. The project was successfully completed.Sr: Iako su krenuli kao samo učenici, završili su kao istinski istraživači. Tvrđava je oživela kroz njihove reči i slike.En: Although they started just as students, they ended up as true researchers. The fortress came to life through their words and pictures.Sr: Tog dana naučili su i nešto drugo. Drug prijatelj je kao dragoceni kamen u istoriji života.En: That day, they also learned something else. A friend is like a precious stone in the history of life.Sr: I upravo zato, Kalemegdan više nije bio samo stara tvrđava. Bio je simbol prijateljstva i zajedničkog rada.En: And that is why Kalemegdan was no longer just an old fortress. It became a symbol of friendship and teamwork. Vocabulary Words:lesson: lekcijaassignment: zadatakto research: istražitifortress: tvrđavamysterious: tajanstvenagate: kapijanotebook: notespath: stazaLower Town: Donji gradcannon: topfountain: fontanabattle: borbawell: bunjidark: mračnocold: hladnoecho: ehoreassured: ohrabriomerging: spajajupresentation: prezentacijareport: izveštajphotos: fotografijethrilled: oduševljenaclapped: pljeskaliroutine: svakodnevnicusuccessfully: uspešnoresearchers: istraživačifriend: drugprecious: dragocenistone: kamenfriendship: prijateljstva

Vlada je začela postopke za priznanje Palestine. Njihov zaključek naj bi bil sicer odvisen od napredka in reform na palestinski strani, v vsakem primeru pa bo vlada poslala predlog v presojo parlamentu do 13-ega junija. Po besedah premierja Roberta Goloba Slovenija s to potezo zasleduje predvsem miroljubne cilje. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici zvečer državna proslava ob 20-letnici slovenskega članstva v Evropski uniji - Začetek kampanje za evropske volitve, jutri zadnji dan za vložitev kandidatnih list - V Centru varne vožnje izbrali najboljša mlada voznika pri nas

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.

Palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem je star 53 let. Oglasil se je iz Rafe. Mesto tik ob egipčanski meji ima načeloma 250 tisoč prebivalcev, zdaj se jih je tam znašlo še dodatnih milijon in pol. Tako kot Sami in njegova družina. Vojna ga je iz novinarja spremenila v berača. Ljudje v Gazi so jezni. Prepričani so, da so ostali sami. Ne verjamejo več, da se izraelske sile borijo le proti Hamasu. Ampak napadajo ljudi. Uničujejo univerze, šole, infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo. Njihov cilj so tudi mednarodne organizacije, reševalci, zdravniki, gasilci in novinarji. Sami Abu Salem se ne počuti varnega. V vsakem trenutku ga lahko ubije bomba ali kakšen drug napad. Ob zaključku pisma pravi, da četudi se bo ta vojna, kdaj končala, življenja v Gazi ne bo več. Ostala bo samo puščava.

Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science.

Bratje Karamazovi so kronski dragulj v opusu F. M. Dostojevskega, hkrati pa eden izmed vrhov svetovne literature. V ospredju so štirje »bratje«, ki so si med seboj različni tako po vrednotah, stališčih, prepričanjih in verovanju kakor po genetski liniji, saj nimajo vsi iste matere. Njihov oče je razuzdanec, burkač in pijanec, ki je svoje otroke ves čas zanemarjal. Napeti družinski odnosi privedejo celo do umora … Celjska Mohorjeva je izdala nov prevod tega izrednega romana, avtor prevoda je Borut Kraševec, ki ga boste tudi slišali v tokratni epizodi. Z nami je bil tudi logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič, ki je poznavalec tega izjemnega ruskega pisatelja. Prisluhnite jima.

Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.

Dunaj velja za najboljše mesto na svetu za življenje tudi zaradi učinkovitega javnega prometa. Njihov cilj je, da bi se 85 odstotkov ljudi po mestu premikalo na okolju prijazen način in da imeli samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Kako jim bo uspelo? Gerald Franz iz mislišča Smart Wien razlaga o vizijah pametnega in učinkovitega mesta prihodnosti.

Vuk Popović, najstariji DEBITANT u KLS a ujedno i vlasnik KK Čačak 94 Quantox, novi je gost Jao Mile podcast-a! Entuzijasta koji svoje preduzetničke sposobnosti iz ljubavi prema košarci prenosi na NJIHOV klub. Ima MASTER plan za košarku u Čačku! Takmičar velikog srca! ❤️Uživajte u razgovoru! 00:00:00 Početak 00:01:06 Subscribe 00:01:15 Predstavljanje gosta00:02:15 Klub je nešto naše 00:04:05 Čačak sa PET klubova00:08:50 Ljubav i takmičenje 00:10:57 Uspesi kluba00:12:45 Organizacija kluba00:17:35 Nameštanje u KLS00:21:55 Brendiran BUS00:25:00 Nema termina u Čačku00:45:50 Odrastanje00:52:33 Posao 00:58:00 Radim ovo za svoju dušu 00:59:50 Proces stvaranja 01:07:00 Savet za mlade 01:10:00 Put na NBA finale01:17:40 SP Manila01:18:45 Veliko ❤️ HVALA! Join this channel to get access to perks:https://www.youtube.com/channel/UCtcmRUuJVYYbyfi__I_JBnA/joinThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Vuk PopovićDatum: 18. oktobar 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #cacak94 #quantox #nikolajokic #vukpopovic #popović #crvenazvezda #srbija #nba #kosarka #abaliga #jokic #bogdanovic #partizan #cacak  #klsrb

Nemčija ima zaradi zgodovinske krivde poseben odnos do Izraela. Brandenburška vrata v Berlinu so zvečer odeta v barve izraelske zastave. Kako v Nemčiji odmeva vojna v Izraelu? Včeraj so v dveh zveznih deželah, na Bavarskem in v Hessnu potekale volitve v deželni zbor. V obeh deželah so zmagali konzervativci iz stranke CDU/CSU (to je stranka nekdanje kanclerke Merklove), kar ni bilo niti najmanj presenetljivo. Bolj kot to sta pomembni drugi stvari: prvič, kako so se odrezale vladne stranke in koliko podpore je dobila skrajna desnica (Alternativa za Nemčijo), ki se ji podpora v javnomnenjskih anketah krepi. Na Poljskem bodo konec tedna potekale parlamentarne volitve. Njihov izid je nemogoče napovedati. Ali se bo obdržala vlada stranke Zakon in pravičnost ali bo na oblast prišla opozicija pod vodstvom Donalda Tuska?

Gasilske veselice obstajajo skoraj tako dolgo kot gasilstvo samo. Njihov namen in izvedba sta se skozi leta spreminjala, a v očeh lokalne skupnosti ta dogodek ostaja predvsem priložnost za druženje in izkazovanje podpore pogumnim dekletom in fantom, ki prostovoljno rešujejo življenja in premoženje. Predvsem pa je tudi v ozadju takega dogodka duh prostovoljstva in usklajenega dela za lokalno skupnost, ki mu neizprosni čas, v katerem živimo, ne pride do živega. V ozadje veselice v malem kraju na obrobju Ljubljane se je v oddaji Nedeljska reportaža podal Jure K. Čokl.

Bisfenoli, ostanki zdravil in še cela paleta novih materialov in drugih snovi, ki jih ustvarimo ljudje, prej ali slej najdejo svojo pot v okolje in tudi v naše telo. Tu so še toksini naravnega izvora, kot so mikotoksini ali toksini cianobakterij. Njihov škodljivi učinek se ne pokaže takoj, ampak šele po letih izpostavljenosti. Z raziskovanjem genotoksičnosti različnih snovi in njihovih mešanic ter z razvojem novih metod, ki občutno zmanjšujejo število testiranj na živalih, se ukvarja izr. prof. Bojana Žegura, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem Inštitutu za biologijo. Za svoje delo je letos prejela tudi Preglovo nagrado.

Dobro, razmakli smo one indonežansko-japanske grupe i sad je vreme da se pozabavimo onim pravim – a to su grupe koje će se odigrati u Manili! Prestonica ostrvske nacije biće domaćin grupama od A do D, pri čemu će se A i B igrati u Araneta Koliseumu, dok će ekipe iz C i D igrati u „Mol of Azija“ areni u Pasaju, predgrađu Manile. U grupi D svoje takmičenje počeće reprezentacija Crne Gore! Njihov inicijalni zadatak nije težak, budući da će se za prolaz boriti sa Egiptom, Meksikom i Litvanijom. Ako se kockice sklope za selektora Boška Radovića, ni prvo mesto nije van dometa, uzevši u obzir silne kadrovske probleme koje Litvanija trenutno ima. Prođu li dalje, Crnogorce u ukrštanju čeka niko drugi do „Drim Tim“ SAD, koji igra u grupi C. Entoni Edvards se rano nametnuo kao lider ove ekipe, koja je svakako i dalje prvi favorit na turniru, bez obzira na činjenicu što u sastavu možda i nema nekih „prepoznatljivih brendova“...mada, ko je slušao naš podkast poslednjih godina, prepoznaće baš svakoga. U konkurenciji su ovde i Grci, kao i Novi Zeland i Jordan. Grupa A je grupa u kojoj se nalaze domaći Filipinci, čija je glavna uzdanica na ovom turniru s.t.r. „Džordan Klarkson“. Edinov i Milošev omiljeni privatnik će ovde imati priliku da se raspištolji kao nikada do sada, a može li to dovesti do nekih opipljivih rezultata? Možda i prolaza? Dominikanska republika je prilično jaka sa Karl-Entonijem Taunsom, a Italija...pa...nećemo sad o Italiji. Rano je. Srbija igra u grupi B, i njima smo, naravno, posvetili i najviše pažnje. A ono o čemu možda nismo pričali previše je to što će naši momci igrati u istoj hali u kojoj je moćna Jugoslavija 1978. osvojila svoje drugo svetsko zlato. Tada su na parketu „Aranete“ Kića i Praja nadigrali Tkačenka i Žarmuhamedova...mogu li Bogdan, Marko i ostali da ponove njihov uspeh? Hajde da otkrijemo zajedno! Uživajte u najavi, a mi se ponovo slušamo i gledamo sledeće nedelje!

Lilamors je nov projet pevke Ane Čop, pianista Thila Seeversa ter producenta Jake Arha. Njihov prvenec nosi naslov When I'm Dead, My Dearest. Odličen album prepleta jazz z eksperimentalno elektroakustično glasbo ter tradicionalno poezijo z izvirnimi besedili in govorjeno besedo. Album nosi zelo močno sporočilo in zagotovo ni namenjen površinskemu poslušanju, saj poslušalec šele z večkratnim in poglobljenim spremljanjem lahko dojame vso globino in težo skladb. O albumu se je glasbena urednica Alja Kramar pogovarjala s pevko Ana Čop.

Nikola Nikolić i Nenad Pajević su dve trećine trojca koji stoji iza rastuće zemunske gastronomske imperije Pretop. Njihov sjajni "bread, schwein and champagne" kiosk na Zemunskoj pijaci je počeo kao potreba da se časte kolege u Splitu, pa se proširio u pekaru u zemunskoj ulici Cara Dušan. Razgovarali smo o tome kako napraviti dobar (a ne brutalno pretenciozan i nezadovljavajući) "koncept" restoran, kako se širiti i zašto ražanj nije najbolja ideja za pečenje (koje ide sjajno sa penušavcima). Podržite Pokretače na patreon.com/belgrade and paypal.me/sgarcevic Beleške: https://www.instagram.com/pret_op https://www.instagram.com/pretop_bakery

Ko so štirje hrvaški pari pozimi odpotovali v Zambijo, kjer so se prvič srečali s svojimi posvojenimi otroki, nisi slutili, da bodo kmalu pristali v priporu, otroke pa da jim bodo odvzeli. Osumljeni so bili trgovine z ljudmi. Skoraj dva meseca je trajalo, da so se z otroki lahko vrnili na Hrvaško. Njihov primer je globoko razdelil hrvaško javnost, skrajna desnica jih je obtoževala, da so otroke kupili, številni pravni strokovnjaki pa so opozarjali na luknje v zakonu pri posvajanju otrok iz tretjih držav.

Prerok Zaharija nastopi v Izraelu, ko se peščica judovskega ljudstva vrne iz babilonske sužnosti, se pravi v 6. stoletju pred Kristusom, v letih, ko znova postavljajo na noge svoj tempelj. Njihov novi tempelj bo daleč od lepote Salomonovega svetišča, ki je bilo čudo sveta. Toda v novem templju bo iskrena in zbrana molitev, in kar je najpomembneje, po njem bo hodil in učil Mesija, Odrešenik. To veselje nad Odrešenikom, ki bo prišel, je tako močno, da bo prestopilo tempeljsko obzidje in odmevalo po jeruzalemskih ulicah. Dekleta bodo rajala in prepevala in prerok jih spodbuja, naj že zdaj vriskajo, pojejo in se radujejo. Vendar jih tudi posvari, ko pravi, da ta Mesija ne bo na zunaj nič posebnega. Ubog bo, krotak, ne bo se povzpel na zmagovitega konja, ampak bo jezdil na osliču. Prerok razgrne, kako deluje Božja ljubezen. Ne potrebuje zunanje sile in moči, je krhka, in kot pravi pozneje apostol Pavel: »Se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna.« Evangelist Matej pa je pozoren na Jezusovo razlago, ki nam razkrije, kdo je sposoben zaznati takega Mesijo sredi Jeruzalemskih ulic. Pričakovali bi, da bili to judovski modreci, učenjaki, ki poznajo do globin preroška besedila in vso Sveto pismo. Toda Jezus iz Nazareta trdi prav nasprotno in preseneča, ker poudarja preprostost srca. Gre za srca, ki so sposobna ljubiti in zaznati ljubezen onkraj veličastnih dogodkov, stavb in besed. Ljubezen obišče taka srca in jim podari nova spoznanja, ker v njih najde prostor. To so srca, ki se odrečejo zagledanosti vase, v svoje lastno spoznanje, učenost in izkustvo, sposobna so skromnega priznanja, da ne vedo veliko in da so jim resnice iz večnosti nedosegljive. Če bomo tudi mi lahko kdaj kaj povedali o večnosti in o Bogu samem, je to zato, ker nas bo prevzel navdih, navdih Božjega Duha, ki je milina, ljubezen in odpuščanje. Na obzorju skromnosti, priznanja človeških nemoči in hrepenenja po večnosti se uresničujejo naše prošnje in molitve. Božji Duh nas s svojim navdihom vedno preseneča, zašepeta nam misli, ideje in pobude, ki jih sami ne najdemo in jih nismo pričakovali.

Rastline so v času podnebnih sprememb bolj izpostavljene vremenskim ekstremom in najrazličnejšim stresnim dejavnikom, posledično pa so tudi bolj dovzetne za bolezni. Odkrivanje mehanizmov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu rastlin, zato postaja vse pomembnejše. A raziskovanje dogajanja in procesov v živih rastlinah nikakor ni preprosto. Med sodobnimi metodami, ki veliko obetajo so t. i. genetski biosenzorji, ki v rastlinskem tkivu lahko zaznajo določene spremembe in o teh spremembah tudi poročajo.Dr. Tjaša Lukan z Nacionalnega inštituta za biologijo je razvila genetski biosenzor, ki v prisotnosti kisikovih radikalov v kloroplastih zasveti. Pokazalo se je, da reaktivne kisikove spojine delujejo kot signalizacijske molekule in da v odpornejših rastlinah ob napadu bolezni poteka mnogo intenzivnejša signalizacija. To pa zdaj odpira nove možnosti tako za boljše razumevanje zapletenega dogajanja v rastlinah kot za vzgojo odpornejših sort.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici  Zveza Slovencev na Madžarskem je podpisala pogodbe s prijavljenimi na prvi razpis iz programa spodbujanja gospodarske osnove porabskih Slovencev. Kakšno je bilo zanimanje med podjetniki in kaj tak razpis pomeni tam živeči slovenski narodni skupnosti? Z učiteljico slovenščine na osnovni šoli v Matuljih Lidijo Mugoša Ivica se pogovarjamo o velikem zanimanju učencev in izzivih pred katerimi se je znašla, ko je stopila v razred z več kot 35 učenkami in učenci. Ob svetovnem dnevu gledališč se ustavimo v Kulturnem domu v Gorici. Njihov abonma komičnega gledališča KOMIGO praznuje 20-letnico. Kakšne načrte pa ima novoustanovljen Teater Rampa, prvo profesionalno gledališče koroških Slovencev? Vas zanima, kaj se dogaja v Pavlovi hiši v Potrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem? Prisluhnite oddaji!

Da so pravljice za razvoj otrok izjemnega pomena, ste seveda vedeli. Morda pa še niste slišali, da obstajajo tudi terapevtske pravljice za otroke z različnimi težavami. Njihov namen je s prijetnim pristopom otrokom pomagati prebroditi različne težave. Na nočni obisk prihaja avtorica terapevtskih pravljic Deni Kragelj, ki vam bo odlomek iz ene od takih pravljic tudi prebrala.

Peti derbi, druga sreća za Partizan! Nakon što je crveno-belima pripao duel u kupu Radivoja Koraća, Partizan je povezao redove, ostvario neke velike EL pobede i sada i na najbolji mogući način iskoristio minus fazu Zvezde – pobedom u derbiju i kontrolom prvog mesta u ABA ligi! Kao da smo u ponedeljak u Areni gledali reprizu polufinala kupa, samo u ogledalu. Zvezda je povela u ranoj fazi meča, ostvarila i veliku prednost, ali je onda usledio pad, da ne kažemo sad već „karakterističan“ pad u igri tokom poslednjih petnaest minuta. Vrata raja za crno-bele otvorio je Jam Madar odličnom sekvencom na kraju treće četvrtine, a potpuni preokret viđen je u poslednjih deset minuta. Partizan je na kraju imao priliku i da čak vrati razliku iz prvog meča, ali uzevši u obzir da trenutno imaju poraz manje od crveno- belih, neće previše žaliti za time. Očekuje nas, dakle, lud finiš sezone u preostalih pet kola, a tu su naravno i evropske obaveze, koje su u Partizanu nešto opsežnije uzevši u obzir da su oni i dalje veoma u trci za četvrtfinale Evrolige. Njihov raspored je sve osim lakog, ali šansa svakako postoji, a da li je će iskoristiti – samo je na njima! Zvezda, sa druge strane, mora da nađe načina da se kako psihički, tako i košarkaški vrati u ovu sezonu, jer kola su već odavno na nizbrdici. Ima, naravno, još puno da se igra... U ostatku ABA pregleda, Budućnost je naknadno učvrstila svoju poziciju na trećem mestu, dok je Cedevita neočekivano izgubila u već prežaljenom Zadru i tako propustila priliku da se približi vodećem dvojcu. Derbi se pobedom nad Splitom malo odlepio u borbi za poslednje plej-of mesto, a u sličnoj poziciji su i Mega i Zadar, te se čini da se kostur doigravanja polako, ali sigurno formira. U borbi za opstanak, i dalje su najugroženiji Borac i MZT, a blagu prednost ima tim iz Šumadije. Osim ovoga, bavićemo se malo i ABA 2 sezonom koja je dogurala do F8 faze, i analizirati šta se i tu zbiva. Naravno, tu su i neobavezne teme koje, ako komentari ne lažu, (skoro) svi vi volite. Vidimo se opet u četvrtak kad pričamo o NBA!

SI lahko misliš, da so pravljice lahko tudi zamerljive? Da poskusijo škodovati tistim, ki so jim namenjene? Njihov osnovni namen je, da bi tolažile, nasmejale, uspavale otroke in včasih tudi odrasle. Zakaj so torej postale zlobne in maščevalne? Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy

Sezona je duga i beskompromisna. Nižu se utakmice jadranske lige, a uz njih i Evropa, pa tako igrači često ni ne stignu da se osveste gde su ove srede a gde subote. Umelo je to često da zasmeta regionalnim Evroligašima, da se neko veliko „pražnjenje“ od sred nedelje odrazi na vikend meč. Umelo je, kažemo, jer izgleda da su „večiti“ to uspešno ispeglali. Ubedljive pobede ostvarili su i Crvena Zvezda i Partizan, i tako na najbolji način otvorili jednu izuzetno zahtevnu duplu nedelju pred njima. Crvena Zvezda dočekuje Real, Monako, pa zatim ide za Podgoricu, dok će Partizan put Tel Aviva, zatim u Areni dočekuje prvo Baskoniju i onda MZT. Crvena Zvezda je imala jedno malo napornije poluvreme na gostovanju u Skopju, gde je MZT dvadeset minuta bio izuzetno raspoložen protivnik. Njihov otpor je u trećoj četvrtini slomio pre svih Fakundo Kampaco, koji je željan igre ispogađao nekoliko trojki i generalno dao impuls umornim crveno-belima, koji su se dobrano potrošili dva dana ranije u Valensiji. Kampaco je pokazao klasu još jednom na Jadranu, a kada će u Evroligi, ostaje da se vidi...zabrane EL je dosta jasna, e sad, videćemo ima li hleba od žalbi! Partizan, za razliku od Zvezde, nije „štucao“ protiv Cibone. Brzo su crno-beli našli viši stepen prenosa i rutinirali Vukove sa Tuškanca, uz zapažen učinak igrača koji manje „vuku“ u EL. Tako je još jednom dobru partiju pružio Tristan Vukčević, košgeterski su briljirali Smailagić i Anđušić, a osam asistencija podelio je oporavljeni Alekas Avramović. Partizan je sada ušao u seriju odličnih rezultata, i zaista je impresivan način na koji su pobedili Monako u prošlom kolu Evrolige. Treba to sada i održati! Budućnost je renovirala roster, ali su neki problemi ostali. Gostovanje na Gripama nije smelo da bude ovako „ljuto“, ali Splitovi su se Amerikanci potrudili da tako i bude, pa „plavi“ ponovo podvijenog repa idu kući u Podgoricu. Blizu gostujućeg kiksa bila je i Cedevita Olimpija, međutim, šut Save Lešića za pobedu Borca izmileo je iz obruča i ostavio slovenačku ekipu kao, za sada, najozbiljnijeg kandidata da ugrozi beogradske favorite. Ostatak? Zabavan kao po običaju! Mega je u malom beogradskom derbiju skinula skalp FMP-u, za koji je ponovo briljirao Trent Frejzir – o njemu ćemo malo detaljnije, uzevši u obzir da njegova simultanka protiv Mornara u Baru nije ušla u prošlonedeljni pregled. Poslednji meč kola, dvoboj Derbija i Zadra, bio je pravi minjon za ljubitelje jadranske košarke – slavili su domaći nakon produžetka, posle solidne drame i mnogo lepih poteza sa obe strane. Toliko od nas za danas, pa se vidimo u četvrtak kad sledi NBA pregled!

Kakvo četvrtfinale! Ljudi, kakvo četvrtfinale! Prštalo je sve u Berlinu u ova dva dana. Serđo Skariolo je ponovo podigao obrvu, Nemci su torpedovali Janisa nazad kući, Francuzi su po drugi put u par dana „pobegli sa lopate“, a Poljaci... A Poljaci? E Poljaci su uradili ono što ama baš niko nije očekivao, i izbacili vladajućeg evropskog šampiona! Ali krenimo redom... Španci su sa Fincima bili ljuti boj veći deo utakmice – gubili su velikom razlikom, i smešio se Fincima još jedan odličan rezultat. Ali avaj, kad Serđo podigne obrvu, čuda se dešavaju. Odjednom je čiča Rudi izgledao kao mladić, leteo u reklame i pogađao trojke sa osam metara, Garuba je raznosio Fince u bloku, a oba brata Ernangomez pogađala kad je trebalo. Španija ide u svoje jedanaesto uzastopno polufinale Evrobasketa, potvrdivši time svoj status moderne evropske košarkaške sile kakvu nismo videli još od SR Jugoslavije. Prevremenim odlaskom Srbije, Grčka je čas posla izbombardovana u prvog favorita za osvajanje evropskog zlata. Njihov mandat trajao je svega par dana, jer su ih na prvi avion nazad poslali raspucani Nemci Gordija Herberta. Nemački šuterski ansambl potpuno je rasturio indisponirane Helene u trećoj četvrtini, a na kraju je samo obostrani interes da se sve što brze završi ostavio utakmicu na nekih pristojnih jedanaest razlike... Francuska je u novi obračun stigla osokoljena činjenicom da ih je Džedi Osman pustio da prežive, međutim, malo ko je očekivao da će se isto desiti i protiv Italijana! Kao da smo gledali preslikanu utakmicu protiv Turaka – pad „petlova“ u trećoj četvrtini, šuterska rapsodija Italijana, ali na kraju, sve je stalo u dva penala Simonea Fontekija. Njemu je ruka atipično zadrhtala, u produžetku su Francuzi bili prisebniji, i očas posla eto Vensana Kolea i njegove družine u borbi za medalju. A nije bogami tako izgledalo prvih dana turnira. I za kraj, najveće iznenađenje turnira, ma šta turnira, godine. Predvođeni – a kime drugime do – Mateušom Ponitkom, Poljaci su očitali lekciju nadmenim Slovencima i upisali susret sa Francuskom u polufinalu. Videli smo zaista čudesan meč – usponi, padovi, velika vođstva, veliki povratak, ali na kraju, Ponitkina je bila poslednja. Bek Ređo Emilije (barem još dva meseca) je upisao tek treći tripl-dabl na evropskim prvenstvima u košarci, i uz usrdnu pomoć svojih saigrača poveo svoju zemlju u borbu za medalje. Nisu mogli Slovenci nikako da se harmonizuju, iako su stigli dvadeset i četiri poena razlike i čak i uzeli inicijativu – Poljaci su pokazali i srce i ono drugo, i evo ih sad tamo gde je malo ko očekivao. Mi prvi ne! Kao što rekosmo, Srbije nema, ali košarka – i to odlična košarka! – se i dalje igra u Berlinu. Analizirajte četvrtfinala zajedno sa nama, pa se vidimo za dva dana!

Branislav Milić, stručnjak na programima švajcarske vlade - Helvetas: većina građana Srbije ne veruje lokalnoj vlasti da će poslušati njihove predloge o trošenju novca iz opštinskih budžeta. Iako opštine još od 2017. godine imaju obavezu da uključe građane u odluke gde će se trošiti novac iz investicionog dela budžeta, lokalna vlast to ne čini i svesno krši Zakon. Kulturološki obrazac je prepreka da građani Srbije shvate da su oni ti koji odlučuju, gde će se trošiti novac od poreza koji plaćaju. Građani ne znaju šta je njihova obaveza, a šta je njihovo pravo. Teme podcasta koji vodi Đuro Svilar su sve ono što svakog pojedinca tišti, pitanja na koja nije mogao naći odgovor, problemi za koje nadležne službe nisu imale razumevanja ni htenja da ih reše. Između ostalog, Komunalne teme, školstvo, zdravstvo, pravne nedoumice, zaštita potrošača....dakle od pojedinačnog problema ka opštem rešenju. Cilj nije kritika već rešenje. Ako želite da budete moji saradnici i novinari na terenu, šaljite pitanja, fotografije, snimke na FB, Twitter, Instagram Pitajte Đuru ili šaljite pitanja na email: pitajtedjuru@nova.rs, a tu je i Viber broj na koji možete pisati ili slati "problem" u vidu fotografije ili videa sa terena, 069 893 00 23.

Jučer su na ulicama Sydneya prosvjedovale medicinske sestre iz dviju gradskih bolnica, ukazujući na nedostatak osoblja koji, kako tvrde, ugrožava sigurnost pacijenata. Njihov prosvjed je jedan u nizu apela i prosvjeda zdravstvenih radnika diljem zemlje koji kažu da su pod velikim pritiskom.

Anže Abram je raziskovalec materialov, ki je svoje delovno mesto na Inštitutu "Jozef Stefan" za dve leti postdoktorskega izobraževanja zamenjal za "pisarno" na koralnih grebenih japonske prefekture Okinava, otoka, ki mu pravi(jo) tudi slepo črevo Japonske. Tam preizkušajo nove materiale, ki bi se lahko v prihodnosti uporabljali kot podlaga za nanos morskih bitij ter ohranitev oziroma nastanek novih koral. Japonci so namreč vprašanje izginjajočih koral doslej reševali s potapljanjem velikih cementnih kock, ki tudi potem, ko jih prerastejo korale, ostanejo v morju in tako spreminjajo podobo grebenov. Njihov cilj je najti materiale, ki bi sprva opravljali enako vlogo kot zdaj cement, potem pa čez čas sami izginili.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kupite novi album grupe Repetitor: https://repetitor.bandcamp.com/ Repetitor social: 1. Sajt: https://www.repetitor.rs/bio 2. FB: https://www.facebook.com/repetitorbgd/ 3. IG: https://www.instagram.com/repetitor_bgd/ 4. TW: https://twitter.com/repetitor_bg FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic Wolt kućna dostava: https://wolt.com/en/discovery (iskoristite kod AGELAST prilikom prve porudžbine i ostvarite 400rsd popusta na kućnu dostavu) Hooloovoo: 1. Sajt: https://hooloovoo.rs/ 2. Instagram: https://www.instagram.com/hooloovoo.rs/ 3. Facebook: https://www.facebook.com/hooloovosoftware Sheriff Woodworking Shop: https://www.instagram.com/sheriff_woodworkshop/ Repetitor je alternativni garažni rok/post-pank trio iz Beograda i jedna od najuzbudljivijih koncertnih atrakcija, ne samo u Srbiji i regionu. Sa nebrojeno turneja za pojasom, Repetitor je svirao u klubovima i festivalskim binama u preko 20 zemalja Evrope, ali i u Rusiji i Kini. (Sziget, Exit, Fusion Festival, Eurosonic, Pohoda, Europavox, Rock For People, Loftas, Stereoleto, INmusic, Waves Vienna, Botanique, Arsenal...). Sa svoja prva tri studijska albuma „Sve što vidim je prvi put", (Odličan Hrčak, 2008), „Dobrodošli na okean", (Moonlee Records, 2012), i „Gde ćeš", (Moonlee Records, 2016), Repetitor su osvajali top-liste i primali odlične kritike, ali su svoju reputaciju pre svega stekli koncertnim nastupima. Njihov četvrti studijski album „Prazan prostor među nama koji može i da ne postoji", izašao je 20. novembra za Moonlee Records. Grupu sačinjavaju: 1. Boris Vlastelica: https://www.instagram.com/blastelica/ (vokal/gitara/synth) 2. Ana-Marija Cupin: https://www.instagram.com/uhzdravo/ (bas/vokal) 3. Milena Milutinović: https://www.instagram.com/jendvatrichetri/ (bubanj/vokal) Soundcloud: https://soundcloud.com/user-985074081/podcast-049-milos-milakovic Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/hr/podcast/agelast-podcast/id1491801273 Google Podcast: https://podcasts.google.com/feed/aHR0cDovL2ZlZWRzLnNvdW5kY2xvdWQuY29tL3VzZXJzL3NvdW5kY2xvdWQ6dXNlcnM6NzUwMjE1NjkyL3NvdW5kcy5yc3M/episode/dGFnOnNvdW5kY2xvdWQsMjAxMDp0cmFja3MvOTMxNTk3MDcy?sa=X&ved=0CAUQkfYCahcKEwjAis7D15DtAhUAAAAAHQAAAAAQAQ Spotify: https://open.spotify.com/episode/2FMeQv5kk7n2QoXmD0zaVV PodcastRS: https://podcast.rs/ Deezer: https://www.deezer.com/us/show/1710542 Anchor: https://anchor.fm/galeb-nikaevi-hasci-jare Stitcher: https://www.stitcher.com/show/agelast-podcast Castbox: https://castbox.fm/channel/Agelast-podcast-id2519174?country=us Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run/ Marko Ignjatović: https://www.instagram.com/stray_dogg_bg/