Podcasts about na hrva

Na Hrvaškem sta se pred kratkim zgodila dva manjša "čudeža". Tako sta večna politična nasprotnika, premier Plenković in predsednik Milanović, po dolgih letih znova vzpostavila dialog, obenem pa so javnomnenjske ankete po dolgem času zaznale hud padec priljubljenosti vladajoče HDZ, ki zdaj ni več na prvem mestu. Prvi čudež so povzročile negotove razmere v svetu, anketiranci pa so očitno ugotovili, da njihovo vsakdanje življenje ne ustreza podobam o splošnem uspehu, ki jih slika hrvaška vlada.

Dogodki na Münchenski varnostni konferenci so pokazali hude razpoke med nekdanjimi tesnimi zavezniki na obeh straneh Atlantika. Moskva in Washington se bosta na temo Ukrajine sešla že danes. Evropski voditelji, izvzeti iz teh pogovorov, pa se bodo v iskanju skupne varnostne strategije jutri srečali na ločenem vrhu. V oddaji tudi: - Pogovori o nadaljevanju premirja v Gazi prihodnji teden, trdijo Združene države - Na Hrvaškem množični odstopi predstavnikov stanovalcev po zaostritvi zakonodaje - Zdravniška zbornica poziva k izenačenju kriterijev pri zaposlovanju tujih zdravnikov

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

Na Hrvaškem se je v minulih dneh na družbenih omrežjih začel širiti poziv k množičnemu enodnevnemu bojkotu trgovin zaradi visokih cen, da naj državljani ne hodijo v trgovine in naj ničesar ne kupujejo. Poziv je padel na plodna tla. Današnja potrošnja je nižja za skoraj polovico v primerjavi z običajno petkovo. O razlogih za bojkot in visokih cenah poroča dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.

Na Hrvaškem se izteka čas za glasovanje v drugem krogu predsedniških volitev. Javnomnenjske ankete prepričljivo zmago napovedujejo aktualnemu predsedniku Zoranu Milanoviču, ki je sporočil, da je prepričan v svoj uspeh. Njegov protikandidat Dragan Primorac pa je poudaril, da na volitvah odločajo o prihodnosti Hrvaške. Drugi poudarki oddaje: - Kako blizu je dejansko prekinitev ognja v Gazi? - Predsednica državnega zbora: Dražgoše so simbol upora proti strahovladi. - ZRC SAZU ob evropski prestolnici kulture pripravil celoletni projekt Episkop mejnosti.

Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in dela zdravnikov pri zasebnikih.Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku. Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.

Kakšna silvestrovanja pripravljajo v Trstu, Gorici, na Hrvaškem, v Beogradu, na Dunaju in v Berlinu? Prispevke so pripravili Špela Lenardič, Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Maja Derčar.

Štiri dni po tragičnem incidentu, kot je ruski predsednik Vladimir Putin v opravičilu azerbajdžanskemu kolegu Ilhamu Alijevu označil strmoglavljenje letala, v katerem je umrlo 38 ljudi, o hudi letalski nesreči poročajo iz Južne Koreje. Bojijo se, da so umrli skoraj vsi od 181-ih ljudi na krovu potniškega letala. Druge teme: - Na Hrvaškem prav zdaj odpirajo volišča za predsedniške volitve. - V ožjem izboru tednika Economist za državo leta od evropskih le Poljska. - Sveto leto, ki ga katoličani praznujejo vsakih 25 let, bodo slovesno odprli tudi slovenski škofje.

V današnji nesreči letala na letališču Muan na jugozahodu Južne Koreje je umrlo najmanj 179 ljudi, preživela sta le dva člana posadke. Letalo je po pristanku zdrsnilo s pristajalne steze in trčilo v zid. Vzrok nesreče še ni potrjen, po nekaterih domnevah pa naj bi šlo za posledico slabega vremena, trka z jato ptic ali kombinacije obojega. Druge teme: - Na Hrvaškem potekajo predsedniške volitve; kot kaže, bo potreben drugi krog. - V Gruziji protesti opozicije ob zaprisegi novega predsednika Kavelašvilija. - Kakovost zraka marsikje v Sloveniji pozimi slaba, leta 2030 začnejo veljati še strožje zahteve.

Papež pred opoldansko molitvijo o sveti družini kot vzoru za vsako družino.Odprta že tretja sveta vrata in sicer v lateranski baziliki.Sveto leto danes začenjamo tudi po škofijah; dopoldne sveti maši že v Kopru in Murski soboti.Cerkev si želi čimprejšnje, trajne in dostojne rešitve za pokop umorjenih iz jame pod Macesnovo gorico.S 1. januarjem se začenja uveljavitev novega plačnega sistema za javni sektor.Odkritje spominske plošče generalu Maistru in krstna izvedba njegove pesmi v Mengšu.Na Hrvaškem prvi krog predsedniških volitev. Aktualni predsednik Milanović absolutni favorit za nov mandat.Vreme: Še bo jasno in hladno, dopoldne po nižinah megla.

Hrvate čakajo tik pred koncem leta volitve predsednika republike, interes za ta položaj je do zdaj izkazalo 13 kandidatov. Še en minister v HDZjevi vladi je zaradi korupcije ostal brez pložaja. Tokrat je spodrsnilo ministru za zdravje Viliju Berošu, ki je osumljen, da je nagovarjal ravnatelje hrvaških bolnišnic naj kupijo točno določeno medicinsko opremo. Poleg njega sta s svojih položajev odstopila tudi dva znana zdravnika. Vsi pa seveda trdijo, da niso krivi.Vpleteni se bodo, če bo obtožnica potrjena, branili s prostosti. Je pa poleg same afere velika zgodba v hrvaških medijih postala tudi knjiga, ki jo je pod roko nosil zdravstveni minister Beroš, ko je odšel iz pripora. V soboto se je začel zagrebški advent, ki bo trajal do 7. januarja. Kakšne so cene ponudbe na stojnicah?

Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. Foto: BoBo

Danes je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim obeležujemo dan, ko je natanko pred 77-imi leti začela veljati mirovna pogodba, s katero je Primorska postala del Slovenije. Pred tem je več kot 20 let preživela pod nacifašizmom, tamkajšnji slovenski uporniki pa so bili prvi borci proti fašizmu v Evropi. Osrednja proslava ob prazniku prav zdaj poteka v Vipavi. Druge teme: - V srednji Evropi svarila, da kljub obsežnim poplavam najhujše še prihaja - Na Hrvaškem bo zaživela aplikacija za nakup neprodane hrane iz pekarn in restavracij - V slovenski Istri več primerov nalezljive kožne bolezni impetígo

Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim dela Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, kjer je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter lastno delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Napadi ukrajinskih sil na ruskem ozemlju ne pojenjajo. Rusija poroča o sestrelitvi ukrajinskega drona blizu jedrske elektrarne v Kursku, ki je ena od največjih v Rusiji. Poleg tega je ukrajinska mornarica v ruski regiji Krasnodar v napadu na pristanišče Kavkaz uničila tanker. Druge teme: - Kamala Harris ob sprejetju predsedniške nominacije obljubila, da bo predsednica vseh Američanov - Na Hrvaškem po številnih protestih prepovedali izgradnjo hidroelektrarne ob izviru reke Une - V Sloveniji julija malo manj turističnih prihodov in prenočitev kot v enakem obdobju lani

V Ameriki in po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da odstopa od kandidature za nov štiriletni mandat v Beli hiši. Večina svetovnih voditeljev je izrazila spoštovanje do njegovega dejanja, njegov republikanski izzivalec Donald Trump je v svojem slogu zapisal, da bo morebitno novo kandidatko Kamalo Harris premagal še lažje kot Bidna. Zdaj so oči uprte v trenutno podpredsednico Harrisovo, ki jo na Demokratski konvenciji v Čikagu čez mesec dni čaka velika preizkušnja. Druge teme: - Država bo tudi tokrat zagotovila sredstva za obnovo gozdov po požaru na Krasu. - Kako daleč je Slovenija pri opuščanju kletk za vzrejo živali? - Na Hrvaškem moški s pištolo ubil 6 ljudi v domu za starejše; strelec naj bi bil vojaški veteran.

Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Čez državo se pomikajo močne nevihte, ki jih spremljata silovit veter in toča. Preko severozahoda in osrednje Slovenije se pomikajo proti severovzhodu, ponekod pa so že povzročale težave. Poročajo o toči in vetrolomu. V oddaji tudi: - 9 mesecev po začetku vojne v Gazi Izrael zajeli protesti za mir in izpustitev talcev - Na Hrvaškem se pripravljajo na vnovično uvedbo obveznega služenja vojaškega roka - Slovenski kampi so si po lanskoletnih ujmah opomogli in so dobro zasedeni

Tadej Pogačar je novi vodilni na kolesarski dirki po Franciji. Na drugi etapi je sicer zmagal Francoz Kevin Vauquelin, 25-letnik s Klanca pri Komendi je po napadu na zadnjem klancu po 14-em mestu v etapi v cilju prevzel rumeno majico. Nekaj sekund je izgubil drugi slovenski favorit Primož Roglič. V oddaji tudi o tem: - Franciji se v prvem krogu parlamentarnih volitev obeta rekordna volilna udeležba - Gaza spet tarča silovitih izraelskih napadov, premier Netanjahu ponovil zavezanost vojnim ciljem - Na Hrvaškem ne bodo več kazensko preganjali prostitutk

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 aplikacija za smart TV: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-king ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.

Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

Začetek izredne seje državnega zbora so zaznamovali postopkovni zapleti in prekinitve. Opozicija je najprej želela umik predloga za posvetovalni referendum o uporabi konoplje v medicinske namene z dnevnega reda, zatem pa, da se umakne še predlog za posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ko bi morali glasovati o dnevnem redu in začeti sejo, pa sta sledili še nesklepčnost in prekinitev seje. Druge teme: - Razmere v večini bolnišnic se zaradi zdravniške stavke po večini drastično ne poslabšujejo, so pa velike težave pri nenujnih kirurških posegih. - Slovensko gradbeništvo v primežu podražitev in pomanjkanja kadrov. - Na Hrvaškem volijo parlament, zmaga se obeta stranki HDZ.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo.

Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.

Analitiki bodo danes postregli s svežimi napovedmi gospodarskih gibanj. Eden ključnih dejavnikov so nepredvidljive geopolitične razmere. Sloveniji naj bi šlo sicer bolje kot lani, a negotovost ostaja. Druge teme: - Slovenija ne dosega podnebnih ciljev Unije. - V Gazi zaradi lakote umrlo še več otrok. - Na Hrvaškem bolj obdavčili turistične nepremičnine.

Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.

Na Hrvaškem se je začelo evropsko prvenstvo v vaterpolu, na katerem petič v svoji zgodovini sodeluje tudi Slovenija. V Dubrovniku bo danes naša prva nasprotnica reprezentanca Slovaške, v poznih popoldanskih urah pa bo znan tudi razplet kvalifikacij smučarskih skakalcev pred zadnjo tekmo novoletne turneje v Bischofshofnu.

Na Hrvaškem se je začelo evropsko prvenstvo v vaterpolu, na katerem petič v svoji zgodovini sodeluje tudi Slovenija. V Dubrovniku bo danes naša prva nasprotnica reprezentanca Slovaške, v poznih popoldanskih urah pa bo znan tudi razplet kvalifikacij smučarskih skakalcev pred zadnjo tekmo novoletne turneje v Bischofshofnu.

Prešernov dan zaznamujejo zamejci tako v Avstriji kot na Hrvaškem. V katoliškem domu prosvete v Tinjah je že 29. januarja potekala proslava pod geslom Jezik je naše bogastvo. Konec januarja so v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu predstavili literaturo Alme Karlin in Srečka Kosovela. Osrednji prireditvi za Koroško in Štajersko bosta v četrtek. V Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu bo otroško gledališče skupina KUD Transformator gostovalo s predstavo Vrvica, ki je rešila svet, v velikem javnem studiu ORF v Celovcu pa bo pripravili igrani recital Oh, kak se po rožah toži mi, slavnostna govornica bo pisateljica Ana Grilc. V Zagrebu bodo danes odprli razstavo Pod istim nebom, kjer bodo na ogled dela šestih umetnikov, prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja vizualne umetnosti. Na praznik bo glasbeno-pesniški recital, v petek pa ogled dokumentarnega filma Dr. France Prešeren - življenje in delo. Včeraj so prireditev pripravili tudi v Varaždinu.

Uprava za varno hrano je po sklepu vlade, zaradi spremenjenega načina obveščanja in poostrenih nadzorov, povečala število objav odpoklicanih živil. Nihče pa ne ve, koliko oporečnih živil smo v preteklosti že pojedli. Ob množici odpoklicev in umikov se potrošniki sprašujemo, kako varna je hrana? Na vprašanja o tem bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane v okviru Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi za varno hrano.

Vlada je na današnji seji obravnavala predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Med drugim je v elektronskih cigaretah predvidena prepoved vseh arom z izjemama tobačne in mentolove. Povsem prepovedali bi tudi kajenje v zaprtih javnih prostorih, vključno s kadilnicami. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael spet bombardiral begunska taborišča, v Parizu konferenca o pomoči civilistom v Gazi - Inšpekcija za varno hrano: Na Hrvaškem umaknjenih domnevno zastrupljenih pijač pri nas ni v prodaji - Razmere na plazu Blate zdaj stabilne, občina poziva k čimprejšnji nadaljnji sanaciji

Vlada je na današnji seji potrdila odločitev o uvedbi vnovičnega nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Ukrep naj bi začel veljati v soboto. Stanje v schengenskem območju je sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja notranjih ministrov članic Unije. Druge teme: - V Luxemburgu opozarjajo na porast sovražnega govora in antisemitizma - Humanitarna pomoč pred mejnim prehodom Rafa čaka na uresničitev egiptovsko-izraelskega dogovora - Starša zdravniku na ljubljanski pediatrični nujni pomoči grozila s smrtjo

Na Hrvaškem se večina veseli znižanja cen živilskih košaric za nekaj evrov, medtem pa nekaj nedotakljivih posameznikov mirno obrača milijone: včasih pozabijo plačati davke na donosne posle, najraje pa imajo nezakonite gradnje razkošnih jadranskih vil … in ker jih ščiti sam vrh izvršilne oblasti, je potem res čudno, da se za mesto direktorja organov pregona najhujšega kriminala noče nihče potegovati? O hrvaškem vsakdanjiku po končani glavni sezoni poroča Tanja Borčič Bernard.

Popoldne bodo navijači znova stiskali pesti za košarkarsko reprezentanco, ki ima priložnost prvič uvrstiti se v polfinale svetovnega prvenstva. V Manili se bodo Slovenci pomerili s kanadsko reprezentanco. V oddaji tudi: - Zaživel bo klicni center za obnovo po poplavah, prva nakazila pomoči v prihodnjem tednu - Na Hrvaškem vse več nezakonitih migrantov. V Karlovcu bi gradili sprejemni center, a so damačini proti - Občinski svetniki Kanala ob Soči poslance pozivajo, naj podprejo spremembe okoljske zakonodaje glede sosežiga odpadkov - Slovenski odbojkarji brez poraza končali predtekmovanje evropskega prvenstva

Ozračje se je ponoči vendarle umirilo, potem ko so neurja popoldne znova podirala drevesa in drogove, odkrivala strehe in žal povzročila tudi smrtno žrtev. Na jeseniški urgenci so obravnavali tretjino več ljudi kot ob povprečnih dnevih. Med njimi je bilo več takšnih, ki so se poškodovali ob padcu dreves ali vej na avtomobil. V oddaji tudi: - V naši južni sosedi trije mrtvi in več kot sto ranjenih - Uradno Sarajevo pričakuje začetek pristopnih pogajanj z Brusljem konec leta - Nogometaši Olimpije napredovali v drugi krog kvalifikacij lige prvakov

Ob neurjih, ki so včeraj pustošila po državi in zahtevala tudi smrtno žrtev, so imele pristojne službe znova veliko dela zaradi neupoštevanja opozoril. Med drugim prav zdaj poteka reševanje 120-tih planincev, ki so morali prenočiti v dolini Krme.Kot znova opozarjajo gorski reševalci, je treba spremljati vremensko napoved. Huda ura je udarila tudi pri naših južnih sosedih: - Na Hrvaškem včerajšnja ujma zahtevala 4 življenja - Odstranitev bombe v Novi Gorici z množično evakuacijo to nedeljo - Prva zmaga na svetovnem prvenstvu v nogometu gostiteljicam, Novozelandkam

Voditelji držav G7 bodo danes sklenili zasedanje na Japonskem, na katerem je poleg odnosov s Kitajsko v ospredje stopilo oboroževanje Ukrajine. Napoved Združenih držav o dobavi bojnih letal F-16 Kijevu pomeni nov način zahodnega pristopa. Kot je dejal nemški kancler Olaf Scholz, je napoved skupnega usposabljanja ukrajinskih pilotov na teh letalih sporočilo Rusiji, da ne sme pričakovati uspeha svoje invazije na Ukrajino, tudi če računa na dolgotrajen konflikt - po njegovih besedah bo prevladala podpora Ukrajini, Rusija pa se mora umakniti. Drugi poudarki: - Moskva trdi, da je ruska vojska v celoti prevzela nadzor nad Bahmutom. - Na Hrvaškem se nadaljuje preiskava strmoglavljenja športnega letala. - Kobilarna Lipica tudi uradno na Unescovem seznamu nesnovne dediščine.

Na Hrvaškem so po večurni iskalni akciji, v kateri je ob podpori vojaškega helikopterja sodelovalo več kot 100 ljudi, zvečer našli ostanke športnega motornega letala, ki je sredi dneva med letom iz Maribora v Pulj izginilo z radarja. Za zdaj ni znano, ali so našli tudi pilota in potnike. Po neuradnih podatkih naj bi bili ti nizozemski državljani. Drugi poudarki dneva: - Oster odziv Rusije in Kitajske na zaveze voditeljev G7. - Kobilarni Lipica uradno prejela listino o vpisu na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. - Poraz nogometašev Olimpije proti Celju ni pokvaril slavja Ljubljančanov, ki so osvojili tako državni kot pokalni naslov.

Zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. V Društvu novinarjev ugotavljajo, da je lahko samo profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar tudi svoboden novinar. Na ta dan je, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavila indeks svobode medijev. Letos ugotavlja, da je svet vse bolj tarča lažnih vsebin, s čimer se spoprijemajo še posebej novinarji. Čeprav je Slovenija na indeksu nekoliko napredovala in je 50-a med 180-imi državami, je še vedno nizko. V oddaji tudi: - Pred nadaljevanjem pogajanj o plačnem stebru za zdravstvo sindikati nezadovoljni - Na Hrvaškem se začenjajo protesti delavcev v zdravstvu za višje plače - Za jesen predvidena ostrejša tobačna zakonodaja, z omejitvijo elektronskih cigaret

Na Hrvaškem javnost že več tednov zabavajo sporočila z mobilnih telefonov politikov in direktorjev državnih podjetij, ki so del preiskave o korupciji, v njih pa se omenja tudi premier Andrej Plenković. Ker so nekatera sporočila precej neprijetna ali celo obremenjujoča za vpletene, zdaj vlada razmišlja, da bi v spremembah kazenskega zakonika uvedla objavljanje informacij iz spisov tožilstva kot kaznivo dejanje. Hrvaška vlada je te dni poslala v parlament novi zakon o delu ob nedeljah, po katerem bodo trgovine lahko odprte le 16 nedelj v letu. Letos bo Hrvaško ne evrovizijskem odru predstavljala reška rock skupina Let3, z nenavadno pesmijo Mama ŠČ, ki dviguje precej prahu tako doma kot v tujini.

Gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil mag. Branko Cestnik. Med ostalimi temami smo se dotaknili začetka postnega časa, papeževega obiska v Afriki in se vprašali zakaj svetovni mediji niso posvečali pozornosti temu obisku? Na Hrvaškem se vsako prvo soboto na osrednjem Zagrebškem trgu Bana Jelačiča zbirajo moški, ki javno na kolenih molijo rožni venec, kaj tako javno izražanje vere pomeni? Prav tako pa smo razmišljali, da ima tokratna vlada veliko proti ljudskim zborovanjem na ulici, pozablja pa, da je sama tako prišla na oblast.

Gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil mag. Branko Cestnik. Med ostalimi temami smo se dotaknili začetka postnega časa, papeževega obiska v Afriki in se vprašali zakaj svetovni mediji niso posvečali pozornosti temu obisku? Na Hrvaškem se vsako prvo soboto na osrednjem Zagrebškem trgu Bana Jelačiča zbirajo moški, ki javno na kolenih molijo rožni venec, kaj tako javno izražanje vere pomeni? Prav tako pa smo razmišljali, da ima tokratna vlada veliko proti ljudskim zborovanjem na ulici, pozablja pa, da je sama tako prišla na oblast.

Je Perujka, hkrati je Japonka – četrta generacija japonskih emigrantov iz Okinawe. Pred nekaj leti je službeno iz Lime prišla na Hrvaško, v Pulo. No, službeno se ni izšlo optimalno, se je pa bolje končalo osebno. Na Hrvaškem je spoznala svojega bodočega moža, Slovenca, in danes živi v Ljubljani. Eriko Oyakawa je gostja tokratne Evrope, osebno!

Premier Robert Golob bo danes obiskal Sveti sedež v Vatikanu. Premierja bo na zasebno avdienco sprejel papež Frančišek, srečal pa se bo tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Pietrom Parolinom in tajnikom za odnose z državami, nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem. Druge teme oddaje: - Na Hrvaškem ne bodo urili ukrajinskih vojakov - Avstrija najrevnejšim zagotovila dodatno finančno pomoč pri spopadanju z energetsko draginjo - Pristojni v času dihalnih obolenj pozivajo k preventivnemu vedenju

Turisti prihajajo na Hrvaško tudi po koncu glavne sezone, nasprotno pa se Hrvati iz domovine vse bolj izseljujejo. Hrvaški statistični zavod je pred dnevi, skoraj leto dni po popisu, objavil dokončne rezultate o stanju nacije. Korupcijske afere so del vsakdanjika, trenutno se na Hrvaškem ukvarjajo z dvema korupcijskima škandaloma, Zagrebčane jezi in deli novi način odlaganja odpadkov, na hrvaškem notranjem ministrstvu pa se »bojijo« konca pandemije koronavirusa. Zakaj? Odgovor v Klicni kodi s Tanjo Borčič Bernard.

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/

Iz Hrvaške poročajo o eni hujših prometnih nesreče, ki se je danes zjutraj zgodila na hrvaški avtocesti med Varaždinom in Zagrebom. Poljski avtobus z romarji, namenjen v Međugorje, se je prevrnil v jarek, pri čemer je umrlo 12 ljudi. 32 ljudi je poškodovanih, od tega 19 huje. Kot je dejal notranji minister Davor Božinovič, delajo vse, da poskrbijo za tiste, ki so v teh težkih razmerah v hrvaških bolnišnicah. V stiku so tudi s poljskimi oblastmi. Vzrok nesreče sicer še ni znan, prieskava še poteka. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Posvetovalna skupina ob izrazitem poslabšanju epidemije za obvezno samotestiranje v šolah. Epidemija je dodatno pospešila razvoj avtodomarskega turizma, rak rana ostajajo kadri. Ob obletnici ameriškega napada na Hirošimo opozorila na aktualno nevarnost jedrskega spopada.

Vzrok jutranje tragične nesreče poljskega avtobusa na Hrvaškem, v kateri je umrlo 12 ljudi, več kot 30 je ranjenih, še ni znan. Kot je pojasnil hrvaški minister za notranje zadeve Davorj Božinović, se je nesreča zgodila zaradi izgube nadzora nad vozilom. Na avtobusu je bilo 44 ljudi, ki so bili namenjeni v romarsko središče Međugorje. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Obsežen požar pri Devinu pomagajo gasiti padavine - Zračni napadi na Gazo bodo po napovedih izraelske vojske trajali ves teden - Atletinja Anita Horvat z osebnim rekordom do tretjega mesta na tekmi diamantne lige na Poljskem

Na Hrvaškem so odprli Pelješki most, ki polotok Pelješac povezuje s celino. Graditi so ga začeli poleti 2018; gre za kontinuiran most s poševnimi zategami, ki je dolg 2.404 metre. Glavni projektant Pelješkega mostu je bil Slovenec Marjan Pipenbaher. V njegovem projektivnem biroju so v zadnjih dveh desetletjih nastali projekti, kot je viadukt Črni kal in drugi viadukti slovenskega avtocestnega križa, most čez Savo Ada v Beogradu, več železniških mostov in viaduktov v Izraelu, Turčiji, Alžiriji, na Madžarskem in v Črni gori ter krajši mostovi in brvi doma in na tujem. Čeprav je projektiranje in gradnja mostov osnovna usmeritev inženirskega biroja Pipenbaher inženirji, projektirajo tudi stavbe, na primer stolpnico Emonika v Ljubljani. Petra Tanko, ki je Marjana Pipenbaherja povabila pred mikrofon oddaje Razgledi in razmisleki, ga je povprašala o konkretnih in simbolnih vlogah mostov, pogovarjala pa sta se tudi o mostogradnji, poklicu in poslanstvu gradbenega inženirja, o razvoju stroke in tehnologije ter o materialnih vidikih objektov ki se "z zemlje pnejo v nebo in na drugem koncu spet pripenjajo nanjo". Foto: BoBo

Razmere na Krasu so bile po podatkih nočne gasilske izmene kjub nastajanju manjših posamičnih požarišč tudi to noč umirjene, ogenj je pod nadzorom. Gasilci na Krasu ter prebivalci tamkajšnjih naselij in vasi si veliko obetajo od današnjih padavin, za katere upajo, da bodo dokončno ustavile nevarnost vnovičnih izbruhov požara. Ob tem pa se vrstijo opozorila, da Slovenija nujno potrebuje zmogljivo letalo za gašenje. Dobili naj bi ga prihodnje leto. V oddaji pa tudi o tem: - V slovensko Istro iz Notranjske prihajajo cisterne z vodo - Direktor Plinovodov Eberlinc: Slovenija lahko prebrodi rusko prekinitev dobave plina - Na Hrvaškem odpirajo most na polotok Pelješac

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!Letošnje cene višje od lanskihStatistika za prvih pet mesecev na Hrvaškem kaže milijon 200 tisoč prihodov in nekaj več kot 7 milijonov turističnih nočitev. Letos bi lahko v sosednji državi  celo presegli rekordne številke iz leta 2019, ko  je Hrvaško obiskalo skoraj 21 milijonov turistov. Takrat so s turizmom zaslužili 10,5 milijarde evrov. Leta 2020 se je v turistično blagajno nateklo le 4,8 milijarde evrov, lani 2021 pa 9,1 milijarde evrov.  

Praznujemo praznik evharistije - središče naše vere in zakramentalnega življenja.Že enajsto leto zapored se je v organizaciji pobude Molitev in post za domovino začela devetdnevnica za Slovenijo.Pred ustavnim sodiščem shod v podporo materinski in očetovski ljubezni.Dirka po Sloveniji priložnost za lokalno gospodarstvo in turizem.Vlada nad draginjo s podražitvijo marž, premier Golob priznava, da bo cena naftnih derivatov višja.Ekonomist Lahovnik: V ponedeljek pričakujem gnečo na bencinskih črpalkah, upam, da je zalog dovolj.Vreme: Popoldne in zvečer v vzhodnem in osrednjem delu države mogoče močnejše nevihte.Na Hrvaškem v gostinstvu primanjkuje približno 10.000 delavcev.Voditelji Nemčije, Francije in Italije obiskali Kijev, o pomoči Ukrajini tudi obrambni ministri NATA.Druga etapa dirke po Sloveniji danes od Ptuja do Rogaške Slatine Groenewegenu, v skupnem seštevku brez sprememb – prvi poljak Majka, druga in tretja pa Slovenca Novak in Pogačar

Teden, ki je pred nami, bo postregel s pestrim političnim dogajanjem. Pred sredinim glasovanjem o ministrstki ekipi 15-te slovenske vlade, se bodo jutri in v torek nadaljevale predstavitve ministrskih kandidatov. Številne izmed njih čaka težko dela in velik izzivov.Takojšen začetek dialoga, ki je v času prejšne vlade povsem zamrl, v prvi vrsti pričakujejo sindikati javnega sektroja. Ostale teme: - Zelenski prvič od začetka vojne obiskal Harkov na vzhodu države, po obisku na območju več eksplozij - Na Hrvaškem z radarjev izginilo letalo, ki je bilo na poti iz Splita proti Nemčiji; na krovu naj bi bili štirje potniki - Na evropskem prvenstvu v kajaku in kanju Benjaminu Savšku zlato, Ajdi Novak bron; Giro prvič osvojil Avstralec Jai Hindley

Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.

Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.

Ženske zbolevajo za boleznimi, ki so značilne za vse spole, hkrati pa so ogrožene tudi zaradi svoje seksualne in reproduktivne vloge, s čimer je povezan velik del bremena bolezni žensk. Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer imajo ženske prosto dostopnost do specialistk in specialistov ginekologije in porodništva na primarnem nivoju. Svojo osebno ginekologinjo ali ginekologa si lahko izbere dekle že, ko dopolni 13 let. Prvi preventivni pregled brisa na materničnem vratu imajo pri 20. Profesorica doktorica Vesna Leskošek: "To, da imamo lahko redne preglede, ki preprečujejo razvoj rakavih obolenj, ki takoj zaznajo vnetja in ostale bolezni, ki nam pomagajo pri tem, da spolnost uživamo in ne samo nudimo, je strašansko pomembno, da lahko funkcioniramo v družbi." Sistem je danes v slabem stanju, ginekologinj in giniekologov je že zdaj premalo, prihaja val upokojitev. Glede na sklep Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo so glavarinski normativi 4000 opredeljenih žensk na en program. Kot pojasnjuje ginekologinja in vodja delovne skupine za pripravo strategije na področju ginekologije in porodništva pri zdravniški zbornici Slovenije Mojca Grebenc, večina ginekoloških timov normative presega, saj je povprečje pacientk na program 4600: "V tistih ambulantah, ki so bolj približane tem normativom, je boljša dostopnost za pacientke. Višja kot je glavarina, slabša je dostopnost." Na Hrvašem, kjer so imeli podoben sistem, je stanje precej slabše. Na dalmatinskih otokih ordinacij sploh ni, na celini pa vse več žensk obiskuje zasebne ordinacije, čeprav zavarovalnica krije celotno zdravstveno oskrbo žensk. Razen splava, ki je plačljiv. Dostopnost pa krni še pravica zdravstvenih delavk in delavcev do ugovora vesti. Ta obstaja od leta 2003, v primeru splava jo uveljavlja že polovica vseh ginekologov in ginekologinj, razlaga ustanoviteljica in urednica portala reci.hr Renata Ivanović: "Obstajajo bolnišnice, v katerih ženske ne morejo opraviti splava, saj se celotno zdravstveno osebje sklicuje na ugovor vesti. Tega lahko, in nekateri tudi ga uveljavljajo, pri postopkih medicinske umetne oploditve. Obstajajo tendence, da bi pravico do sklicevanja na ugovor vesti imeli tudi farmacevti. Se je že zgodilo, da farmacevt zaradi ugovora vesti ni želel izdati predpisane hormonske kontracepcije." Poleg sistemskega nižanja standardov za zagotavljanje seksualnega in reproduktivnega zdravja žensk, je problem tudi ozaveščanje in izobraževanje. Polarizacijo in nasprotujoča mnenja lahko vidimo na vseh področjih – tudi na področju ginekologije se širijo prepričanja o tem, da je kemija slaba, narava pa dobra. Ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja doktorica Gabrijela Simetinger: "Ženske bi želele z naravnimi metodami uravnavati rojstva, tudi partnerji jim to svetujejo: Saj ne rabiš te kemije jesti, zakaj bi se mučila s tem." Ne zavedamo se več, da bi bile usode številnih žensk brez njih povsem drugačne, poudarja upokojena ginekologinja doktorica Mateja Kožuh Novak: "Zato je zelo važno, da pridejo vse ženske zraven. Ker tiste, ki ne grejo, ki si ne upajo ali pa se bojijo, da ne bodo mogle plačati, tudi umrejo." V tokratni oddaji bomo zato spomnili na dosežke sistemskega in celovitega zdravstvenega varstva žensk.

Koronavirusno različico omikron so doslej potrdili v skoraj 90-ih državah, tudi pri nas. Zaradi hitrega širjenja se pristojni bojijo, da bi lahko prinesla nov val okužb. Tudi zato se jutri začnejo cepilni dnevi, ko bo cepljenje brez naročanja možno 24 ur na dan. Ostale teme: - Na Hrvaškem se izteka rok za zbiranje podpisov za referendum proti obveznim covidnim potrdilom - Moskva: za Rusijo določila pogodbe o odprtem nebu od danes ne veljajo več - Smučarski skoki: Zajc s tretjim mestom sedmič osvojil stopničko v svetovnem pokalu, do točk še štrije Slovenci

Odzivi na podnebno konferenco Združenih narodov v Glasgowu, ki se je sinoči končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, govorijo bolj o razočaranju, kot uspehu. Ne moremo biti zadovoljni, je prepričana tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V oddaji tudi o teh temah: - Slovenija išče nove kapacitete za kovidne bolnike, Avstrija zapira javno življenje za vse necepljene - Epidemija močno prizadela tudi sladkorne bolnike - Na Hrvaškem odmevajo goljufije nekdanje ministrice za regionalni razvoj in evropske sklade

Oči svetovne javnosti bodo prihodnja dva tedna uprte v škotski Glasgow, kjer se je danes začela konferenca o podnebnih spremembah. Še pred njenim začetkom pa so razpravo o tej temi opravili voditelji držav G20 na zasedanju v Rimu in potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Manj enotni pa so bili glede doseganja ničelne stopnje izpustov toplogrednih plinov do sredine stoletja. Drugi poudarki oddaje: - Epidemija tudi danes prinaša nove neslavne mejnike - Danes je dan reformacije, praznik slovenskega jezika - Na Hrvaškem minimalno plačo zvišali nad polovico povprečne

Zdravstvene razmere v državi se še naprej slabšajo, 2270 novih primerov okužbe s koronavirusom je največ po šestem januarju. Pristojni še naprej pozivajo k odgovornemu vedenju in doslednemu upoštevanju pogojev PCT. Inšpektorji so sicer za ta konec tedna napovedali poostren nadzor izpolnjevanja pogojev PCT. Več po drugih poudarkih oddaje: Druge teme: - Na Hrvaškem največ novih okužb v četrtem valu epidemije, Avstrija ob poslabšanju razmer v dodatno zaostrovanje pogojev za necepljene - Po vrhu Evropske unije v Bruslju: dvom o veljavnosti predpisov evropskega prava pomeni spodkopavanje skupnih temeljev Unije - Michaela Shiffrin v Soeldnu do 70. zmage v karieri, Meta Hrovat na uvodnem veleslalomu sezone šesta

Epidemične razmere pri nas se poslabšujejo, a so po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja za zdaj obvladljive, bolnišnice so pripravljene na dodatne obremenitve, zato ni potrebe po ostrejših ukrepih. Prav tako ne načrtujejo vnovičnega brezplačnega testiranja. Kot je sinoči minister še dejal za našo hišo, bo k obvladovanju razmer precej pripomogel nov klicni center za iskanje visoko tveganih stikov okuženih, ki je začel delovati pred tednom dni, in zdravilo regeneron za starejše, ki zmanjša verjetnost za hospitalizacijo. Še vedno pa je najpomembnejši preventivni ukrep cepljenje. Ostali poudarki oddaje: - Podražitve energentov med vprašanji premieru Janši in na zasedanju evropskih zunanjih ministrov. - Strinjanje snovalcev slovenske turistične strategije in poznavalcev panoge, da se država ne sme vtikati v upravljanje hotelov. - Na festivalu slovenskega filma sedem vesen filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko.

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.

Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev. Ker se stanje normalizira, ker vreme spet greje in ker gremo kmalu na dopust, se spet spotikamo ob stare kamne spotike. Tokrat o tem, zakaj še vedno na Hrvaško.

Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji predvidoma razpravljali o predlogu za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Za razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. To točko pa utegnejo umakniti z dnevnega reda seje, če bo koalicija danes ugotovila, da za Zorčičevo razrešitev nima dovolj glasov. Tu je še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Na današnjem protivladnem protestu v Ljubljani najbrž rekordna udeležba - Na Hrvaškem od polnoči veljajo milejši protikoronski ukrepi - Desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let Damijanu Šinigoju

Epidemične razmere v državi se izboljšujejo, k čemur je pripomogla tudi vse večja precepljenost. Več držav je skrajšalo čas med odmerkoma cepiva AstraZenece, saj ga je glede na registracijo mogoče prejeti že po štirih tednih. Spopadom v Izraelu ni videti konca, tudi to noč so terjali žrtve. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči dejal, da bodo spopadi trajali, dokler bo potrebno. Danes bo o tem razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Jutranja kronika prinaša tudi te teme: - Avstrija odpravila policijsko uro, v Italijo odslej mogoče brez obvezne karantene, dovolj je negativen test - Na Hrvaškem volijo lokalne oblasti; štiri največja mesta bodo zagotovo dobila nove župane - Tržaško letališče za oživitev potovanj vzpostavlja nove nizkocenovne povezave - Na Kras že peto leto vabi Trio znamenitosti

Ob Dnevu upora proti okupatorju na Mali Gori nad Ribnico poteka državna proslava, na kateri je slavnostni govornik minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman je bil v dopoldanskem govoru v predsedniški palači kritičen do vlade, ker na proslavo ni povabila tudi njih. Za predsednika države Boruta Pahorja pa je pomembno, da si kot skupnost prisluhnemo ne glede na razlike V Tolminu s protestnimi kartonastimi lutkami opozarjajo na aktualne težave Včeraj pozitivnih 22 odstotkov testov na koronavirus, sedmdnevno povprečje nekoliko naraslo Na Hrvaškem pred začetkom turistične sezone sproščajo urepe in cepijo turistične delavce

Drugi vsebinski poudarki: Na Hrvaškem je mogoče kampirati, pri nas ne Mladi iskalci zaposlitve lahko odgovore na vprašanja dobijo Karierni tržnici Roke ljutomerskih upokojenk ostajajo spretne in ustvarjalne tudi v koronskih časih V Postojni nastaja živi muzej brivstva in frizerstva

Spremljamo covid razmere pri nas, pa tudi na Hrvaškem, saj se bližajo prvomajski prazniki in tudi dopust; znano je, da je za Slovence Hrvaška poleti priljubljena in kar običajna turistična destinacija. Kako resno upoštevajo ljudje na Hrvaškem ukrepe? Pred kratkim smo videli posnetke velike zabave v središču Zagreba - kako so se na to odzvale oblasti? Kako je na Hrvaškem z zaupanjem v cepivo Astra Zenece? Kakšni so hrvaški načrti za prvomajske praznike, ko se začne turistična sezona? Bodo omejevali vstop tujcev v državo?

Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, "zaprtih" zagrebških restarvacijah, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini.

An earthquake hit central Croatia, destroying buildings and sending panicked people fleeing into the rubble-covered streets of Petrinja, 44 km southeast of the capital Zagreb. - Rušilni potres je udaril Hrvaško. Po podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra je bilo žarišče potresa na območju Petrinje, 44 kilometrov severovzhodno od Zagreba in 12 kilometrov zahodno od Siska. Potres je trajal okoli 20 sekund, čutilo ga je okoli šest milijonov ljudi.

Zadnji dnevi leta 2020 so bili, podobno, kot sicer celo leto, nenavadni in nepredvidljivi. Na Hrvaškem so v zadnjih dneh našteli več kot 100 potresnih sunkov. Potres je uničil večji del Petrinje in krepko zatresel tudi Slovenijo. Pred nekaj urami je britanska kraljica Elizabeta II. podpisala sporazum o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, z novim letom so odnosi med Evropsko unijo in Kraljestvom postali drugačni. Tudi sicer je tokrat vstop v novo leto po svetu bistveno bolj miren, kot smo navajeni.

Solidarnost bi lahko bila ena od besed leta, ki se izteka. Ne le v luči pandemije, temveč tudi naravnih nesreč, ki so ostale v njeni senci. Po dnevu uničujočega potresa se na prizadeta območja na Hrvaškem vrstijo dostave osnovnih živil in vode, pomagamo tudi Slovenci. Revizija nakupov ob začetku epidemije: spornih 13 pogodb Kacin: Vse je pripravljeno za vrnitev učencev v šole Kako poteka cepljenje proti covidu po državi? Smučar Filip Flisar napovedal športno upokojitev

Središče hrvaškega mesta Petrinja je polno ruševin, današnji potres je bil občutno močnejši od včerajšnjega tresenja tal na tem območju, zahteval je tudi smrtne žrtve in ranjene. Reševalci so na delu, tudi v Sisku, tresenje tal je močno poškodovalo tamkajšnjo bolnišnico, v Zagrebu pa med drugim ministrstvo za obrambo. Tresenje tal smo čutili tudi v Sloveniji, krška nuklearka je po prvem pregledu brez posledic potresa. V oddaji še: - PKP7: med več dopolnili tudi SMC-jevo o poplačilu obveznosti do STA - Biden: Trump ovira prenos oblasti in spodkopava nacionalno varnost - V Oberstdorfu bodo leteli tudi Poljaki; po strminah Semmeringa tudi štiri Slovenke

Nova črna statistika: pri nas je včeraj umrlo 55 bolnikov s covidom-19, minuli mesec pa smo imeli skupno kar tisoč sto 27 smrti. V senci epidemije je danes završalo zaradi vladne odločitve, da Urad za komuniciranje preneha financirati Slovensko tiskovno agencijo. Ta je v odzivu opozorila, da odločitev ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja. V oddaji še: t - Sum konflikta interesov pri razreševanju direktorice Javne agencije za knjigotttt - Stroka: Množična testiranja so dobra preventiva, a potreben je preudaren pristop - Na Hrvaško po novem z negativnim testom - V nemškem Trierju avtomobil zapeljal med pešce; najmanj dve smrtni žrtvi

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

Včeraj 21 novih okužb, skupno je pri nas okuženih 20 ljudi na 100 tisoč prebivalcev, s čimer smo lahko zadovoljni, menijo pristojni, in dodajajo, da je bila uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam pravilna. Vsem, ki prihajajo iz naše južne sosede, odločbe o karanteni pristojni na meji izdajajo od polnoči, ne glede na to, kdaj so tja odšli. Nekateri pa izjeme, ki so predvidene, označujejo za diskriminatorne; svojo nepremičnino čez mejo lahko obiščete za 48 ur, svojega otroka le za 24. V oddaji še: - Ukrep čakanja na delo za preživetje med drugim potrebujejo izvozna podjetja - Sicilija ter severozahod Bosne in Hercegovine preplavljena z migranti - Tihanovska evropskim poslancem: Lukašenko bo padel - Kino otok odpira film presenečenja za Izolane

Na hrvaško-slovenskih mejnih prehodih se v nasprotju s pričakovanji danes ni trlo slovenskih dopustnikov, čeprav jih je vlada pozvala, naj se do ponedeljka do polnoči vrnejo domov, sicer bodo morali v 14-dnevno karanteno. Večji naval je tako pričakovati jutri in pojutrišnjem. Razlog za uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam in posledično odrejanje karantenskih odločb je hitro širjenje koronavirusa v naši južni sosedi. Na Hrvaškem imajo 306 na novo okuženih, pri nas 43. V oddaji tudi: - Navalni je v Nemčiji in še vedno v komi - Beloruska opozicija se še išče - Najbolj potraten življenjski slog imajo Katarci - Idrija je danes v znamenju žlikrofov

Skokovita rast okužb tako pri nas kot na Hrvaškem je znova novica dneva. Pri nas so potrdili 43 novih primerov, pri južnih sosedih kar 255. Z jutrišnjim dnem bo zato Hrvaška uvrščena na rdeči seznam in to ne samo pri nas in v naši soseščini, ampak tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Najnovejša statistika kaže več okuženih tudi v Istri, zato izjem po županijah ni pričakovati. Medtem Slovenci ob hrvaški meji upajo na jasna pravila zanje. V oddaji še: - Inšpektorji notranjega ministrstva nad tajne podatke NPU-ja - Priporočilo zavarovalnicam, naj zadržijo izplačila dividend - Ruski opozicijski voditelj Navalni domnevno zastrupljen

34 okužb z novim koronavirusom smo včeraj potrdili v 15 slovenskih občinah. Največ, sedem, v Velenju, pet v Hrastniku. Gre za največje število dnevno potrjenih novih primerov od sredine aprila. Pristojne skrbi zlasti širjenje virusa na zasebnih druženjih, opozarjajo pa tudi, da bi ob hitrem povečevanju števila okuženih lahko dosegli meje bolnišničnih zmogljivosti. Iz sosednje Hrvaške medtem poročajo o rekordnih 140 okužbah. Podrobneje po drugih poudarkih oddaje. Druge teme: - Ustavno sodišče: Delitev RTV-prispevka le, če ne ogrozi javnega medijskega servisa - 25 let po genocidu v Srebrenici pokop v zadnjem letu odkritih žrtev - Carigrajska Hagija Sofija po novem mošeja, po svetu izrazi obžalovanja - 90 let skladatelja in dirigenta Mojmirja Sepeta, avtorja večne Poletne noči

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Najnovejši podatki o okužbah s koronavirusom v Sloveniji kažejo, da so včeraj potrdili največje število novih primerov v zadnjih dveh mesecih in pol, in sicer 30. Pristojni upajo, da bodo nedavno sprejeti ukrepi, med drugim ponovno obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih in izrazitejša zapora meje, pripomogli k izboljšanju epidemiološke slike, sicer pa nas lahko doleti vnovično zapiranje najbolj tveganih gospodarskih panog. Druge teme: - Pristojni na šestih mejnih prehodih že vročajo odločbe o karanteni - Na slovenski Obali, kot kaže, kopalci tokrat previdnejši glede fizične razdalje - Politika razcepljena in razgaljena, politični prostor izpraznjen - Na Hrvaškem volilni molk pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami

Zbiranje na javnih krajih bo spet bolj omejeno, pri nadzoru karanten bi lahko inšpektorjem pomagali policisti, napovedana je aplikacija za sledenje okuženim s koronavirusom, Slovenija bi lahko Hrvaško umaknila s seznama epidemiološko varnih držav. To je nekaj od ukrepov, ki jih zaradi nadaljnjega širjenja okužb napovedala vlada. V oddaji še: - Na Hrvaškem manj novih primerov, v državah južneje spet porast - Nekdanji francoski premier Fillon obsojen na zaporno kazen - Odstopil predsednik nadzornega sveta 2TDK Matej Pirc - Kampanja Mi smo odprti za kulturo za osveščanje o njenem pomenu

Ob tisoč 147 testih na novi koronavirus so včeraj pri nas tri nove okužbe potrdili v Ljubljani, eno v Piranu in dve pri tujih državljanih. S Hrvaške danes poročajo o 19-ih novih okužbah, tamkajšnji zavod za javno zdravstvo pa zaradi vse večjega števila gostov, ki k našim sosedom prihajajo na počitnice, izdal navodila za ravnanje v primeru okužbe pri turistih. Druge teme: - Avstrija ne izključuje možnosti vnovičnega nadzora na svojih mejah - Voditelji članic Evropske unije neenotni glede načrta okrevanja po pandemiji - Na Hrvaškem zaradi nasilja nad migranti ovadili prva policista - Začenja se maratonski nadzor psihofizičnega stanja voznikov

Pred jutrišnjo sprostitvijo javnega prometa, ki je zastal zaradi epidemije, smo se pozanimali, kako lahko od jutri dalje uporabljamo vlake in avtobuse. Povedano na kratko: z masko, razkuženimi rokami in ob upoštevanju medsebojne razdalje, če naštejemo le nekaj ukrepov. Pa tudi z nekaj strpnosti, saj bomo vsi - potniki in prevozniki - potrebovali nekaj časa, da se navadimo na novo realnost tudi na tem področju. V oddaji tudi o tem: - Oba policijska sindikata v bran kolegu s fotografije: Pokazal je človeški obraz policije, pogrom nad njim je žaljiv! - Slovenci, ki imajo na Hrvaškem nepremičnine ali plovila, lahko že dostopajo do njih - Šport: Dovoljeni organizirani treningi, v individualnih panogah tudi tekmovanja do državne ravni - Poklon Ivanu Cankarju tokrat prek spleta z igralsko-glasbeno izvedbo črtice Poet

Ob prihodnjih, prazničnih in s soncem obsijanih majskih dnevih bodo omejitve zaradi koronavirusa še bolj vidne - ne bo kresov, piknikov in preostalega množičnega druženja. Pristojni pravijo, da za zdaj ni dovolj razlogov za odpravo prepovedi gibanja in druženja, dokaj nejasna je tudi časovnica, kdaj bi bili še kak korak bliže bolj sproščenim razmeram. Veliko bo odvisno od posebne raziskave, ki jo opravljajo po državi - odkrili so prvi primer nove okužbe pri enem od testirancev, ki se je odzval na vabilo. - Epidemija bo verjetno podražila drugi predor pod Karavankami - Hmeljarji zaradi cincanja države ob več tujih sezonskih delavcev ttttttt - Na Hrvaškem se pripravljajo na turistične goste, tudi slovenske ttttttt - Na pomoč učencem: Prvi na maturi in Radijska učilnica ttttttt ttttttt

Koronavirus se je iz Italije razširil še na Hrvaško in v Avstrijo. V Italiji število okužb še narašča, razširile so se proti jugu države. Pri nas za zdaj okužbe z virusom še niso potrdili, predstavniki ministrstva za zdravje se bodo o pripravah in ukrepih danes pogovorili z vodstvi bolnišnic, poseben sestanek so že imeli na Primorskem. V oddaji še: - SDS, SMC, NSi in Desus uskladile koalicijsko pogodbo. Zaokrožila prva ministrska imena - Zaradi strogih pravil kreditiranja za polovico manj potrošniških posojil - NLB pred sklenitvijo velikega posla, kupila naj bi drugo največjo srbsko banko - Središče Ptuja napolnile maske - velika zabava v slovo od pusta

Dr. Barbara Riman je predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, vodi enoto Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki, je raziskovalka slovenstva na Hrvaškem, na reški filozofski fakulteti predava o slovensko-hrvaških kulturnih in zgodovinskih vezeh … Nedeljska gostja Vala 202 Barbara Riman, novinarka Tatjana Pirc in mojster zvoka Damjan Rostan so se sprehodili po Reki, evropski prestolnici kulture.

Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.

Dalmacija v obdobju velikih družbenih in političnih sprememb: od propada socializma in jugoslovanske države prek vojne in tranzicije do neusmiljene današnjosti, vse to odseva v romanih pisatelja, kolumnista in scenarista Jurice Pavičića. Pri pisanju uporablja elemente resničnostne proze, kriminalnega romana ali trilerja, vedno pa s prepričljivo prikazanim družbenim ozadjem. Na Hrvaškem je eden najvidnejših predstavnikov generacije, ki je začela pisati po osamosvojitvi države, v slovenščino njegova dela še niso prevedena, vsaj malo pa ga bomo spoznali v oddaji Razgledi in razmisleki. Z njim se je pogovarjal Vlado Motnikar

Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!

Te dni je v polnem teku 21. Festival dokumentarnega filma. Medtem ko so Ljubljano že obiskali nekateri avtorji in avtorice prikazanih dokumentarcev – med njimi sta režiserja Barbara Miller in Ben Asamoah – , je ta teden v Bergamu gostoval slovenski avtor. Vsestranski filmar Karpo Godina je bil posebni gost festivala Bergamo Film Meeting. V oddaji Gremo v kino boste slišali kratke pogovore z omenjenima režiserjema in režiserko, ocenili pa bomo tudi izbrani novosti z rednega sporeda, filma Creed II in Poslednji Srb na Hrvaškem. Vabljeni k poslušanju!

Pomorski strokovnjaki izpostavljajo, da je največ smrtnih žrtev na morju zaradi utopitev. Večino nesreč s smrtnim izidom bi lahko preprečili, če bi na čolnih uporabljali rešilne jopiče. Na Hrvaškem bodo ti v prihodnjem letu obvezni. Pripravljajo namreč nov Pravilnik o plovilih. Kakšni so predpisi pri nas, kakšna je uporaba rešilnih jopičev slovenskih ljubiteljev čolnov in katere so najpogostejše kršitve varne plovbe smo se pozanimali v tokratni oddaji.

Če nimate dolgih nog, vam je prepovedano kopati se v slovenskem morju

Mlada raziskovalka Barbara Riman je vodja enote Inštituta za naorodnostna vprašanja na Reki. Naloga enote, ki ima sedež v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica, je raziskovanje zgodovine Slovencev in slovenstva na Hrvaškem. Barbara Riman o tej temi veliko ve. Sama je namreč pripadnica tretje generacije Slovencev, ki so svoj novi dom našli na Reki. V goste jo je povabila Barbara Kampos.

Vojna na Hrvaškem sredi 90-ih let prejšnjega stoletja je pustila pečat in po hrvaških domovih še vedno številni ljudje skrivajo veliko količino orožja. Poroča zagrebška dopisnica Nataša Prislan Culiberg.