Podcasts about knjige

Pubertet. Taj trenutak kad ti dijete preko noći naraste, zaključa vrata i postane ti potpuno strano biće. U ovoj epizodi razgovaramo o najtežem razdoblju roditeljstva:

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

U ovoj epizodi podkasta Dva i po psihijatra naši omiljeni psihijatri Mihailo i Roberto preporučuju knjige koje, po njihovom mišljenju, svako treba da pročita – bilo da tražite utehu, razumevanje, dublji uvid u sebe ili svet oko sebe.Promena je neizbežna. I jedina konstanta. U ovoj epizodi podkasta, uz podršku vode Rosa – prirodne, baš kao i promena, psihijatri Mihailo i Roberto razgovaraju o knjigama koje nas menjaju – polako, tiho, ali duboko.Ovo je epizoda za sve koji rastu, razvijaju se, balansiraju između ličnog i profesionalnog, i uprkos svemu – zadržavaju osmeh i veruju u sutra. Preporučene knjige nisu samo za čitanje, već za razumevanje sebe i sveta – za one trenutke kad osećamo da se menjamo jer smo zaljubljeni, jer postajemo roditelji, jer počinjemo iznova.Može li knjiga i dalje da nas motiviše? I koje su knjige na vas ostavile najveći utisak? Kakve knjge vam pomažu u bilo kom segmentu života?U svetu u kom je promena u tvojoj prirodi, neka ove knjige budu korak napred. Jer prirodno je - menjam se. A kao i voda - i ti ćeš pronaći svoj put.Bez pretenzije da prave top-liste, oni razgovaraju o delima koja ostavljaju trag - od psiholoških klasika i savremene literature do neobičnih naslova koji su im pomogli da bolje razumeju ljude. Knjige koje pokreću razgovor, izazivaju emocije i možda vas nateraju da se zapitate: Zašto mi ovo ranije nije došlo u ruke?Udobno se smestite, natočite čašu vode – Rosa, naravno – ili nekog svog omiljenog napitka po želji, i poslušajte koje knjige preporučuju vaša dva i po psihijatra.

23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.

20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Govori, naslov nove knjige Boruta Gombača je zavajajoč, česar pa ni mogoče zameriti, saj je za knjigo, kot je ta, res težko najti naslov, ki bi jo enopotezno označil. Ob prvem listanju je jasno, da ne gre za poezijo, za dramatiko, za esej ali za pesmi, namenjene glasbenemu svetu, po čemer je Borut Gombač znan že več desetletij. Gre za govorjenje o vseh zvrsteh pisanja na pesniški, žurnalističen, priložnosten ali memoarski način. V uvodu skuša avtor pojasniti, kakšne vrste je pravzaprav knjiga, ki jo je pripravil. Pravi, da to ni "zbirka priložnostnih govorov", temveč da gre "za posamezne pasaže, pa ne le iz govorov, ampak iz revijalnih in monografskih prispevkov, intervjujev, dnevnikov, scenarijev, javnih in zasebnih dopisovanj, knjižnih razstav, klepetanj ob kavici in kozarčku". Torej mešanica, ki pa vendarle mora imeti skupno nit. Kljub razkropljenosti se izkaže, da zapise povezuje razmislek o celotni avtorjevi karieri z različnih zornih kotov in spod peres različnih piscev. Zbirko torej sestavljajo izbrani izpiski iz najrazličnejših objav. Posebej zanimive so interpretacije posameznih verzov ali pesmi ali pa opisi okoliščin, ki so pripeljale do določenih zapisov. Zbirka je razdeljena na štiri sklope, ki se nanašajo na predmete avtorjevega pisateljskega in knjižničarskega udejstvovanja, torej poezije, radijskih iger, literature za otroke, pesnjenje za glasbo in delo v knjižnici. Sklope povezujejo zapisi, ki so nastali v zadnjih dvajsetih letih. Borut Gombač velja za enega pomembnejših pesnikov svoje generacije, saj je avtor petih pesniških zbirk in dobitnik prestižne Veronikine nagrade. Njegove pesmi za uglasbitev so popularne, predstavljajo poseben in pristen mariborski song. Kot žirant za nagrado Viteškega turnirja se Gombač v intervjujih in drugih zapisih predstavlja kot obziren, neumoren in nepristranski bralec poezije drugih avtorjev. Slikovito opisuje tudi delo knjižničarja. Zaposlen je namreč v Univerzitetni knjižnici Maribor in zato postaja še posebej prepoznavna osebnost obdravskega področja. Hkrati posveča pozornost tudi literaturi za otroke, tako pravljicam kot radijskim igram. V knjigi Govori Borut Gombač govori o tem, kaj misli o svojem delu oziroma kaj o njegovem delu mislijo in sprašujejo drugi. Ta zbirka zapisov je temelj avtobiografije in avtorefleksije, ki jo dopolnjujejo izjave ali zapisi novinarjev, pisateljskih kolegov, obiskovalcev knjižnice in bralcev. Vse kaže, da Boruta Gombača najbolj poznajo Petra Vidali, ki je napisala tudi spremno besedo, Bojan Tomažič, Peter Semolič, Miroslav Slana, Zoran Pevec, Maja Šučur, Nino Flisar, Melita Forstnerič Hajnšek, Muanis Sinanović ter Milan Vincetič, znameniti pesnik in mentor številnim slovenskim literatom, še posebej štajerskim in prekmurskim. Gombač se v svojih razmislekih naslanja na široko paleto piscev, pevcev in govorcev od Aristotela do Andreja Brvarja in Tomaža Šalamuna. Zato je knjiga Govori tudi zgoščen prikaz misli intelektualcev prvega četrtletja 21. stoletja, pa ne le misli glede na predmet ali vsebino, temveč tudi načina izražanja, teoretiziranja, modrovanja. Med Jurčičem in Gombačem je pač prišlo do silovitih premikov v literarnoteoretskem načinu pisanja! S to knjigo Borut Gombač tako rekoč samozavestno zaseda prostor, ki mu pripada in ki bi bil brez izpostave zapisov o svojem delu ali pogovorov z njim manj izrazit. Če se s pesniškimi zbirkami predstavlja kot pesnik, ni hkrati prepoznan tudi kot dramatik ali kolumnist, če pa se predstavi z vsemi svojimi poklici in interesi hkrati, pa je prepoznan kot vplivna osebnost v določenem kulturnem okolju. Pesmi, igre, pravljice, kolumne dandanes niso dovolj. Knjige so mrtve, če niso odprte. To Gombač spoznava kot knjižničar in kot avtor. Avtor mora stopiti na oder, spregovoriti o sebi, se odpreti, dopustiti listanje, dokazati vseprisotnost in se celo angažirati na drugih področij, sicer je neopažen in prej ali slej pozabljen. Knjiga Govori je pravzaprav album samodokazovanja. Med branjem pride do občutka, da avtor stoji pred reflektorjem, ki se neenakomerno ugaša in prižiga, bodisi le za hip, za osvetlitev kratkega zapisa, ali za daljši čas, ki je potreben za branje daljšega odstavka. Mediji so po naravi nekaj bežnega, zato postajajo tudi zbirke kolumn nov žanr knjižnih izdaj, same kolumne pa krajše in krajše, saj mediji kulturi dodeljujejo manj in manj prostora. Gombač je najbolj neposreden prav v odlomkih iz kolumn, ki jih že vrsto let piše za časopis Večer. Sproščenost nakazuje ciklus "ob kavi in kozarčku", še bolj pa drobci iz dnevniških zapisov. V intervjujih pa je soočen z vprašanji, ki zahtevajo razmislek o temah, ki jih sam od sebe morda ne bi načenjal. Borut Gombač je s knjigo Govori odkril nov način predstavitve samega sebe. Razmah literarne teorije, poglobitev literarne kritike in samorefleksije lahko preglasi poezijo in jo celo premakne na spodnje police. To je edino, kar avtor kot pesnik tvega. Na srečo je s poezijo, radijskimi igrami in kolumnami že toliko uveljavljen, da mu nikakršna kritika ali teorija ne moreta sesuti statusa pomembnega sodobnega literarnega ustvarjalca, lahko pa ga podkrepita.

V prvi epizodi nove rubrike Derry King se s Petro Juilo Ujawe pogovarjava o Stephenu Kingu. Obe sva namreč veliki ljubiteljici njegovega pisanja, Julia pa tudi velika poznavalka njegovih del in adaptacij le teh. Epizoda služi kot nekakšen uvod v naslednje epizode, v katerih bomo obravnavali posamezna dela, filme, serije ... Petra Julia Ujawe je pred dnevi izdala tudi svoj prvi roman, Najboljše šele pride. Na IG jo najdete na profilu Nora na knjige

Knjige saučešća otvorene u makedonskim ambasadama zbog pogibije 59 osoba u klubu u Kočanima. Burne reakcije u Srbiji i Sjevernoj Makedoniji, nakon posjete predsjednika Aleksandar Vučić s novinarima pacijentima iz Kočana u Beogradu. Razgovot predsjednika SAD i Rusije o mirovnom sporazuma za Ukrajinu.

Irena je avtorica Svetišč narave. Knjige, ki je eno pomembnejših bralnih presenečenj leta. Sedem tednov je preživela v različnih habitatih iz slovenskega nabora in dokazala, da popolna izkušnja leži tik za domačim pragom. Zagotovo imate doma tudi kakšnega izmed njenih izletniških vodnikov. Njena strast so povedke in pripovedke, vezane na hribe, kar je, kot se izkaže, zelo pomembno za razumevanje njenega opusa.

Knjige kao putovanja koja nas mijenjaju.

Začenja se Berlinale, mednarodni filmski festival, ki ga bodo letos v nemški prestolnici priredili že petinsedemdesetič. Letos bodo tam predstavili tudi pet filmov s slovensko udeležbo, med drugim igrani celovečerni film Urške Djukić, Kaj ti je deklica, in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta. Predstavljamo tudi knjižne novosti s polic Mladinske knjige.

"Biblioteka stvari" – Library of Things u Sydneyu je veoma posebna. U njoj možda nećete pronaći nijednu knjigu, ali tu možete posuditi razne predmete. Alati za rad u bašti su samo neki od 400 kućanskih aparata i predmeta koje članovi ove neobične biblioteke posuđuju za godišnju članarinu od 85 dolara. Jedna od osnivačica "biblioteke" Carol Skyring kaže da je smanjenje kućnog otpada ključna motivacija, i dio su rastuće mreže. Jedna od najstarijih je The Brunswick Tool Library u Melbourneu koja posuđuje više od 8.000 predmeta godišnje, dok Mullumbimby Library of Stuff u Novom Južnom Walesu posuđuje oko 5.000.

✓ Zašto Erik Topol nije pouzdan izvor informacija? ✓ Gde su nestala moderna remek-dela? ✓ Po čemu je naučna fantastika više naučna nego fantastika?

Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.

Prema novim istraživanjima podučavanje djece nekom drugom jeziku prije nego što krenu u školu donosi mnoge koristi. Jedan multikulturni par otišao je korak dalje, stvarajući dvojezične knjige koje pomažu njihovoj kćerki da se poveže s njenim naslijeđem. Većina australske djece odrasta čitajući na engleskom, ali trogodišnja Anaiya može puno više zahvaljujući njenom ocu Gagandeepu Bainsu, koji je migrirao iz Punjaba 2009.

Katere so največje slovenske knjižne uspešnice zadnjih let, kako nastajajo, kdo jih piše, kaj je za njih značilno in kakšna je njihova življenjska doba – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s knjižnimi uspešnicami, razmišljamo z avtorjem knjige Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja (Cankarjeva založba, 2024) Samom Rugelj, založnikom, urednikom, avtorjem in poznavalcem slovenskega založništva. Foto: Gregor Podlogar

Ime tedna je Barbara Miklošič, zdravstvena administratorka na ljubljanskem UKC-ju, ki za različne klinike in oddelke, od Urgence, Pediatrične klinike, ortopedske klinike, do oddelkov za kardiologijo in ginekologijo zbira knjige in skrbi, da so knjižne police vedno založene. Knjige so namenjene bolnikom, ki jih lahko prebirajo ob čakanju na obravnavo, jih odnesejo domov ali pa podarijo naprej.Kandidata sta bila še: Lun Sevnik, režiser, ki je za film Morje med nama na 25. mednarodnem filmskem festivalu v Stockholmu prejel glavno nagrado v kategoriji kratkih filmov. Film je mednarodno nagrado mlade žirije za najboljši film prejel tudi ob svetovni premieri na letošnjem filmskem festivalu v Trstu, uvrstil pa se je tudi v tekmovalni program novih talentov na mednarodnem filmskem festivalu v Talinu. Igor Muševič, raziskovalec na področju tekočih kristalov in mehke snovi ter redni profesor z Instituta Jožef Stefan in ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Za izjemne raziskovalne dosežke, ustvarjanja novih področij raziskav in mentoriranje vrhunskih raziskovalcev je prejel Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike.

Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si

V Svetu kulture predstavljamo festival Hiša strpnosti, ki ga že desetič pripravljata Mini teater Ljubljana in Judovski kulturni center Ljubljana. Festival odpira projekcija filma Knjige, ki jih ni zažgal. Film si kritično ogleda zgodovino zahodne misli tako, da pregleda ostanke zasebne knjižnice Adolfa Hitlerja. Vabimo vas tudi na premiero plesne predstave Širši prostor Avtorice Kaje Lin Jagodič Avguštin in soplesalca Jana Marolta. Predstava se dotika teme preseljevanja in mej ter nuje ljudi po lastitvi zemlje.

U 290. epizodi podkasta "Pojačalo", Ivanov gost je prof. dr Milan M. Ćirković, istaknuti astrofizičar, kosmolog i astrobiolog. Kroz dinamičan razgovor, prof. Ćirković deli svoja razmišljanja o astrobiologiji, rizicima za ljudsku civilizaciju, filozofiji nauke i kolonizaciji svemira. Diskusija se dotiče i aktuelnih naučnih otkrića, analize rizika, ali i globalnih izazova poput solarnog maksimuma i mogućih katastrofa uzrokovanih kosmičkim pojavama. Pored naučnih tema, razgovor se bavi i uticajem naučne fantastike na inspiraciju za naučna istraživanja, kao i etičkim pitanjima vezanim za tehnologiju i razvoj veštačke inteligencije. Važni linkovi: - Research Gate profil - https://www.researchgate.net/profile/Milan-Cirkovic - Profil Autora - https://talas.rs/author/milancirkovic/ - Knjige na srpskom i prevodi - https://www.heliks.rs/index.php Teme u epizodi: - Uvod - Početak razgovora - Razumevanje tehnologija - Sistemski bias - Šira slika - Magijski odnos ka nauci - Razumevanje verovatnoće - Genijalnost u filmu Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4hntgNe Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

V okviru nedavnega Festivala za tretje življensko obdobje nas je OPRO - zavod za aplikativne študije z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (1908-1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo to predhodnico družboslovnih analiz starosti in staranja v preteklih in sodobnih družbah v dveh delih (l.2018 in l.2020) dobili po zaslugi prav omenjenega zavoda - izdajatelja te knjige – prevedel pa jo je Tomaž Gerdina. Tako kot zavod OPRO na nedavni javni debati v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo tudi mi v studio povabili dve socialni psihologinji ljubljanske Fakultete za družbene vede, zasl. prof. dr. Mirjano Ule in doc. dr. Metko Mencin, ter poznavalca socialne geografije in demografije dr. Damirja Josipoviča iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Organizator je v vabilu med drugim zapisal, »da si je danes težko zamisliti, da bi eno samo delo ponudilo tako celovit in natančen historičen pregled obravnave starosti in statusa starih ljudi, kot je to storila Simone de Beauvoir v knjigi Starost. Poleg temeljne in lucidne kritike patriarhalne družbene ureditve v znameniti knjigi »Drugi spol«, je v knjigi Starost pokazala, da so bili tudi stari ljudje skozi večino socialne zgodovine izločeni in družbeno marginalizirani.« Temeljno spoznanje tega eruditskega eseja, ki je bilo pri nas in še kje dolgo spregledano, je prikaz historičnih in aktualnih virov v prid tezi, da je bila in je starost vedno in povsod odvisna od materialnih možnosti starajočih. Foto: Starost in mladost VIR: linkedin

Knjige, ki raziskujejo številne tematike, spodbujajo razmišljanje in odpirajo vrata v neznane svetove, izdaja mariborska založba Pivec. Med letošnjimi 40 novostmi so avtorska dela domačih avtorjev in prevodi. Predstavljamo izbor novih izdaj iz predpoletnega in popoletnega časa.

✓ Kako izabrati dobru knjigu za čitanje? ✓ Da li istorija može biti nauka? ✓ Šta je progres?

U ovoj epizodi biće dosta brljotina i grešaka, čudnih rečenica. Zašto, saznajte u narednih skoro 3 i po sata. Ali, najvažnije, napokon smo lansirali Njuz Shop. Šta smo spremili za vas, možete da pronađete na linku

V epizodi 145 je bila moja gostja Milena Miklavčič, slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja. Avtorica številnih zelo branih knjig, kot je Ogenj, rit in kače niso za igrače. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Milenine knjige, ženske in moške zgodbe Pogovori z ljudmi, nastanek knjige in digitalna pismenost Strah, pogum in nelagodje Nelagodna izkušnja pri pisanju knjige Problematika mladih danes Spolne prakse nekoč in danes 4. Božja zapoved Zaprtost vase, konflikti in pogovor Zbiranje zgodb za nastanek prve knjige Odnos z mamo, delovne navade in ljudsko znanje Bralne navade mladih, pisanje in kreativnost Zanimive zgodbe z moškimi, miselnost prejšnjih generacij Ženske in moški danes Odnos s poslušalci, dialog in avtentičnost zgodb Kdaj so ženske začele nositi modrčke?

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega svetaNa znanem mestu v sagi o Vojni zvezd mojster Yoda pripomni, da je težko videti v prihodnost, ker je ta pač v nenehnem gibanju. Vse lepo in prav, ampak nekaj podobnega bi najbrž lahko rekli tudi o preteklosti. Naše razumevanje tega, kako so ljudje nekoč živeli, delali, mislili in čustvovali, se namreč dopolnjuje, spreminja in premika z vsakim arheološkim izkopavanjem, z vsakim dolgo pozabljenim dokumentom, odkritim v državnem arhivu, z vsako porumenelo fotografijo, najdeno na zaprašenem podstrešju. To gibanje je praviloma seveda inkrementalnega značaja, no, tu in tam pa zgodovinarji, arheologi in drugi humanistični znanstveniki odkrijejo kaj tako velikega, tako pomembnega, da se lahko naš pogled na preteklost obrne na glavo čez noč. In vse kaže, da se je nekaj takega zgodilo pred nekaj meseci v južni Italiji. Za kaj torej gre? Ko so najzgodnejši arheologi v 18. stoletju začeli odkopavati antične Pompeje in druga naselja, ki jih je leta 79 pokopal izbruh Vezuva, so v eni izmed vil na robu mesteca Herculaneum odkrili tudi sobo, v kateri je bilo na stotine sicer zoglenelih in krhkih, a vendar intaktnih papirusnih zvitkov. To so bile, jasno, rimske knjige. Kaj v njih piše, doslej ni mogel prebrati nihče, pred nekaj meseci pa so znanstveniki sporočili, da so razvili pionirsko metodo, kako s pomočjo umetne inteligence vendarle pokukati v te knjige. Posledično se nam obeta, da bomo lahko zdaj prebirali grške in rimske knjige, za katerimi se je v počasnem teku stoletij izgubila vsaka druga sled. A kakšna dela bi se utegnila skrivati v tej zogleneli herkulanejski knjižnici? Bomo nemara odkrili še neznana besedila grških in rimskih književnikov, znanstvenikov in filozofov, med njimi morda celo pisanja Sapfo, Aristotela ali Livija? Bo zaradi teh novih uvidov treba navsezadnje na novo napisati kar celotno zgodovino antike? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo v studiu gostili tri izvrstne poznavalce grško-rimskega sveta: predavatelja na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino, dr. Gregorja Pobežina, ter dr. Sonjo Weiss in dr. Davida Movrina, oba predavatelja na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete.   foto: stenski mozaik v hiši št. 22 v Herculaneumu, ki prikazuje morskega boga Neptuna in Salacio, boginjo slane vode (Goran Dekleva)

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

Ove nedelje pripremili smo za vas više od 3 sata priče o zaista dobrim serijama, filmovima, knjigama. Osvrnuli smo se i novi album Black Keys, muzički i književni izbor naših stalnih saradnika (hvala

Dr Marija Anđelković i Dr Nenad Dikić rade sa svojim timom stručanjaka u Centru za sportsku ishranu i suplementaciju, zajedno učestvuju u pravljenju programa ishrane i suplementacije za više od 200 vrhunskih sportista Srbije. _______________________________________________________________________________________________

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 132 je bil moj gost David Zupančič, specializant infektologije, influencer, pisatelj in avtor priljubljenega podkasta Umetnost Lenarjenja. O svojih izkušnjah med pandemijo Covida-19 je napisal knjigo Življenje v sivi coni, kasneje pa še delo Znanost mirnega življenja, kot spodbuda k razmisleku o lastnemu vsakdanu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Mirno življenje Komunikacija Mladi, pozornost in družbena omrežja Vzgoja in pričakovanja do otroka Odrasli in zasvojenost s pametnimi napravami Davidova izkušnja s pisanjem Moč podkasta Snemanje podkasta s predsednikom vlade “Hooks” ali dolgi pogovori? Vedno manj ljudi bere knjige Znanost mirnega življenja in pomoč drugim Čuječnost Minljivost Meditacija in koncept napake

Novu sezonu počinjemo udarnički. Gledali smo (i zamo spojlovali) prvu epizodu treće sezone serije "True detective". Saznajte kako nam se dopala i zašto se Viktoru nije dopala. Jelisaveta je gledala novi film o Džeju "Nedelju", Marko nas je prošetao kroz svet Andy Pavlova i fanka i soula, dok je Nenad izdvojio jedan krajnje neobičan francuski film Sa nama je i ove nedelje naš prijatelj Converse, a modele koje nosimo možete pronaći u njihovom online shopu

Umirovljena voditeljica splitske podružnice Hrvatske matice iseljenika Branka Bezić Filipović je splićanka koja se niz godina bavi proučavanjem hrvatskog iseljeništva. Bezić Filipović je organizatorica i voditeljica niza uspješnih aktivnosti i projekata povezanih s iseljeništvom. Autorica je brojnih izložbi i postava kako u Hrvatskoj tako i u inozemstvu na temu iseljeništva. Redovito objavljuje rezultate svojih istraživanja, a od 2004. godine do danas je objavila sedamnaest naslova, od čega četrnaest iz područja hrvatskoga iseljeništva. Za svoj je predani rad više puta nagrađena i odlikovana. Njezina posljednja knjiga naslovljena Hrvati ujedinjeni kravatom će biti predstavljena u Sydneyu idućeg mjeseca.

Elden Ring (https://en.wikipedia.org/wiki/Elden_Ring) Hades (https://en.wikipedia.org/wiki/Hades_(video_game)) Midjourney (https://www.midjourney.com/home) i superwhisper (https://www.midjourney.com/home) ChatGPT (https://openai.com/chatgpt) Kinesis Gaming FreeStyle Edge (https://gaming.kinesis-ergo.com/edge/) Indeks kartice (https://p-enija.fireside.fm/175) I See Satan Fall Like Lightning (https://p-enija.fireside.fm/174) The Lord of the Rings (https://en.wikipedia.org/wiki/The_Lord_of_the_Rings) Dixit (https://en.wikipedia.org/wiki/Dixit_(board_game)) Silence (2016) (https://en.wikipedia.org/wiki/Silence_(2016_film))

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea   =============================   1.12. 2023 je v Cankarjevem domu potekal uraden dogodek ob izdaji knjige AIDEA, kjer je Klemen skupaj s Tjašo Strle delil misli in pogled o procesu pisanja knjige, modrostih in najbolj “intimnih” doživetjih v času ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Občutki pred in po izdaji knjige Neupoštevanje nasvetov Pogum in porednost Vipassana, trpljenje in spoznanje miru Soočanje z neprijetnimi trenutki Pisanje knjige v koči in samota Izkušnja na Tajskem Ljubezen in dušna golota Maska Nasveti preteklih partneric Motivi in pričakovanja o Vipassani Ali je upanje rešitev ali iluzija? Razmerje med disciplino in predajanjem Nasveti moškemu, da se odpre Zakaj AIDEA? Ekstremne situacije

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 125 je bil moj gost Jure Godler, vsestranski glasbeni, televizijski, gledališki in spletni ustvarjalec, mojster komedije, pisatelj in intelektualec. Zadnja leta je najbolj izpostavljen kot voditelj kvazinovičarskega tedenskega magazina Ta teden z Juretom Godlerjem in nič manj priljubljenega kviza Milijonar na Planet TV. Jure Godler: Naš človek v kafani https://emka.si/products/nas-clovek-v-kafani  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Poslanstvo kreativnih ljudi Delovni proces pisanja knjig “Distraction Free” ustvarjanje Od ideje do akcije Wolfgang Amadeus Mozart Talent ali trdo delo? TV, radio GA-GA in Sašo Hribar Ta teden z Juretom Godlerjem “Woke” kultura Podkasta Opazovalnica in Gospoda Konsistentnost ustvarjanja Roman Naš človek v kafani Perfekcionizem in izgorelost

Sve preporuke možete naći u opisu epozide posle premijere

Ambasadorica (Andasadorica) ovogodišnjeg Mjeseca hrvatske knjige je dopredsjednica Društva hrvatskih književnih prevodilaca (DHKP), Anda Bukvić Pažin. U drugom gostovanju u podcastu progovara o književnim prijevodima i o tome zašto su baš prevoditelji partneri ove manifestacije. Osim prijevoda, vraća se osnovama – čitanju, no isto tako i učenju, točnije kako učiti učiti. A od zadnjeg gostovanja, napisala je i knjigu o – slikovnicama. Mjesec hrvatske knjige: www.mhk.hr Prvo gostovanje: on.soundcloud.com/i5xGK -- Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Gost 20. epizode Njuz Popkasta je Nikola Đuričko, glumac, pisac i uskoro punokrvni muzičar. Pored standardnih predloga šta da gledate, čitate i slušate, zaronili smo i u Nikolinu priču o životu u Los Anđelesu, uticaju AI na filmsku industriju i trenutnom štrajku filmskih radnika, zašto se jedna tema stalno provlači kroz sve serije. Tu je i najava albuma "Po sećanju" benda Džoni Midnajt Trio, koji izlazi uskoro, vrlo uskoro.

Ove nedelje se desilo da čak tri člana POPkasta gledaju istu seriju. Pričali smo o tome da li je Bekam stvarno tolika faca, koja serija je baš dobra ekranizacija jedne igre, zašto filmovi Vesa Andersona ne prijaju svima (i koje ipak treba pogledati), šta je BlackPink a šta Black Pumas, kako je jedan lik iz šume postao glavna YouTube senzacija i šta smo sve propustili na BITEF-u. Najavljujemo koncert Rammsteina u Beogradu i retrospektivnu izložbu Miće Popovića u Galeriji SANU. Sa nama je ponovo Converse, koji je ovaj put spremio posebne akcije i popuste za svoje kupce u online prodavnici

V 192. epizodi podcasta Lovim ravnotežje sem v solo epizodo ujela, kaj se je dogajalo v zakulisju ustvarjanja podcasta zadnje mesece, kako sem se skregala s svojim ravnotežjem, doživela krizo identitete in našla način, ki mi je pomagal postaviti bolj zdrave okvirje za svoje življenje. V epizodi sem razkrila tudi velik projekt - knjigo Lovim svoje ravnotežje, ki sem jo pisala zadnje mesece in mi je bila v veliko pomoč pri iskanju sebe v vsej zmedi zadnjih mesecev.  Prijavi se na moje e-novice in ujemi prvo novico o predprodaji: https://ninagaspari.com/ Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sem jih omenila med epizodo. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda192 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

POPkast je postao punoletan, a mi ove nedelje krećemo na putovanje sa preporukama od bespuća Norveške do bespuća Floride. Osvrnuli smo se i na nove verzije klasičnih Disney filmova, novi turski film, ali i opus Adama Sendlera. (Link niže) Poslušajte i koje albume i izvođače vam preporučujemo, te koje predstave baš morate da pogledate. Prijatelj POPkasta i ovaj put je Converse, a šta su spremili za jesen i zimu, pogledajte u njihovoj online prodavnici

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 41: Astra AI Retorika in javni govor Knjige in pesniške zbirke Starost Družbeni odnosi Inspiracija za pogovor Naš namen in smisel Zakaj si se odločil priti na Dialog? Izobrazba Nelagodje in nastopanje Nepremičnine in side-hustle Finančno svetovanje Navade britja Kariera premoženjskega svetovalca Finančna pismenost Knjiga ali kratki posnetki Partnerski odnos in meje Prijateljstvo Študij Doslednost pri delu Druga priložnost Posel in gostinstvo Uspešnost podjetja Družinsko podjetje Ribolov Priložnost za rast podjetja Prodaja podjetja Ribolov kot hobij Surfanje AIDEA soustvarjalka Mojca Zmenkarije ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?

Hvala ti. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

Ob zaključku prve sezone podkasta Umetnost Lenarjenja se bomo skupaj sprehodili čez sedem znanstvenih raziskav na temo notranjega miru in zadovoljstva. Sporočila, ki jih posredujem v tej epizodi, sem oblikoval preko dvanajstih let intenzivne skrbi za lastno duševno zdravje, podprl pa s strokovnimi članki s področja psihologije, nevrologije in sociologije. Pa še dobra novica za tiste, ki vas te tematike bolj zanimajo: jeseni 2023 bo izšla moja druga knjiga z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri na evidence-based način podrobno opisujem načela, koncepte in tehnike, ki sem jih spoznal kot neprecenljive pri iskanju svojega skromnega mesta spokojnosti v našem krasnem, norem svetu. V pogovoru omenjam še dve drugi epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja: #2 Mala šola čuječnosti - 1. del; in #7 Mala šola čuječnosti - 2. del Knjiga Življenje v sivi coni: https://emka.si/products/zivljenje-v-sivi-coni?gclid=Cj0KCQjwtO-kBhDIARIsAL6LorcxmSHUEHG4Nr9xQpc12x_gQ55I3FNQnM4x7sBfIUj28PrDKti-OpIaAqyAEALw_wcB Omenjene raziskave: Vpliv čuječnosti na sivo možganovino (Singleton 2014): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24600370/ O snažilkah in rekreaciji (Crum 2007): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17425538/ O pametnih telefonih (Kushlev 2016): https://interruptions.net/literature/Kushlev-CHI16.pdf Ljudje smo slabi v razbiranju motivov drugih (Epley 2004): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15382983/ O dekletih, ki so mislile, da imajo na obrazu brazgotino (Kleck 1980): https://www.researchgate.net/publication/232481827_Perceptions_of_the_impact_of_negatively_valued_characteristics_on_social_interaction   Raziskava o tem, kje se pri ljudeh pojavljajo najbolj kreativne ideje (Gable 2019): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30653407/   Raziskava o privzeti nevronski mreži in divergentnem mišljenju (Shofty 2022): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34974525/

Mada je 13 za neke baksuzni broj, ovo izdanje POPkasta proteklo je u skoro potpunom redu. Pogledajte i poslušajte koji filmovi su bili baš dobra zabava, a koji je totalno razočarenje, šta se gledalo od serije, koje knjige Elene Ferante morate da pročitate i koji je odakle toliki optimizam Dejvidu Grolu. Ono što nikako ne treba da propustite je trejler za koncept Viktorove i Mašine serije i Jelisavetini utisci sa koncerta Florence + The Machine u Puli.