Podcasts about knjige

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.

Amir Kamber razgovara s Goranom Markovićem o napetim vremenima i političkim pritiscima u Srbiji. Marković je kao reditelj stvorio monumentalno filmsko djelo (Specijalno vaspitanje, Nacionalna klasa, Variola vera, Tito i ja, Turneja...). Trenutno se više posvećuje pisanju. Zašto? Ko je pajac u njegovom romanu "Doktor D."? Radovan Karadžić odnosno dr Dabić? Više o stvaralaštvu Gorana Markovića saznajemo od našeg književnog stručnjaka Davora Korića. Može li se čitajući knjigu gledati film. Kako? Von Amir Kamber.

Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom

Oho! Da li je ovo nova epizoda? Jeste. VRATILI SMO SE! I doveli smo Duš(m)ana sa sobom. A on je doneo papirnu galanteriju! Pardon, književnost. Sajam knjiga je u toku, pa evo da vidite šta krije Veseli Četvrtak na svom štandu.

Ko je leta 2004 prišla v Založništvo tržaškega tiska, je najprej skrbela za promocijo književnih del in dogodkov. In to odlično počne še danes, ko je glavna urednica. Poskrbela je za izdajo več kot 200 knjig in jih več deset prevedla v italijanski jezik. Odrasle poučuje slovenščino, organizira delavnice za študente prevajalstva in uživa, ko se pogovarja z mladimi. Idej za nove projekte ji nikoli ne zmanjka. Na kongresu slovenskih založnikov so jo razglasili za letošnjo naj osebnost založništva, tudi zato, ker je ambasadorka medkulturne komunikacije. O založništvu danes, slovenskem jeziku in kompleksih pa tudi o mladih, ki še vedno berejo, in dokumentarnih filmih, za katere nima več časa. O vsem tem pripoveduje Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska. Foto: ZTT

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.

Pred davnimi časi, kot so mi povedali stari ljudje, je živela strašna pošast, ki je prišla s severa in opustošila cele predele dežele, požirala tako ljudi kot živali; in ta pošast je bila tako uničujoča, da so se bali, da na zemlji ne bi ostalo nobeno živo bitje več, če se ne bo kdo ojunačil in jo uničil.Kdo je strašnega zmaja uspel uničiti, nam pojasni ljudska pravljica, za katero pa ne vem, od kod izhaja. Prvič jo je objavil Andrej Lang v Rumeni knjigi pravljic, ki je izšla leta 1894, pred več kot stoletjem torej. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je "izvohal" dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.Če vas zanima več o tem, s čim vse se ukvarja Laboratorij za dediščinsko znanost, lahko prisluhnete naši Xkurziji tja.

Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Amir Kamber razgovara s dobitnikom Nagrade "Miroslav Krleža" o njegovom novom romanu. Slobodan Šnajder u "Anđelu nestajanja" ispisuje povijest Zagreba, između ostalog, iz vizure jedne gradske dvokatnice kojoj daje moć govora. Književni kritičar Davor Korić pojašnjava kontekst i raščlanjuje zašto se u romanu, pored niza tzv. malih ljudi, pojavljuju istorijske ličnosti Josip Broz Tito i Koča Popović. Postavlja se pitanje gdje je Thompson u cijeloj priči? Donosi li Šnajderov književni anđeo utjehu? Von Amir Kamber.

U ovoj epizodi, psihijatri Mihailo i Roberto ostavljaju dijagnoze po strani i otvaraju – knjige. Govore o naslovima koji su ih oblikovali, potresli, inspirisali, nasmejali i podstakli na promenu. Od klasičnih psiholoških dela, preko književnosti koja osvetljava ljudsku prirodu, do savremenih autora koji pomažu da bolje razumemo sebe i svet oko sebe – ova epizoda je prava mala biblioterapija za svakoga ko želi da raste. (Napominjemo da spisak preporučenih knjiga i linkove do istih možete pronaći ispod, u opisu ove epizode). Baš kao što knjiga može da promeni pogled na život, tako i mi možemo da se menjamo – postepeno, svesno, sa poverenjem u sebe. Promena je u tvojoj prirodi, a dobra knjiga je često upravo onaj tihi impuls koji je pokrene. U duhu kampanje „Prirodno je, menjam se“, ova epizoda je posvećena svima koji balansiraju svakodnevne obaveze, ali ne odustaju od učenja, ličnog razvoja i radoznalosti. Kao voda koja uvek pronađe svoj put, tako i pravi redovi, u pravo vreme, mogu pronaći put do nas – i promeniti nas iznutra.

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

Predstavili smo knjigo dr. Bernarda Nežmaha: Neznani Jurčič, magični žurnalist. Gost oddaje je bil avtor dr. Nežmah.

Predstavili smo knjigo dr. Bernarda Nežmaha: Neznani Jurčič, magični žurnalist. Gost oddaje je bil avtor dr. Nežmah.

Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.

Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.

Pubertet. Taj trenutak kad ti dijete preko noći naraste, zaključa vrata i postane ti potpuno strano biće. U ovoj epizodi razgovaramo o najtežem razdoblju roditeljstva:

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

U ovoj epizodi podkasta Dva i po psihijatra naši omiljeni psihijatri Mihailo i Roberto preporučuju knjige koje, po njihovom mišljenju, svako treba da pročita – bilo da tražite utehu, razumevanje, dublji uvid u sebe ili svet oko sebe.Promena je neizbežna. I jedina konstanta. U ovoj epizodi podkasta, uz podršku vode Rosa – prirodne, baš kao i promena, psihijatri Mihailo i Roberto razgovaraju o knjigama koje nas menjaju – polako, tiho, ali duboko.Ovo je epizoda za sve koji rastu, razvijaju se, balansiraju između ličnog i profesionalnog, i uprkos svemu – zadržavaju osmeh i veruju u sutra. Preporučene knjige nisu samo za čitanje, već za razumevanje sebe i sveta – za one trenutke kad osećamo da se menjamo jer smo zaljubljeni, jer postajemo roditelji, jer počinjemo iznova.Može li knjiga i dalje da nas motiviše? I koje su knjige na vas ostavile najveći utisak? Kakve knjge vam pomažu u bilo kom segmentu života?U svetu u kom je promena u tvojoj prirodi, neka ove knjige budu korak napred. Jer prirodno je - menjam se. A kao i voda - i ti ćeš pronaći svoj put.Bez pretenzije da prave top-liste, oni razgovaraju o delima koja ostavljaju trag - od psiholoških klasika i savremene literature do neobičnih naslova koji su im pomogli da bolje razumeju ljude. Knjige koje pokreću razgovor, izazivaju emocije i možda vas nateraju da se zapitate: Zašto mi ovo ranije nije došlo u ruke?Udobno se smestite, natočite čašu vode – Rosa, naravno – ili nekog svog omiljenog napitka po želji, i poslušajte koje knjige preporučuju vaša dva i po psihijatra.

23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.

20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Govori, naslov nove knjige Boruta Gombača je zavajajoč, česar pa ni mogoče zameriti, saj je za knjigo, kot je ta, res težko najti naslov, ki bi jo enopotezno označil. Ob prvem listanju je jasno, da ne gre za poezijo, za dramatiko, za esej ali za pesmi, namenjene glasbenemu svetu, po čemer je Borut Gombač znan že več desetletij. Gre za govorjenje o vseh zvrsteh pisanja na pesniški, žurnalističen, priložnosten ali memoarski način. V uvodu skuša avtor pojasniti, kakšne vrste je pravzaprav knjiga, ki jo je pripravil. Pravi, da to ni "zbirka priložnostnih govorov", temveč da gre "za posamezne pasaže, pa ne le iz govorov, ampak iz revijalnih in monografskih prispevkov, intervjujev, dnevnikov, scenarijev, javnih in zasebnih dopisovanj, knjižnih razstav, klepetanj ob kavici in kozarčku". Torej mešanica, ki pa vendarle mora imeti skupno nit. Kljub razkropljenosti se izkaže, da zapise povezuje razmislek o celotni avtorjevi karieri z različnih zornih kotov in spod peres različnih piscev. Zbirko torej sestavljajo izbrani izpiski iz najrazličnejših objav. Posebej zanimive so interpretacije posameznih verzov ali pesmi ali pa opisi okoliščin, ki so pripeljale do določenih zapisov. Zbirka je razdeljena na štiri sklope, ki se nanašajo na predmete avtorjevega pisateljskega in knjižničarskega udejstvovanja, torej poezije, radijskih iger, literature za otroke, pesnjenje za glasbo in delo v knjižnici. Sklope povezujejo zapisi, ki so nastali v zadnjih dvajsetih letih. Borut Gombač velja za enega pomembnejših pesnikov svoje generacije, saj je avtor petih pesniških zbirk in dobitnik prestižne Veronikine nagrade. Njegove pesmi za uglasbitev so popularne, predstavljajo poseben in pristen mariborski song. Kot žirant za nagrado Viteškega turnirja se Gombač v intervjujih in drugih zapisih predstavlja kot obziren, neumoren in nepristranski bralec poezije drugih avtorjev. Slikovito opisuje tudi delo knjižničarja. Zaposlen je namreč v Univerzitetni knjižnici Maribor in zato postaja še posebej prepoznavna osebnost obdravskega področja. Hkrati posveča pozornost tudi literaturi za otroke, tako pravljicam kot radijskim igram. V knjigi Govori Borut Gombač govori o tem, kaj misli o svojem delu oziroma kaj o njegovem delu mislijo in sprašujejo drugi. Ta zbirka zapisov je temelj avtobiografije in avtorefleksije, ki jo dopolnjujejo izjave ali zapisi novinarjev, pisateljskih kolegov, obiskovalcev knjižnice in bralcev. Vse kaže, da Boruta Gombača najbolj poznajo Petra Vidali, ki je napisala tudi spremno besedo, Bojan Tomažič, Peter Semolič, Miroslav Slana, Zoran Pevec, Maja Šučur, Nino Flisar, Melita Forstnerič Hajnšek, Muanis Sinanović ter Milan Vincetič, znameniti pesnik in mentor številnim slovenskim literatom, še posebej štajerskim in prekmurskim. Gombač se v svojih razmislekih naslanja na široko paleto piscev, pevcev in govorcev od Aristotela do Andreja Brvarja in Tomaža Šalamuna. Zato je knjiga Govori tudi zgoščen prikaz misli intelektualcev prvega četrtletja 21. stoletja, pa ne le misli glede na predmet ali vsebino, temveč tudi načina izražanja, teoretiziranja, modrovanja. Med Jurčičem in Gombačem je pač prišlo do silovitih premikov v literarnoteoretskem načinu pisanja! S to knjigo Borut Gombač tako rekoč samozavestno zaseda prostor, ki mu pripada in ki bi bil brez izpostave zapisov o svojem delu ali pogovorov z njim manj izrazit. Če se s pesniškimi zbirkami predstavlja kot pesnik, ni hkrati prepoznan tudi kot dramatik ali kolumnist, če pa se predstavi z vsemi svojimi poklici in interesi hkrati, pa je prepoznan kot vplivna osebnost v določenem kulturnem okolju. Pesmi, igre, pravljice, kolumne dandanes niso dovolj. Knjige so mrtve, če niso odprte. To Gombač spoznava kot knjižničar in kot avtor. Avtor mora stopiti na oder, spregovoriti o sebi, se odpreti, dopustiti listanje, dokazati vseprisotnost in se celo angažirati na drugih področij, sicer je neopažen in prej ali slej pozabljen. Knjiga Govori je pravzaprav album samodokazovanja. Med branjem pride do občutka, da avtor stoji pred reflektorjem, ki se neenakomerno ugaša in prižiga, bodisi le za hip, za osvetlitev kratkega zapisa, ali za daljši čas, ki je potreben za branje daljšega odstavka. Mediji so po naravi nekaj bežnega, zato postajajo tudi zbirke kolumn nov žanr knjižnih izdaj, same kolumne pa krajše in krajše, saj mediji kulturi dodeljujejo manj in manj prostora. Gombač je najbolj neposreden prav v odlomkih iz kolumn, ki jih že vrsto let piše za časopis Večer. Sproščenost nakazuje ciklus "ob kavi in kozarčku", še bolj pa drobci iz dnevniških zapisov. V intervjujih pa je soočen z vprašanji, ki zahtevajo razmislek o temah, ki jih sam od sebe morda ne bi načenjal. Borut Gombač je s knjigo Govori odkril nov način predstavitve samega sebe. Razmah literarne teorije, poglobitev literarne kritike in samorefleksije lahko preglasi poezijo in jo celo premakne na spodnje police. To je edino, kar avtor kot pesnik tvega. Na srečo je s poezijo, radijskimi igrami in kolumnami že toliko uveljavljen, da mu nikakršna kritika ali teorija ne moreta sesuti statusa pomembnega sodobnega literarnega ustvarjalca, lahko pa ga podkrepita.

V prvi epizodi nove rubrike Derry King se s Petro Juilo Ujawe pogovarjava o Stephenu Kingu. Obe sva namreč veliki ljubiteljici njegovega pisanja, Julia pa tudi velika poznavalka njegovih del in adaptacij le teh. Epizoda služi kot nekakšen uvod v naslednje epizode, v katerih bomo obravnavali posamezna dela, filme, serije ... Petra Julia Ujawe je pred dnevi izdala tudi svoj prvi roman, Najboljše šele pride. Na IG jo najdete na profilu Nora na knjige

Knjige saučešća otvorene u makedonskim ambasadama zbog pogibije 59 osoba u klubu u Kočanima. Burne reakcije u Srbiji i Sjevernoj Makedoniji, nakon posjete predsjednika Aleksandar Vučić s novinarima pacijentima iz Kočana u Beogradu. Razgovot predsjednika SAD i Rusije o mirovnom sporazuma za Ukrajinu.

"Biblioteka stvari" – Library of Things u Sydneyu je veoma posebna. U njoj možda nećete pronaći nijednu knjigu, ali tu možete posuditi razne predmete. Alati za rad u bašti su samo neki od 400 kućanskih aparata i predmeta koje članovi ove neobične biblioteke posuđuju za godišnju članarinu od 85 dolara. Jedna od osnivačica "biblioteke" Carol Skyring kaže da je smanjenje kućnog otpada ključna motivacija, i dio su rastuće mreže. Jedna od najstarijih je The Brunswick Tool Library u Melbourneu koja posuđuje više od 8.000 predmeta godišnje, dok Mullumbimby Library of Stuff u Novom Južnom Walesu posuđuje oko 5.000.

✓ Zašto Erik Topol nije pouzdan izvor informacija? ✓ Gde su nestala moderna remek-dela? ✓ Po čemu je naučna fantastika više naučna nego fantastika?

Prema novim istraživanjima podučavanje djece nekom drugom jeziku prije nego što krenu u školu donosi mnoge koristi. Jedan multikulturni par otišao je korak dalje, stvarajući dvojezične knjige koje pomažu njihovoj kćerki da se poveže s njenim naslijeđem. Većina australske djece odrasta čitajući na engleskom, ali trogodišnja Anaiya može puno više zahvaljujući njenom ocu Gagandeepu Bainsu, koji je migrirao iz Punjaba 2009.

Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si

U 290. epizodi podkasta "Pojačalo", Ivanov gost je prof. dr Milan M. Ćirković, istaknuti astrofizičar, kosmolog i astrobiolog. Kroz dinamičan razgovor, prof. Ćirković deli svoja razmišljanja o astrobiologiji, rizicima za ljudsku civilizaciju, filozofiji nauke i kolonizaciji svemira. Diskusija se dotiče i aktuelnih naučnih otkrića, analize rizika, ali i globalnih izazova poput solarnog maksimuma i mogućih katastrofa uzrokovanih kosmičkim pojavama. Pored naučnih tema, razgovor se bavi i uticajem naučne fantastike na inspiraciju za naučna istraživanja, kao i etičkim pitanjima vezanim za tehnologiju i razvoj veštačke inteligencije. Važni linkovi: - Research Gate profil - https://www.researchgate.net/profile/Milan-Cirkovic - Profil Autora - https://talas.rs/author/milancirkovic/ - Knjige na srpskom i prevodi - https://www.heliks.rs/index.php Teme u epizodi: - Uvod - Početak razgovora - Razumevanje tehnologija - Sistemski bias - Šira slika - Magijski odnos ka nauci - Razumevanje verovatnoće - Genijalnost u filmu Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4hntgNe Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

✓ Kako izabrati dobru knjigu za čitanje? ✓ Da li istorija može biti nauka? ✓ Šta je progres?

U ovoj epizodi biće dosta brljotina i grešaka, čudnih rečenica. Zašto, saznajte u narednih skoro 3 i po sata. Ali, najvažnije, napokon smo lansirali Njuz Shop. Šta smo spremili za vas, možete da pronađete na linku

V epizodi 145 je bila moja gostja Milena Miklavčič, slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja. Avtorica številnih zelo branih knjig, kot je Ogenj, rit in kače niso za igrače. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Milenine knjige, ženske in moške zgodbe Pogovori z ljudmi, nastanek knjige in digitalna pismenost Strah, pogum in nelagodje Nelagodna izkušnja pri pisanju knjige Problematika mladih danes Spolne prakse nekoč in danes 4. Božja zapoved Zaprtost vase, konflikti in pogovor Zbiranje zgodb za nastanek prve knjige Odnos z mamo, delovne navade in ljudsko znanje Bralne navade mladih, pisanje in kreativnost Zanimive zgodbe z moškimi, miselnost prejšnjih generacij Ženske in moški danes Odnos s poslušalci, dialog in avtentičnost zgodb Kdaj so ženske začele nositi modrčke?

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

Ove nedelje pripremili smo za vas više od 3 sata priče o zaista dobrim serijama, filmovima, knjigama. Osvrnuli smo se i novi album Black Keys, muzički i književni izbor naših stalnih saradnika (hvala

Dr Marija Anđelković i Dr Nenad Dikić rade sa svojim timom stručanjaka u Centru za sportsku ishranu i suplementaciju, zajedno učestvuju u pravljenju programa ishrane i suplementacije za više od 200 vrhunskih sportista Srbije. _______________________________________________________________________________________________

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 132 je bil moj gost David Zupančič, specializant infektologije, influencer, pisatelj in avtor priljubljenega podkasta Umetnost Lenarjenja. O svojih izkušnjah med pandemijo Covida-19 je napisal knjigo Življenje v sivi coni, kasneje pa še delo Znanost mirnega življenja, kot spodbuda k razmisleku o lastnemu vsakdanu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Mirno življenje Komunikacija Mladi, pozornost in družbena omrežja Vzgoja in pričakovanja do otroka Odrasli in zasvojenost s pametnimi napravami Davidova izkušnja s pisanjem Moč podkasta Snemanje podkasta s predsednikom vlade “Hooks” ali dolgi pogovori? Vedno manj ljudi bere knjige Znanost mirnega življenja in pomoč drugim Čuječnost Minljivost Meditacija in koncept napake

Novu sezonu počinjemo udarnički. Gledali smo (i zamo spojlovali) prvu epizodu treće sezone serije "True detective". Saznajte kako nam se dopala i zašto se Viktoru nije dopala. Jelisaveta je gledala novi film o Džeju "Nedelju", Marko nas je prošetao kroz svet Andy Pavlova i fanka i soula, dok je Nenad izdvojio jedan krajnje neobičan francuski film Sa nama je i ove nedelje naš prijatelj Converse, a modele koje nosimo možete pronaći u njihovom online shopu

Elden Ring (https://en.wikipedia.org/wiki/Elden_Ring) Hades (https://en.wikipedia.org/wiki/Hades_(video_game)) Midjourney (https://www.midjourney.com/home) i superwhisper (https://www.midjourney.com/home) ChatGPT (https://openai.com/chatgpt) Kinesis Gaming FreeStyle Edge (https://gaming.kinesis-ergo.com/edge/) Indeks kartice (https://p-enija.fireside.fm/175) I See Satan Fall Like Lightning (https://p-enija.fireside.fm/174) The Lord of the Rings (https://en.wikipedia.org/wiki/The_Lord_of_the_Rings) Dixit (https://en.wikipedia.org/wiki/Dixit_(board_game)) Silence (2016) (https://en.wikipedia.org/wiki/Silence_(2016_film))

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea   =============================   1.12. 2023 je v Cankarjevem domu potekal uraden dogodek ob izdaji knjige AIDEA, kjer je Klemen skupaj s Tjašo Strle delil misli in pogled o procesu pisanja knjige, modrostih in najbolj “intimnih” doživetjih v času ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Občutki pred in po izdaji knjige Neupoštevanje nasvetov Pogum in porednost Vipassana, trpljenje in spoznanje miru Soočanje z neprijetnimi trenutki Pisanje knjige v koči in samota Izkušnja na Tajskem Ljubezen in dušna golota Maska Nasveti preteklih partneric Motivi in pričakovanja o Vipassani Ali je upanje rešitev ali iluzija? Razmerje med disciplino in predajanjem Nasveti moškemu, da se odpre Zakaj AIDEA? Ekstremne situacije

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 125 je bil moj gost Jure Godler, vsestranski glasbeni, televizijski, gledališki in spletni ustvarjalec, mojster komedije, pisatelj in intelektualec. Zadnja leta je najbolj izpostavljen kot voditelj kvazinovičarskega tedenskega magazina Ta teden z Juretom Godlerjem in nič manj priljubljenega kviza Milijonar na Planet TV. Jure Godler: Naš človek v kafani https://emka.si/products/nas-clovek-v-kafani  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Poslanstvo kreativnih ljudi Delovni proces pisanja knjig “Distraction Free” ustvarjanje Od ideje do akcije Wolfgang Amadeus Mozart Talent ali trdo delo? TV, radio GA-GA in Sašo Hribar Ta teden z Juretom Godlerjem “Woke” kultura Podkasta Opazovalnica in Gospoda Konsistentnost ustvarjanja Roman Naš človek v kafani Perfekcionizem in izgorelost

Sve preporuke možete naći u opisu epozide posle premijere

Gost 20. epizode Njuz Popkasta je Nikola Đuričko, glumac, pisac i uskoro punokrvni muzičar. Pored standardnih predloga šta da gledate, čitate i slušate, zaronili smo i u Nikolinu priču o životu u Los Anđelesu, uticaju AI na filmsku industriju i trenutnom štrajku filmskih radnika, zašto se jedna tema stalno provlači kroz sve serije. Tu je i najava albuma "Po sećanju" benda Džoni Midnajt Trio, koji izlazi uskoro, vrlo uskoro.

Ove nedelje se desilo da čak tri člana POPkasta gledaju istu seriju. Pričali smo o tome da li je Bekam stvarno tolika faca, koja serija je baš dobra ekranizacija jedne igre, zašto filmovi Vesa Andersona ne prijaju svima (i koje ipak treba pogledati), šta je BlackPink a šta Black Pumas, kako je jedan lik iz šume postao glavna YouTube senzacija i šta smo sve propustili na BITEF-u. Najavljujemo koncert Rammsteina u Beogradu i retrospektivnu izložbu Miće Popovića u Galeriji SANU. Sa nama je ponovo Converse, koji je ovaj put spremio posebne akcije i popuste za svoje kupce u online prodavnici

POPkast je postao punoletan, a mi ove nedelje krećemo na putovanje sa preporukama od bespuća Norveške do bespuća Floride. Osvrnuli smo se i na nove verzije klasičnih Disney filmova, novi turski film, ali i opus Adama Sendlera. (Link niže) Poslušajte i koje albume i izvođače vam preporučujemo, te koje predstave baš morate da pogledate. Prijatelj POPkasta i ovaj put je Converse, a šta su spremili za jesen i zimu, pogledajte u njihovoj online prodavnici