Podcasts about knjige

Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Eliniki dimokratia – grška republika« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov. Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstvu zaradi iznakaženosti zavrgla in ga vrgla v morje. Po dnevih padanja (značilno pretiravanje) se je znašel nekje, kjer se je naučil taliti rude in kovati kovine. S tem znanjem se je tudi maščeval Heri tako, da je zanjo skoval zlati prestol, ki je sedečega priklenil. Cena za izpust Here, ki so jo moledujoči bogovi morali plačati Hefajstu , da jo izpustijo, je bila roka najlepše od lepih – Afrodite. Bog ognja, kovačev in obrtnikov Hefajst je z veščino razumevanja transformacije rude, torej snovi v bolj uporabno snov – kovino, pokazal vztrajnost tako kot jo je pokazal pri tem, da je zaradi nje dobil najlepšo žensko. Ki ga je sicer varala z bogom vojne Aresom, ampak se je tako kot materi, maščeval tudi Afroditi in njenemu ljubimcu. Ko sta bila v postelji pred vrhuncem je nanju vrgel mrežo, in na ogled golega ujetega para povabil vse bogove z Olimpa, ki so se ob tem menda celo zabavali. Ta zgodba pove veliko o naravi starogrških bogov, boginj in njihovih podobnikov in podobnic. Gre za personifikacije človekovih osebnostnih lastnosti in prikaze fenomenov narave – Pozejdon je bil npr. bog morja. No, kovaštvo je bila ena od prvih začetnih dejavnosti spoznavanja snovi. In tako nemara eden od začetnikov znanosti, ki se od vere razlikuje v preprostem dejstvu. V verski fenomen verjamemo brez dokaza o njegovem dejanskem obstoju, znanost pa z dogovorjenim pojmovnim aparatom in metodami potrebuje dokaz o obstoju neke lastnosti, procesa ali prehoda iz enega v drugo stanje, agregatno, bi rekli kemiki. FOTO: Kovač Janez Globočnik kuje podkev, ki jo je pravkar iz žerjavice s kleščami potegnil na nakovalo v Tehniškem muzeju Slovenije VIR: Program Ars, Goran Tenze

V Mariboru so že 29-ič Slovenski dnevi knjige z rednim podnaslovom Ko te napiše knjiga in aktualnim geslom Knjige, ki premikajo meje. V Radijski tribuni, ki je del uradnega festivalskega programa, smo se pogovarjali o branju kot pomembni aktivnosti, ki lahko spremeni posameznika in družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude. Sodelovali so avtorji in promotorji branja: Anja Zag Golob, Sabina Fras Popovič in Dragan Potočnik, ki se strinjajo – »branje je naporno, a pomembno«.

V oddaji o kulturi smo vas povabili na predstavitev knjige osebnih spominov dolgoletnega družbenega in političnega delavca, nekdanjega župana Ljubljane v času slovenske osamosvojitve ter pomembnega soustvarjalca slovenskega javnega prostora Jožeta Strgarja z naslovom »En hudič le mora bit', ki bo danes zvečer (sreda) v Galeriji Družina. V nadaljevanju pa sledi še vabilo na predavanje prof. dr. Edvarda Kovača pod naslovom «Umetniško ustvarjanje kot pot do odpuščanja in sprave,» ki bo jutri, v četrtek, 21. maja, v veliki dvorani Teološke fakultete.

Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik

April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.

»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.

V oddaji o kulturi smo obeležili več tem. Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v Piranu prenavljajo cerkev sv. Mohorja in Fortunata na pokopališču, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava akademika Andreja Jemca, za konec pa še povabilo na gledališko predstavo Sedem za mizo MAGAR Teatra.

Vlada Republike Slovenije je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela letošnje leto razglasila za Kosovelovo leto in zato tudi ne preseneča, da je letošnja rdeča nit Sejma akademske knjige Liber.ac posvečena prav temu vedno aktualnemu pesniku s Krasa. Letošnji Festival literature sveta – Fabula pa je potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands, odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj, katerega knjiga Vrnitev v Lemberg je v prevodu pravkar izšla pri Beletrini. Mi tokrat še o literarnem večeru v spomin na februarja preminulega pesnika Miroslava Košuto. Večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je sodil v sklop podobnih s skupnim naslovom Ars teatralis.

Tokrat smo pripravili reportaži z osrednjega pomladanskega koncerta Krščanske kulturne zveze iz Celovca z naslovom Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom Ko glas žensk postane zgodba in s 25. izvedbe dobrodelne akcije Podarimo knjige, pri kateri sodelujeta Mohorjeva družba iz Celovca in Republika Avstrija.

Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje. Glasbeni izbor: Kate Bush: Cloudbusting Anohni: Rest All Them Witches: The Children of Coyote Women

Mohorjeva družba iz Celovca in Avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani sta danes 25-ič izvedla akcijo Podarimo knjige. Letos sta jih med slovenske nevladne in izobraževalne ustanove ter organizacije razdelila več kot 1300 v skupni vrednosti 50.000 evrov. Predsednik Mohorjeve dekan Ivan Olip je povedal, da so v tem času podarili različne knjige v vrednosti 1.250.000 evrov mnogim ustanovam. Letos so jih podarili osmim ustanovam, ki so bile po njihovi dobri presoji pomoči še posebej potrebne. Avstrijski veleposlanik Konrad Bühler pa je podčrtal: Branje knjige ne odpira le strani, odpira obzorja in nove poglede ter presega kulture in meje. Med prejemniki knjig je tudi Slovenska karitas. Generalni tajnik Peter Tomažič je dejal, a je knjiga nekaj osebnega, je prijateljica. Prejemniki pomoči so veseli knjige. Akcija Podarimo knjige, ki neprekinjeno poteka od leta 2002, pomembno prispeva k utrjevanju dobrih medsosedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, hkrati pa spodbuja ljubezen do knjige, branja ter kulturne izmenjave.

Sve se vrti oko Rta. Oko čega? Amir Kamber razgovara sa Sašom Ilićem o književnosti u znaku jedne planine u Srbiji. U romanu „Rt“ Ilić tematizira odnos čovjeka prema prirodi, tačnije, ljudsku trku za profitom u obliku multinacionalnog biznisa. Ugalj, bakar, zlato, litijum, opal. Slijepo podjarmljivanje prirode od jugoistočne Evrope do Australije? Može li literatura pomoći da progledamo? Davor Korić nas detaljnije upoznaje s djelom beogradskog autora Saše Ilića. Sve se vrti oko Rta dobre nade? Von Amir Kamber.

Slišali smo, kako se je Friderik Irenej Baraga poslovil od doma in se odpravil na dolgo potovanje v Ameriko.

V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).

Da li je vaš posao glupost?

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

V Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi je na ogled občasna razstava z naslovom Spominske knjige. Festival Ljubljana pa bo kulturni utrip prestolnice tudi letos obogatil z Zimskim festivalom, ki bo potekal od 10. februarja do 2. marca.

Leta 1989 je belokranjski humorist Toni Gašperič pripovedoval o knjigah svojega otroštva. Knjige so krožile iz rok v roke kot ljudska pesem od ust do ust. In če so te zalotili z Vinetoujem v roki učitelji, ti ukor po razredniku ni ušel. Nocoj vam poklanjamo odlomek zgodbe po njegovem izboru. Slišali ga bomo v interpretaciji igralcev Violete Tomič in Marka Simčiča. Pripovedujejo: Toni Gašperič in igralca Violeta Tomič in Marko Simčič. Avtor literarnega dela: Karl Friedrich May Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

U prazničnom duhu nazdravljamo našoj Teodori i poklanjamo 5 Plazma paketića najkreativnijima! A onda, spremamo vas za duge zimske noći sa preporukama koje se ne propuštaju. Zaranjamo u mračni svet P. Diddy-ja i njegovog pada, garantuje za fenomenalnu seriju po romanu Nika Kejva, a kroz jedan krimić objašnjavamo zašto život sa svekrvom može biti... opasan. Od epskih priča o vešticama do novih hitova Gipsy i Senidah, imamo sve što vam treba za savršen praznični maraton. Uživajte u praznicima i srećna vam 2026. godina

Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.

Amir Kamber razgovara s Goranom Markovićem o napetim vremenima i političkim pritiscima u Srbiji. Marković je kao reditelj stvorio monumentalno filmsko djelo (Specijalno vaspitanje, Nacionalna klasa, Variola vera, Tito i ja, Turneja...). Trenutno se više posvećuje pisanju. Zašto? Ko je pajac u njegovom romanu "Doktor D."? Radovan Karadžić odnosno dr Dabić? Više o stvaralaštvu Gorana Markovića saznajemo od našeg književnog stručnjaka Davora Korića. Može li se čitajući knjigu gledati film. Kako? Von Amir Kamber.

Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom

Oho! Da li je ovo nova epizoda? Jeste. VRATILI SMO SE! I doveli smo Duš(m)ana sa sobom. A on je doneo papirnu galanteriju! Pardon, književnost. Sajam knjiga je u toku, pa evo da vidite šta krije Veseli Četvrtak na svom štandu.

Ko je leta 2004 prišla v Založništvo tržaškega tiska, je najprej skrbela za promocijo književnih del in dogodkov. In to odlično počne še danes, ko je glavna urednica. Poskrbela je za izdajo več kot 200 knjig in jih več deset prevedla v italijanski jezik. Odrasle poučuje slovenščino, organizira delavnice za študente prevajalstva in uživa, ko se pogovarja z mladimi. Idej za nove projekte ji nikoli ne zmanjka. Na kongresu slovenskih založnikov so jo razglasili za letošnjo naj osebnost založništva, tudi zato, ker je ambasadorka medkulturne komunikacije. O založništvu danes, slovenskem jeziku in kompleksih pa tudi o mladih, ki še vedno berejo, in dokumentarnih filmih, za katere nima več časa. O vsem tem pripoveduje Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska. Foto: ZTT

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

U ovoj epizodi, psihijatri Mihailo i Roberto ostavljaju dijagnoze po strani i otvaraju – knjige. Govore o naslovima koji su ih oblikovali, potresli, inspirisali, nasmejali i podstakli na promenu. Od klasičnih psiholoških dela, preko književnosti koja osvetljava ljudsku prirodu, do savremenih autora koji pomažu da bolje razumemo sebe i svet oko sebe – ova epizoda je prava mala biblioterapija za svakoga ko želi da raste. (Napominjemo da spisak preporučenih knjiga i linkove do istih možete pronaći ispod, u opisu ove epizode). Baš kao što knjiga može da promeni pogled na život, tako i mi možemo da se menjamo – postepeno, svesno, sa poverenjem u sebe. Promena je u tvojoj prirodi, a dobra knjiga je često upravo onaj tihi impuls koji je pokrene. U duhu kampanje „Prirodno je, menjam se“, ova epizoda je posvećena svima koji balansiraju svakodnevne obaveze, ali ne odustaju od učenja, ličnog razvoja i radoznalosti. Kao voda koja uvek pronađe svoj put, tako i pravi redovi, u pravo vreme, mogu pronaći put do nas – i promeniti nas iznutra.

Pubertet. Taj trenutak kad ti dijete preko noći naraste, zaključa vrata i postane ti potpuno strano biće. U ovoj epizodi razgovaramo o najtežem razdoblju roditeljstva:

U ovoj epizodi podkasta Dva i po psihijatra naši omiljeni psihijatri Mihailo i Roberto preporučuju knjige koje, po njihovom mišljenju, svako treba da pročita – bilo da tražite utehu, razumevanje, dublji uvid u sebe ili svet oko sebe.Promena je neizbežna. I jedina konstanta. U ovoj epizodi podkasta, uz podršku vode Rosa – prirodne, baš kao i promena, psihijatri Mihailo i Roberto razgovaraju o knjigama koje nas menjaju – polako, tiho, ali duboko.Ovo je epizoda za sve koji rastu, razvijaju se, balansiraju između ličnog i profesionalnog, i uprkos svemu – zadržavaju osmeh i veruju u sutra. Preporučene knjige nisu samo za čitanje, već za razumevanje sebe i sveta – za one trenutke kad osećamo da se menjamo jer smo zaljubljeni, jer postajemo roditelji, jer počinjemo iznova.Može li knjiga i dalje da nas motiviše? I koje su knjige na vas ostavile najveći utisak? Kakve knjge vam pomažu u bilo kom segmentu života?U svetu u kom je promena u tvojoj prirodi, neka ove knjige budu korak napred. Jer prirodno je - menjam se. A kao i voda - i ti ćeš pronaći svoj put.Bez pretenzije da prave top-liste, oni razgovaraju o delima koja ostavljaju trag - od psiholoških klasika i savremene literature do neobičnih naslova koji su im pomogli da bolje razumeju ljude. Knjige koje pokreću razgovor, izazivaju emocije i možda vas nateraju da se zapitate: Zašto mi ovo ranije nije došlo u ruke?Udobno se smestite, natočite čašu vode – Rosa, naravno – ili nekog svog omiljenog napitka po želji, i poslušajte koje knjige preporučuju vaša dva i po psihijatra.

Knjige saučešća otvorene u makedonskim ambasadama zbog pogibije 59 osoba u klubu u Kočanima. Burne reakcije u Srbiji i Sjevernoj Makedoniji, nakon posjete predsjednika Aleksandar Vučić s novinarima pacijentima iz Kočana u Beogradu. Razgovot predsjednika SAD i Rusije o mirovnom sporazuma za Ukrajinu.

"Biblioteka stvari" – Library of Things u Sydneyu je veoma posebna. U njoj možda nećete pronaći nijednu knjigu, ali tu možete posuditi razne predmete. Alati za rad u bašti su samo neki od 400 kućanskih aparata i predmeta koje članovi ove neobične biblioteke posuđuju za godišnju članarinu od 85 dolara. Jedna od osnivačica "biblioteke" Carol Skyring kaže da je smanjenje kućnog otpada ključna motivacija, i dio su rastuće mreže. Jedna od najstarijih je The Brunswick Tool Library u Melbourneu koja posuđuje više od 8.000 predmeta godišnje, dok Mullumbimby Library of Stuff u Novom Južnom Walesu posuđuje oko 5.000.

✓ Zašto Erik Topol nije pouzdan izvor informacija? ✓ Gde su nestala moderna remek-dela? ✓ Po čemu je naučna fantastika više naučna nego fantastika?

Prema novim istraživanjima podučavanje djece nekom drugom jeziku prije nego što krenu u školu donosi mnoge koristi. Jedan multikulturni par otišao je korak dalje, stvarajući dvojezične knjige koje pomažu njihovoj kćerki da se poveže s njenim naslijeđem. Većina australske djece odrasta čitajući na engleskom, ali trogodišnja Anaiya može puno više zahvaljujući njenom ocu Gagandeepu Bainsu, koji je migrirao iz Punjaba 2009.

Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si

U 290. epizodi podkasta "Pojačalo", Ivanov gost je prof. dr Milan M. Ćirković, istaknuti astrofizičar, kosmolog i astrobiolog. Kroz dinamičan razgovor, prof. Ćirković deli svoja razmišljanja o astrobiologiji, rizicima za ljudsku civilizaciju, filozofiji nauke i kolonizaciji svemira. Diskusija se dotiče i aktuelnih naučnih otkrića, analize rizika, ali i globalnih izazova poput solarnog maksimuma i mogućih katastrofa uzrokovanih kosmičkim pojavama. Pored naučnih tema, razgovor se bavi i uticajem naučne fantastike na inspiraciju za naučna istraživanja, kao i etičkim pitanjima vezanim za tehnologiju i razvoj veštačke inteligencije. Važni linkovi: - Research Gate profil - https://www.researchgate.net/profile/Milan-Cirkovic - Profil Autora - https://talas.rs/author/milancirkovic/ - Knjige na srpskom i prevodi - https://www.heliks.rs/index.php Teme u epizodi: - Uvod - Početak razgovora - Razumevanje tehnologija - Sistemski bias - Šira slika - Magijski odnos ka nauci - Razumevanje verovatnoće - Genijalnost u filmu Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4hntgNe Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

✓ Kako izabrati dobru knjigu za čitanje? ✓ Da li istorija može biti nauka? ✓ Šta je progres?

U ovoj epizodi biće dosta brljotina i grešaka, čudnih rečenica. Zašto, saznajte u narednih skoro 3 i po sata. Ali, najvažnije, napokon smo lansirali Njuz Shop. Šta smo spremili za vas, možete da pronađete na linku

V epizodi 145 je bila moja gostja Milena Miklavčič, slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja. Avtorica številnih zelo branih knjig, kot je Ogenj, rit in kače niso za igrače. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Milenine knjige, ženske in moške zgodbe Pogovori z ljudmi, nastanek knjige in digitalna pismenost Strah, pogum in nelagodje Nelagodna izkušnja pri pisanju knjige Problematika mladih danes Spolne prakse nekoč in danes 4. Božja zapoved Zaprtost vase, konflikti in pogovor Zbiranje zgodb za nastanek prve knjige Odnos z mamo, delovne navade in ljudsko znanje Bralne navade mladih, pisanje in kreativnost Zanimive zgodbe z moškimi, miselnost prejšnjih generacij Ženske in moški danes Odnos s poslušalci, dialog in avtentičnost zgodb Kdaj so ženske začele nositi modrčke?

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

Ove nedelje pripremili smo za vas više od 3 sata priče o zaista dobrim serijama, filmovima, knjigama. Osvrnuli smo se i novi album Black Keys, muzički i književni izbor naših stalnih saradnika (hvala

Dr Marija Anđelković i Dr Nenad Dikić rade sa svojim timom stručanjaka u Centru za sportsku ishranu i suplementaciju, zajedno učestvuju u pravljenju programa ishrane i suplementacije za više od 200 vrhunskih sportista Srbije. _______________________________________________________________________________________________

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 132 je bil moj gost David Zupančič, specializant infektologije, influencer, pisatelj in avtor priljubljenega podkasta Umetnost Lenarjenja. O svojih izkušnjah med pandemijo Covida-19 je napisal knjigo Življenje v sivi coni, kasneje pa še delo Znanost mirnega življenja, kot spodbuda k razmisleku o lastnemu vsakdanu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Mirno življenje Komunikacija Mladi, pozornost in družbena omrežja Vzgoja in pričakovanja do otroka Odrasli in zasvojenost s pametnimi napravami Davidova izkušnja s pisanjem Moč podkasta Snemanje podkasta s predsednikom vlade “Hooks” ali dolgi pogovori? Vedno manj ljudi bere knjige Znanost mirnega življenja in pomoč drugim Čuječnost Minljivost Meditacija in koncept napake

Novu sezonu počinjemo udarnički. Gledali smo (i zamo spojlovali) prvu epizodu treće sezone serije "True detective". Saznajte kako nam se dopala i zašto se Viktoru nije dopala. Jelisaveta je gledala novi film o Džeju "Nedelju", Marko nas je prošetao kroz svet Andy Pavlova i fanka i soula, dok je Nenad izdvojio jedan krajnje neobičan francuski film Sa nama je i ove nedelje naš prijatelj Converse, a modele koje nosimo možete pronaći u njihovom online shopu

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea   =============================   1.12. 2023 je v Cankarjevem domu potekal uraden dogodek ob izdaji knjige AIDEA, kjer je Klemen skupaj s Tjašo Strle delil misli in pogled o procesu pisanja knjige, modrostih in najbolj “intimnih” doživetjih v času ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Občutki pred in po izdaji knjige Neupoštevanje nasvetov Pogum in porednost Vipassana, trpljenje in spoznanje miru Soočanje z neprijetnimi trenutki Pisanje knjige v koči in samota Izkušnja na Tajskem Ljubezen in dušna golota Maska Nasveti preteklih partneric Motivi in pričakovanja o Vipassani Ali je upanje rešitev ali iluzija? Razmerje med disciplino in predajanjem Nasveti moškemu, da se odpre Zakaj AIDEA? Ekstremne situacije

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 125 je bil moj gost Jure Godler, vsestranski glasbeni, televizijski, gledališki in spletni ustvarjalec, mojster komedije, pisatelj in intelektualec. Zadnja leta je najbolj izpostavljen kot voditelj kvazinovičarskega tedenskega magazina Ta teden z Juretom Godlerjem in nič manj priljubljenega kviza Milijonar na Planet TV. Jure Godler: Naš človek v kafani https://emka.si/products/nas-clovek-v-kafani  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Poslanstvo kreativnih ljudi Delovni proces pisanja knjig “Distraction Free” ustvarjanje Od ideje do akcije Wolfgang Amadeus Mozart Talent ali trdo delo? TV, radio GA-GA in Sašo Hribar Ta teden z Juretom Godlerjem “Woke” kultura Podkasta Opazovalnica in Gospoda Konsistentnost ustvarjanja Roman Naš človek v kafani Perfekcionizem in izgorelost

Sve preporuke možete naći u opisu epozide posle premijere

Gost 20. epizode Njuz Popkasta je Nikola Đuričko, glumac, pisac i uskoro punokrvni muzičar. Pored standardnih predloga šta da gledate, čitate i slušate, zaronili smo i u Nikolinu priču o životu u Los Anđelesu, uticaju AI na filmsku industriju i trenutnom štrajku filmskih radnika, zašto se jedna tema stalno provlači kroz sve serije. Tu je i najava albuma "Po sećanju" benda Džoni Midnajt Trio, koji izlazi uskoro, vrlo uskoro.