Podcasts about kijevu

Dogovor o končanju vojne med Washingtonom in Teheranom bo, kot kaže, v prvi vrsti usmerjen v končanje energetske krize. Cene nafte so strmoglavile, in čeprav določbe sporazuma pri drugih točkah še niso natančno izoblikovane, je v izjavah svetovnih voditeljev čutiti olajšanje. Več skepse glede sporazuma je slišati iz Izraela, ki se ni pripravljen umakniti iz Libanona. Drugi poudarki oddaje: - Ob tokratnem obstreljevanju Ukrajine zagorela zgodovinska katedrala v Kijevu, Rusija zanika odgovornost - Spremembe zakona o lokalnih volitvah bodo v parlamentu po pričakovanjih podprli; takoj nato sledi ustavna presoja. - Gibanje Svoboda zavrača ponudbo o partnerstvu s koalicijo, oblikovati namerava vlado v senci.

Doseženi sporazum, ki naj bi končal vojno med ZDA in Iranom, po mnenju dr. Kočana nezavezujoč memorandum.Ukrajina in Moldavija po dveh letih čakanja odpirata prvi sklop pogajalskih poglavij na poti v Evropsko unijo.Večina opozicije ostro proti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. SDS: Tudi Nemčija, Francija, Avstrija in Italija ne omogočajo takšne pravice.Afera glede Knovsa umetno ustvarjena, poudarja Vrtovec, po Tonininovem mnenju pa gre za to, kako leva stran uporablja vzvode države za pregon političnega nasprotnika.Vrstijo se obsodbe napadov, ki so povzročili požar na katedrali v Kijevu.Vreme: Jutri bo delno jasno in topleje.Ob Lipi sprave na Žalah drevi slovesnost v spomin na vse žrtve komunističnega nasilja.Od danes odprta prenovljena plaža v Portorožu, odslej z varnejšim dostopom za otroke in starejše.ŠPORT: Slovenski odbojkarji proti Japoncem prvič klonili v Ligi narodov. Odbojkarice še naprej brez oddanega niza.

Proti sinoči sprejetemu interventnemu zakonu so najostreje nastopili sindikati. V ukrepih vidijo rušenje socialnih temeljev in dialoga ter bogatenje peščice na račun večine. Po mnenju predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja pa zakon ruši prozahodno usmeritev Slovenije in nas vrača na vzhod. Če parlament ne bo dovolil referenduma, se nameravajo predstavniki delavcev obrniti na ustavno sodišče. V oddaji tudi: - Obrambni ministri Unije danes o podpori Kijevu in skupnih naložbah - Izrael bo osumljencem za napade sedmega oktobra 2023 lahko sodil javno. - Medicinske sestre ob svojem dnevu opozarjajo na pomanjkanje kadra.

Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.

Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.

Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.

Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in sankcijam. Evropski zunanji ministri skušajo v Bruslju doseči dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji in 90-milijardnem posojilu Kijevu. A Madžarska je napovedala, da bo blokirala dogovor zaradi spora z Ukrajino, povezanega s tranzitom nafte. Slovaška pa je zagrozila, da bo, če ji Kijev danes ne bo spet začel dobavljati nafte, ustavila nujno dobavo elektrike v Ukrajino. Drugi poudarki: - Na zasedanju sveta OZN za človekove pravice opozorila o njihovi ogroženosti. - Na Mariborskem še velja poziv prebivalcem, naj se ne zadržujejo v parkih in gozdovih. - Na počitnicah še šolarji z vzhoda države, na voljo številne brezplačne dejavnosti.

Ob razpisu volitev za 22. marec je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozvala k spoštljivi komunikaciji in udeležbi na volitvah. Prva volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo mogoče oddajati podpise podpore kandidatnim listam. Sicer pa je razpis volitev zasenčil prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. V Levici sporočajo, da je izdal stranko. V oddaji tudi: - V Združenih narodih menijo, da je ameriška operacija v Venezueli spodkopala temeljna načela mednarodnega prava. - Voditelji držav podpornic Ukrajine v Parizu znova o nadaljnjih korakih za končanje vojne in varnostnih zagotovilih Kijevu. - Pravoslavni verniki bodo po badnjem dnevu pričakali božič s polnočnimi liturgijami.

Ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zadovoljna z izkupičkom sinočnjih pogovorov na Floridi. Napredek je viden na več področjih, je dejal Zelenski in dodal, da je mirovni sporazum v 20-ih točkah 90-odstotno usklajen. V celoti so usklajena tudi ameriška varnostna zagotovila Kijevu, je povedal Zelenski. Kot pravi, so se strinjali, da so prav ta ključni korak za dosego trajnega miru, zato bodo o njih razpravljali še naprej. Drugi poudarki: - Volitve na Kosovu neuradno osvojila vladajoča stranka Samoodločba. - Slovenija bo leto sklenila s pričakovanim proračunskim primanjkljajem. - Domen Prevc pred prvo tekmo novoletne turneje osvojil kvalifikacije v Oberstdorfu.

Nadaljujejo se okrepljena prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah tamkajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega je Washington na včerajšnjih pogovorih ponudil trdna varnostna jamstva Kijevu. Ta zagotovila pa niso za nedoločen čas - za zdaj veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja, a si Kijev želi daljšega obdobja, je še povedal Zelenski. Med odprtimi vprašanji sicer ostajata prihodnost Donbasa in nuklearke v Zaporožju. Več po teh poudarkih oddaje: - Kitajska z vojaškimi vajami blizu Tajvana simulira zavzetje otoka. - Davčni zavezanci lahko še do srede namenijo odstotek dohodnine za donacije. - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa potnikov s potniških ladij.

V Miamiju na Floridi so se konec tedna v navzočnosti nekaterih evropskih svetovalcev za nacionalno varnost nadaljevala ameriško-ukrajinska usklajevanja mirovnega predloga predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner pa sta se ločeno sešla z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Dmitrijevom. Edini, ki je po srečanju kaj povedal, je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Kijevu. V oddaji tudi o tem: - Izrael še naprej krši premirje v Gazi in širi naselbine na Zahodnem bregu - Tri mesece pred volitvami po anketah na prvem mestu SDS, sledijo Svoboda, SD, NSi in Resni.ca - Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe

Bo tožilstvo v zadevi Šutar preganjalo še enega osumljenca? Prvotni je na prostosti zaradi sprememb izjav določenih prič. Policija je ravnala ustrezno in zakonito, pravi notranji minister Branko Zlobko. Novi načelnik generalštaba Boštjan Močnik želi najti rešitve za pomanjkanje kadra in posodobitev Slovenske vojske. Pogovori o miru v Ukrajini v Berlinu in Bruslju. Slovenija želi ustrezno rešitev za pokritje novega posojila Kijevu. Avstralske oblasti po včerajšnjem strelskem napadu v zaostritev orožarske zakonodaje.

Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.

Papež novinarjem na letalu zaupal, da je še pred letom ali dvema razmišljal o upokojitvi, a je Bogu rekel, naj vodi pot.Srebrna nit predlaga ponovitev referenduma. Primc: Zastrupitveni lobi ne zmore prenesti poraza.Pobuda »My voice, my choice« poskuša zaobiti pristojnosti članic Evropske unije.Novi rusko-ameriški pogovori v Kremlju brez preboja. Evropske države Kijevu obljubile za več sto milijonov evrov pomoči v orožju.Na ta veseli dan kulture odprta vrata kulturnih ustanov, osrednja Prešernova nagrajenca sta koreografinja Mateja Bučar in oblikovalec Saša J. Mächtig.Invalidi ob mednarodnem dnevu med izzivi naštevajo dostopnost in zaposlovanje.Novembra v Sloveniji porast števila brezposelnih.Učinki vladnega zakona o digitalizaciji v zdravstvu naj bi bili vidni šele čez tri leta.Šport: Plavalka Neža Klančar drevi za medaljo na evropskem prvenstvu.Vreme: Pretežno oblačno, možne so rahle padavine.

Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.

Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini ne vzbuja navdušenja niti v Kijevu niti v Moskvi, čeprav neuradno kaže, da ustreza večini ruskih zahtev. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas pa je ponovila znano stališče povezave, češ da ta podpira vsak načrt, ki bo prinesel pravičen in trajen mir. Kakršen koli mirovni načrt pa bo zaživel le, če se bosta z njim strinjali tudi Ukrajina in Evropa, je še poudarila. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo pravico do uporabe gotovine predvidoma vpisal v ustavo. - Zdravniki ob načrtih za sežigalnico v Ljubljani znova opozarjajo, da je zrak tu že zdaj med slabšimi na stari celini. - Aleš Čadež iz Poljanske doline najboljši mladi kmet leta v Evropi.

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši sprejel ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega. Govorila naj bi o dobavi ameriških raket dolgega dosega tomahawk Kijevu, s katerimi namerava Zelenski Moskvo prisiliti k premirju. Ameriškemu predsedniku je pred pogovorom predlagal menjavo tomahawkov za ukrajinske drone in mu čestital za posredovanje pri premirju v Gazi. Zelenski meni, da bo to dalo nov zagon prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Dodal je, da Rusija na premirje ni pripravljena, a je prepričan, da bodo s Trumpovo pomočjo vojno končali. Trump je povedal, da bo Zelenskega tudi seznanil z vsebino včerajšnjega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, po katerem je v kratkem napovedal ameriško-ruski vrh v Budimpešti.

Božičnica bo, je na vladnem obisku v Pomurju znova zatrdil premier Robert Golob. O tem je govoril tudi s tamkajšnjimi župani in predstavniki gospodarstva, vlada pa se je seznanila z izzivi regije. Med drugim se slabšajo demografski podatki, je povedal župan Murske Sobote Damjan Anželj. Slišati pa je bilo tudi, da bi naložbe v stanovanja in gospodarstvo z odpiranjem novih delovnih mest lahko zadržale ljudi - ali jih privabile v regijo. V oddaji tudi: - Rutte: Dobave ameriškega orožja Kijevu bo financirala več kot polovica zaveznic - Izrael še naprej otežuje dobavo pomoči v Gazo, opozarjajo Združeni narodi - Von der Leyen v Srbiji tudi o povezovanju z evropskim energetskim trgom

Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico

Film Jona režiserja palestinsko-sirskih korenin Ameerja Fakherja Eldina, ki se je rodil leta 1991 v Kijevu staršem iz Golanskega višavja, zdaj pa ustvarja v Nemčiji, je pravzaprav drugi del trilogije z naslovom Homeland na temo izgnanstva, katere uverturo predstavlja film Tujec, ki se je pred štirimi leti potegoval za tujejezičnega oskarja. Melanholična oz. razpoloženjska drama o globokih ranah, ki jih prinaša izgnanstvo, nadgrajuje temačno in obenem poetično estetiko prvega dela trilogije s sugestivnimi posnetki nemškega otočja Halligen, otočja v Vatskem morju tik ob meji z Dansko, ki slovi po nenehnih poplavah. V filmu sledimo izgnanemu pisatelju Munirju, ki zaradi težav z anksioznostjo odpotuje na otok v Severnem morju, kjer poskuša zajeti zrak s polnimi pljuči, tako simbolično kot tudi dobesedno, saj se iz dneva v dan bori z napadi panike. Zlitje z lepoto narave, ki ga obdaja na vsakem koraku, in prijaznimi domačini ga navda z uvidom, da je življenje stkano iz drobnih trenutkov skromnosti, tišine pa tudi domišljijskih vizij in medsosedskega zaupanja. Munir nas med drugim spomni na judovskega preroka Jono, ki ga Bog pošlje v svet, da bi ljudem povedal, naj se pokesajo svojih grehov. Zaradi neubogljivosti pri tem doživi številne preizkušnje, od nevihte do tega, da ga poje orjaški kit, ki ga po treh dneh kesanja odvrže na kopno. V mestu Ninive mu naposled uspe ljudi spreobrniti od grehov in rešiti mesto pred božjim uničenjem. Zdi se, da se Munir bori z občutki krivde in vizijami samožrtvovanja podobno, kot to počne biblijski Jona. Režiser se tako kot že v prvem delu trilogije posveti tudi prikazu osamljenosti in občutka izkoreninjenosti, ki ga doživlja izseljenec, iztrgan iz družinskega okolja, ki vseskozi hrepeni po človeški bližini v tujini. Pri tem pa ne ponuja lažnega upanja, da je “aklimatizacija” v tujini mogoča, niti da je vrnitev v domovino stvar preproste izbire. Nekje v nezavednem se gledalcu poraja vprašanje o tem, kaj dom kot tak pomeni in ali ne gre morebiti za začasen fantazijski prostor, ki ga iz dneva v dan naseljujejo drugačne fantazme, sanje in utopije. V filmu spremljamo vdore kolektivnega nezavednega v Munirjevo zavest, ki se ob domotožju bori tudi s spomini na pripovedovanje materinih pravljic in z vizualizacijo mitološkega izročila. Film Jona, ki je nastal v koprodukciji Nemčije, Kanade in Italije, je bil februarja prikazan na Berlinalu, na festivalu v Hongkongu pa je dobil nagrado za najboljšega igralca in igralko v sekciji svetovnega filma – Young Cinema. Munirja igra libanonski igralec, pisatelj in glasbenik Georges Khabbaz, ostarelo domačinko z otočja pa nemška igralka Hanna Schygulla, znana po nastopih v filmih znamenitega režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja. Čeprav sta na začetku kot gost in hotelirka na nasprotnih bregovih, se izkaže, da v kriznih razmerah dobro sodelujeta in celo zaplešeta na palestinsko glasbo vpričo vaščanov, ki se radi preizkušajo v rokoborbi. Poleg odlične fotografije, glasbe in montaže lahko pohvalimo režijsko zrelost komaj 34-letnega Ameerja Fakherja Eldina, ki se je izkazal tudi kot nadvse izviren scenarist – zagotovo bomo zanj še slišali, če ne prej pa ob premieri tretjega dela te poetične trilogije, ki bo zaokrožila mozaik zgodb o izseljencih in njihovih hrepenenjih. Recenzijo je pripravila Miša Gams, bere Ajda Sokler.

Cerkev dobila dva nova svetnika, predvsem vzornika mladih.Na kanonizaciji Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa med številnimi romarji na Trgu sv. Petra tudi Slovenci.V Cerkvi na Slovenskem danes veliko slovesnosti, nekatere že v luči jutrišnjega praznika Marijinega rojstva.V največjem ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, v Kijevu poškodovan sedež vladeZakaj v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije in Civilni iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih v petek pripravljajo protest?Predstavniki redov in skupnosti s frančiškovsko karizmo peš romajo iz Goričkega v Piran.Slovenija ob 17.30 z Italijo za četrtfinale evropskega prvenstva v košarki.

Tranzit v času obnove vipavske hitre ceste še naprej buri duhove, je pa današnji sestanek pristojnih z avtoprevozniki potekal v spravljivejših tonih. Zaradi gneče na Fernetičih so prsti uperjeni predvsem na italijansko stran, kot mogoči rešitvi se omenjata predčasno izločanje vozil in ureditev dvosmernega prometa po zoženih pasovih. Pomisleki so predvsem glede varnosti, voznikom tovornih vozil pa svetujejo druge poti, tudi čez Avstrijo. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Agri dodatno ohladil odnose med kmetijsko zbornico in pristojnim ministrstvom - Evropska unija obsodila napade na svoje prostore v Kijevu, voditelji spet dvomijo o ruski pripravljenosti na mir - Kranj drevi odpira festival Foto Fest v čast domačemu pionirju fotografije Janezu Puharju

Na naslovnicah številnih medijev so udeleženci srečanja v Beli hiši na visoki ravni, ki ni prineslo potrditve, da sta Ukrajina in Rusija kaj bliže premirju. A v Washingtonu so bili vodje petih evropskih držav, Evropske komisije in Nata, kljub siceršnji politični neenotnosti, soglasni v podpori Ukrajini - in v tem, da bi Evropa, v zameno za varnostna zagotovila Kijevu, v njegovem imenu kupila večje količine ameriškega orožja. Druge teme: - Hamas za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in postopno izmenjavo talcev - Delodajalci se sprašujejo, kam bo šel denar za dolgotrajno oskrbo. - Hrvaška med članicami Unije na vrhu po krepitvi inflacije

Zunanji ministri članic Evropske unije so na izredni videokonferenci razpravljali o vojni v Ukrajini. Njeno končanje je mogoče doseči samo prek transatlantske enotnosti, pomoči Ukrajini in pritiska na Rusijo ter da ministri podpirajo ameriška prizadevanja v tej smeri, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Ob tem je dejala, da bo 27-erica pripravila nov sveženj sankcij proti Moskvi. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih petkovih razprav med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski.

Nakon ruskih napada brojne žrtve u Kijevu. Kanada namjerava da prizna palestinsku državu na sastanku UN-a u septembru, rekao je premijer te zemlje Mark Carney. Skupština Novog Sada usvojila odluku o spomeniku žrtvama nadstrešnice, uz protest građana.

Slovenija ostaja zanesljiva partnerica Ukrajini tudi v prihodnje, zaradi dozdajšnjega sodelovanja ji ukrajinska vlada ponuja tudi priložnosti pri obnovi države, kljub omejitvam zaradi vojne pa je na številnih področjih tudi poslovnih priložnosti v Ukrajini več kot kadarkoli prej. To je nekaj sporočil podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča po pravkar končanem dvodnevnem delovnem obisku v Kijevu in Buči. Med drugim se je sešel s podpredsednikom Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo ter evroatlantske integracije in s slovenskimi gospodarstveniki, ki poslujejo v Ukrajini. Ostali poudarki oddaje: - Izraelska blokada dobave humanitarne pomoči v Gazi zahteva vse več življenj. - Se bodo ranljive skupine prebivalcev od jeseni lahko prednostno opredelile pri osebnem zdravniku? - Društva za zaščito živali in kmetje na nasprotnih bregovih zaradi zakonske spremembe glede kastracije pujskov.

Žalbeno veće Specijalizovanih veća Kosova u Hagu smanjilo je kaznu Pjetru Šalji sa 18 na 13 godina zatvora za ratne zločine počinjene 1999. godine. Srbija se ponovo nije uskladila sa sankcijama EU protiv Rusije. Specijalni američki izaslanik razgovarao sa Zelenskim u Kijevu o vojnoj pomoći.

Tako Izrael kot Iran po zjutraj sklenjenem premirju razglašata zmago v medsebojnem spopadu, ki naj bi ga končala ob posredovanju Katarja in Združenih držav. Ameriški predsednik Donald Trump je pred odhodom na vrh Nata v Haag dejal, da sta ga razočarali obe strani, ki naj bi si izmenjali nekaj napadov še po sklenitvi premirja. Znova je dejal, da so iranski jedrski objekti brez dvoma uničeni. V oddaji tudi o tem: Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Bruselj obljublja dodatno pomoč Kijevu in nadaljevanje pritiska na Rusijo. - Predsednica republike pred praznikom: "Čas, ki ga živimo, zahteva odgovornost." - Odbor za zdravstvo brez glasovanja o spremembi zakona, ki ureja psihoterapevtsko dejavnost.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Državni zbor bo danes - z dvetretjinsko večino - potrjeval novi zakon o fiskalnem pravilu, ki temelji na novih evropskih pravilih o zdravih javnih financah. Cilj ostaja srednjeročno uravnotežen proračun, tako evropska pravila kot nov domači zakon predvidevajo tudi odstopanja od teh pravil v izjemnih okoliščinah in priprave na aktiviranje te klavzule zaradi obrambnih izdatkov že potekajo. V oddaji tudi o tem: - Evropske zaveznice Ukrajine v Parizu ZA dodatno vojaško pomoč Kijevu in PROTI umiku sankcij proti Moskvi - Po prvem tednu pisanja priloge italijanskega časnika Il Foglio z umetno inteligenco ugotavljajo, da je še vedno ključna vloga človeka - Andreja Slokar na zadnjem slalomu sezone tretja, v Planici popoldne prva od treh tekem v poletih

Ukrajina bo naredila vse, kar je treba, da se upre ruski invaziji. To je danes poudaril ukrajinski premier Denis Šmigalj, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil prekinitev vojaške pomoči Združenih držav Kijevu. Ob tem je izrazil odločenost Kijeva za nadaljevanje sodelovanja z Združenimi državami in pripravljenost za podpis dogovora o dostopu do ukrajinskih naravnih virov. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija predlaga nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. - Poslanke in poslanci o predlogu za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič. - Na pustni torek po državi številne karnevalske prireditve.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Na čelu Evropske komisije bo stara nova predsednica Ursula von der Leyen. Novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas in komisarka za širitev Marta Kos bodo že prvi dan na obisku v Kijevu. Drugi poudarki oddaje: - Samo včeraj v Gazi ubitih 100 Palestincev - Prva adventna nedelja začetek priprav na praznovanje božiča - Rokometašice premagale Slovakinje, za napredovanje bo odločala tekma z Avstrijkami

Država bo za nov režim obratovanja Termoelektrarne Šoštanj, ko naj bi zagotavljala ogrevanje v Šaleški dolini, namenila 323 milijonov evrov za prihdnji dve leti. Zakon o financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga vlada pošilja v državni zbor po nujnem postopku. Lokalne skupnosti pa bodo morale do konca leta 2025 izbrati novega ponudnika ogrevanja. V oddaji tudi: - NSi notranjemu ministru Poklukarju v interpelaciji očita neukrepanje ob nepravilnostih pri imenovanju prvega policista Jušića. - Ruski predsednik Putin po obsežnem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo zgrozil z napadi na vladna poslopja v Kijevu. - V celjski bolnišnici znova izvajajo operacije na odprtem srcu, pristojni zavračajo očitke o neustreznosti kadra in opreme.

U emisiji pratimo reakcije iz Moskve i Brisela nakon što su svetski mediji objavili da je odlazeći predsednik SAD Džo Bajden odobrio Kijevu da koristi američko oružje za udare dublje u Rusiju. Novosadska opozicija podnela inicijativu za smenu gradonačelnika zbog nesreće na Železničkoj stanici.

Pogajanja o miru med Izraelom in Hamasom, ki že tako niso prinesla napredka, so dobila nov udarec. Katar je sporočil, da se umika kot posrednik, saj strani ne kažeta resnega namena za dosego dogovora. Izraelska vojska je ponoči nadaljevala napade na Gazo, med drugim je vnovič streljala na bolnišnico. V oddaji ne preslišite še: - Borrell v Kijevu izrazil neomajno evropsko podporo Ukrajini - V Valenciji množični protesti zaradi slabega odziva na poplave, zahtevali odstop regionalnih oblasti - Letošnje martinovo za vinogradnike z grenkim priokusom - letina grozdja najslabša v zadnje pol stoletja

Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.

Stopnjuje se vročica pred uradnim slovesom kapetana zlate košarkarske reprezentance. Goran Dragić se bo od poklicne kariere uradno poslovil na jutrišnjem spektaklu, za drevi pripravljajo dobrodelno dražbo. Na današnjem poslovno-športno-družabnem dogodku so med drugim poudarili, da se vlaganje v šport splača. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da se splača vlagati tudi v segmente, ki niso najbolj izpostavljeni, ker ustvarjajo zaupanje v lokalnem okolju, nove generacije strank in nove generacije zaposlenih. Druge teme: - Prvi primer ohromelosti zaradi virusa otroške paralize v Gazi po četrt stoletja - Obisk indijskega premiera v Kijevu v znamenju posredovanja med Ukrajino in Rusijo - Spodbudni turistični podatki bi lahko bili še boljši ob ustreznejši letalski povezljivosti

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

Vrh Nata v Washingtonu, ki se začenja dan po enem najhujših ruskih napadov na civilne cilje v Kijevu, naj bi prinesel enotno sporočilo zaveznic o odločni podpori Ukrajini v konfliktu z Rusijo. Države članice se bodo po napovedih zavezale k 40-milijardnemu paketu vojaške in finančne pomoči Ukrajini tudi v prihodnjem letu. Druge teme: - Podjetniki ohromljeni zaradi nove zakonodaje o čezmejnem izvajanju storitev. - Bodo naposled sprejeti nujni ukrepi za izboljšanje razmer v domovih za starejše? - KPK: selitev javnega naročanja iz UKC na zunanje izvajalce krepi korupcijska tveganja.

Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje

Kdo bo zasedel najvišje položaje v Evropski uniji in nadaljnja podpora Ukrajini bosta osrednji temi dvodnevnega vrha povezave, ki se začenja v Bruslju. Voditeljem se bo pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki naj bi z Unijo podpisal sporazum o varnostnih zagotovilih. Zagotovila o tem, da Slovenija trdno stoji na strani Ukrajine, pa bo bo v Kijev osebno prenesla predsednica Nataša Pirc Musar. Druge teme: - V Boliviji po spodletelem udaru že prijeli vodjo upornikov - Evropska investicijska banka tudi Sloveniji napoveduje povečano povpraševanje po posojilih - Slovenski nogometaši se bodo v ponedeljek zvečer pomerili s Portugalci

Vojni v Gazi in Ukrajini bosta osrednji temi vrha skupine G7, ki se začenja blizu Barija na jugu Italije. Glede pomoči Kijevu je osrednje vprašanje zamrznjenega ruskega premoženja. Druge teme: - Vlada pritiska na sindikate, da bi dogovor o plačnem sistemu dosegli do počitnic - Carinski spor med Unijo in Kitajsko: bodo nemški avtomobili občutno dražji? - Naslov prvaka lige NBA se nasmiha Bostonu: Dallas davi tretjič poražen

Opolnoči se začenja volilni molk pred nedeljskimi evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi. Glasovnico za evropske volitve je v treh dneh predčasnega glasovanja oddalo skupno nekaj več kot 59 tisoč volilcev oziroma 3,7 odstotka upravičencev, dvakrat toliko kot pred petimi leti. Druge teme: - Na Ljubnem 10 mesecev po poplavah zahtevajo takojšnje cenitve objektov, predvidenih za rušenje. Prepočasni postopki povzročajo negotovost. - Zelenski nadaljuje pozivanje Zahoda, naj okrepi vojaško pomoč Kijevu. Evropska komisija podprla začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. - Svetovni dan varnosti hrane: ključno je ozaveščanje in izobraževanje vseh členov v verigi.

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijoZdaj, ko se zdi dovolj verjetno, da bi bil Donald Trump novembra lahko ponovno izvoljen za predsednika, bi se na stari celini najbrž morali začeti spraševati, kaj storiti, če bo januarja 2025 za mizo v Ovalni pisarni znova sedel mož, ki Nato očitno šteje za Ameriki odvečno zavezništvo in ki v Evropski uniji slej ko prej prepoznava možno geopolitično tekmico Združenim državam, katere potenciale bi veljalo preemptivno nevtralizirati. Vprašanje negotovih čezatlantskih odnosov pa utegne postati še bolj pereče, če se bo pod Trumpom Washington nato še po bratsko pogodil z Moskvo glede Ukrajine. Evropa je z vsestransko pomočjo Kijevu v zadnjih dveh letih namreč pošteno razdražila ruskega medveda, a je pri teh politikah vztrajala, saj se je zanašala, da vse to počne v dovolj trdnem zavezništvu z Združenimi državami. Če pa bosta Bela hiša in Kremelj dosegla dogovor, po katerem se bo Ukrajina ponovno znašla v trdnem ruskem objemu, evropske države pa nenadoma ne bodo mogle več računati na ameriško vojaško zaščito, tedaj se bo dobršen del stare celine znašel med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom, v skrajno neprijetnem geopolitičnem položaju, skratka. Časa za razmislek, kaj v takem primeru storiti, ni veliko, a kolikor ga je, ga je menda treba izkoristiti zdaj. Kakšne poteze bi torej morale v naslednjih mesecih ali letu dni povleči evropske vlade? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom v studiu gostili dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico in predavateljico na Katedri za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter dr. Boštjana Udoviča, ki poučuje na Katedri za mednarodne odnose iste visokošolske ustanove, prek spleta pa sem nam je v diskusiji pridružil še zgodovinar, urednik revije Razpotja in publicist, Luka Lisjak Gabrijelčič. foto: Leuchtturm81, Pixabay

Srečanje v Bruslju je po eni strani zaznamovala zgodovinska odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, po drugi pa neuspeh pri dogovoru o nadaljnji pomoči Kijevu. Premier Robert Golob je skupaj s preostalimi voditelji optimističen, da bodo kljub madžarskemu vetu kmalu našli rešitev. Druge teme: - V prijateljskem ognju ubiti trije izraelski talci - Italija s pravico do pozabe skuša omejiti diskriminacijo nekdanjih bolnikov z rakom - Mija Lorbek na čelo novogoriškega projekta evropske prestolnice kulture

Voditelji zveze Nato so se na vrhu v Vilni strinjali, da je prihodnost Ukrajine v zavezništvu, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Takrat bodo Kijevu olajšali vključevanje. Po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga so soglašali z umikom zahteve po izpolnitvi akcijskega načrta za članstvo. To bo spremenilo pot Ukrajine v zavezništvo iz dvostopenjskega procesa v enostopenjskega. Ostali poudarki oddaje: Pokojninska reforma predvideva spodbude za delo po dopolnjenih 40-ih letih delovne dobe Digitalizacija zdravstva bo čakala na jesen in novega ministra Nogometaši Olimpije v uvodni kvalifikacijski tekmi za ligo prvakov premagali latvijski Valmiero