Podcasts about kijevu

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Ameriške carine in morebiten odziv nanje ostajajo vroča tema evropske politike. Na Poljskem o tem danes razpravljajo finančni ministri. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ponovil temeljno evropsko načelo - če na ameriški strani v pogajanjih ne bo premikov, bo Unija branila svoje gospodarstvo in uvedla povračilne ukrepe. Medtem se z izmeničnim uvajanjem dodatnih carin vse bolj zaostrujejo odnosi med Združenimi državami in Kitajsko. V oddaji tudi o tem: - Kontaktna skupina za Ukrajino ostaja zavezana povečevanju pomoči Kijevu. - Naprave na vrhu Kanina bi z novimi vlagatelji lahko zagnali v prihodnji sezoni. - Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, lajšajo pa jo z nadomestnimi terapijami.

Državni zbor bo danes - z dvetretjinsko večino - potrjeval novi zakon o fiskalnem pravilu, ki temelji na novih evropskih pravilih o zdravih javnih financah. Cilj ostaja srednjeročno uravnotežen proračun, tako evropska pravila kot nov domači zakon predvidevajo tudi odstopanja od teh pravil v izjemnih okoliščinah in priprave na aktiviranje te klavzule zaradi obrambnih izdatkov že potekajo. V oddaji tudi o tem: - Evropske zaveznice Ukrajine v Parizu ZA dodatno vojaško pomoč Kijevu in PROTI umiku sankcij proti Moskvi - Po prvem tednu pisanja priloge italijanskega časnika Il Foglio z umetno inteligenco ugotavljajo, da je še vedno ključna vloga človeka - Andreja Slokar na zadnjem slalomu sezone tretja, v Planici popoldne prva od treh tekem v poletih

V Moskvi in Kijevu so privolili v zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju ter začasno ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo. Ob tem sta obe strani dodali pojasnila. Rusija trdi, da bo prekinitev napadov v Črnem morju začela veljati po odpravi sankcij Zahoda proti nekaterim ruskim bankam. Ukrajina trdi, da gre za zavajanje, češ da dogovor začne veljati takoj. V Beli hiši ruske zahteve še preučujejo. V oddaji tudi: - Vsi upokojenci naj bi dobili zimski dodatek - Društvo novinarjev kritično do odpuščanj na Večeru - Neja Dvornik na zadnjem veleslalomu sezone šesta

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v Bruslju doživel popolnoma drugačen sprejem kot pred šestimi dnevi v Washingtonu. Ukrajinci čutijo močno podporo Evropejcev, je poudaril. Izrazil je hvaležnost, saj vedo, da niso sami. Voditelje Unije je pozval, naj podprejo britansko-francoski načrt za mir v Ukrajini, ki so ga v Kremlju že zavrnili. Medtem Američani sogovornika v Kijevu iščejo med tamkajšnjo opozicijo. V oddaji tudi o tem: - Ameriške carine na uvoz iz Mehike zamrznjene za skoraj en mesec - ECB pocenila zadolževanje ter poslabšala napoved gospodarske rasti in inflacije - Slovenski orli v boju za kolajno na moštveni tekmi na svetovnem prvenstvu

Ukrajina bo naredila vse, kar je treba, da se upre ruski invaziji. To je danes poudaril ukrajinski premier Denis Šmigalj, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil prekinitev vojaške pomoči Združenih držav Kijevu. Ob tem je izrazil odločenost Kijeva za nadaljevanje sodelovanja z Združenimi državami in pripravljenost za podpis dogovora o dostopu do ukrajinskih naravnih virov. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija predlaga nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. - Poslanke in poslanci o predlogu za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič. - Na pustni torek po državi številne karnevalske prireditve.

Papeževo stanje ostaja resno - od nocoj vsak večer ob 21. uri rožni venec na Trgu sv. Petra.Nadškof Hočevar o Božji služabnici Magdaleni Gornik: V času razpotij nam Bog pošilja prerokinjo sprave in edinosti.Mediana: Vlade ne podpira že skoraj 60 odstotkov vprašanih. Na prvih mestih ostaja SDS in Svoboda.Z morebitnim odprtjem trgovalnega računa za Vzajemno se ne mudi, Nsi za možnost prenosa pravice do delnic na drugo osebo.Vojna v Ukrajini vstopa v četrto leto. Več zahodnih voditeljev na obisku v Kijevu.V Nemčiji po neuradnih rezultatih v parlament pet strank. Kanclerski kandidat CDU/CSU Merz napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči.V večjem delu države danes in jutri pričakujejo preseganja dnevne mejne vrednosti delcev PM10Prihodnji mesec nova izdaja ljudskih obveznic.Urednik Podjetne Slovenije Novković ocenjuje, da evropska realna ekonomija ostaja konkurenčna.Na zimske počitnice še šolarji iz osrednje in zahodne Slovenije; policisti opozarjajo na previdnost na smučiščih.Šport: Nika Prevc na skakalnici v avstrijskem Hinzenbachu do dveh zmag v dveh dneh.Vreme: Danes in jutri bo oblačno, ponekod bo rahlo deževalo.

Minevajo tri leta, od dne, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino. Vojna, ki predstavlja največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, je v treh letih po zadnjih ocenah Združenih narodov terjala 12.456 tisoč civilistov, v Kijevu pa ocenjujejo, da je poleg tega izginilo 60 tisoč. Dejansko število vojaških žrtev, ameriški podatki trdijo, da jih je več sto tisoč, je ta trenutek zaradi vojaške strategije obeh sil, ki podatke o padlih vojakih skrivajo, težko oceniti. Svoj dom je moralo zapustiti skoraj 8 milijonov Ukrajincev, vsaj toliko je notranje razseljenih. Tik pred tretjo obletnico začetka vojne so nova ameriška administracija in ruske oblasti vzpostavile dialog in nakazale možnosti za končanje spopadov v Ukrajini, Ukrajincem in ukrajinski podpornici, Evropski uniji, pa poleg občutka odrinjenosti, ker v pogovore nista vključeni, dali vedeti, da bo cena za mir visoka. Da jo utegne Ukrajina plačati z izgubo ozemlja, Unija pa, da se bo morala za lastno varnost v večji meri poskrbeti sama. Predsednica Evropske komisije z ekipo je danes v znak podpore obiskala Ukrajino. V naslednjih minutah nas bo kolegica Helena Ponudič spomnila na nekaj ključnih dogodkov minulih treh let.

Zdravstveno stanje papeža je boljše, dekan kardinalskega zbora zavrača ugibanja o odstopu svetega očeta.Ameriški odposlanec za Ukrajino pogovore v Kijevu označil za pozitivne, ob tretji obletnici vojne komentar Mire Milavec.V UKC Ljubljana uspešno presadili srce šestmesečnemu dojenčku.Vreme: Jutri se bo v južni polovici Slovenije pooblačilo, v severnih krajih bo še sončno.

Trumpove najnovejše izjave o Ukrajini so sprožile precej negodovanja v Evropi, nekateri pa si jih razlagajo tudi kot način spodbujanja Evrope k okrepitvi svoje obrambe. Da mora Evropa to storiti, je bilo slišati že prej, iz besed generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja pa je mogoče sklepati, da je to nujno prav za zagotovitev miru v Ukrajini. Kot je dejal, mora Evropa brez dvoma odigrati ključno vlogo pri zagotavljanju miru v Ukrajini in še naprej pomagati Kijevu ter mu omogočiti čim boljše pogajalsko izhodišče. Drugi poudarki: - Ocena tveganja za teroristični napad v Sloveniji ostaja nespremenjena, meni Svet za nacionalno varnost. - Ni še jasno, koliko bo stal nakup oklepnikov patria. Bomo res prihranili 400 milijonov evrov? - Lena Repinc in Jakov Fak šesta na tekmi mešanih dvojic svetovnega biatlonskega prvenstva.

Vojna v Ukrajini in varnost v Evropi ostajata v središču pogovorov večjega dela svetovnih voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je na današnje neformalno srečanje prek videopovezave povabil tudi premirja Roberta Goloba. Posebni odposlanec Združenih držav Keith Kellogg pa je na uradnem obisku v Kijevu poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem odzval na poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k volitvam v Ukrajini, češ da Zelenski uživa nizko podporo javnosti. Kot je dejal, Trump živi v prostoru dezinformacij. Podrobnosti sledijo po teh poudarkih oddaje: - Slovenska vojska v luči varnostnih razmer krepi oboroževanje, a poglaviten izziv ostajajo kadri. - Obrestna mera druge ljudske obveznice bo 2,75 odstotka. - Šolarji z vzhoda države v počitniških dneh med drugim vijugajo po snežnih strminah.

Gospodinjstva bodo vsaj do julija v celoti oproščena plačila prispevka za obnovljive vire energije.Zaposleni v slovenskih zaporih s protesti opozorili na slabe delovne razmere: Če nam vlada ne bo prisluhnili, bomo zaostrili sindikalne dejavnosti.Nov plačni sistem v javnem sektorju: Župani in poslanci veseli, čistilke in medicinske sestre razočarane.Incident v Münchnu: V množico z avtom zapeljal 24-letni Afganistanec, ranjenih več ljudi, policija sumi, da je šlo za napad.Donald Trump v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom o končanju vojne v Ukrajini, ZDA bodo Kijevu še naprej pomagale, a v zameno za naravna bogastva.Nacionalni preiskovalni urad v povezavi z mafijskim umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri ljudi, tožilka Mateja Gončin spet ostala brez varovanja - komentar penologinje doktorice Damjane Žišt.Predstavljen sklepni dokument sinode - gre za proces soodgovornosti vseh članov Cerkve, ki bo trajal več generacij.13. februar je svetovni dan radia - še vedno velja za najzanesljivejši medij.Šport: Nogometaši Celja in Olimpije v boj za osmino finala evropske konferenčne lige.Vreme: Jutri bo na Primorskem deževalo, drugod povečini snežilo.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Evropska podpora Kijevu ostaja neomajna. To je dokazal že prvi obisk predstavnikov novega sklica Evropske komisije v Kijevu, takoj za njimi je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obiskal nemški kancler Olaf Scholz. Nemčija bo Ukrajini samo ta mesec poslala za več kot pol milijarde evrov pomoči. V oddaji tudi: - V Gruziji se nadaljujejo protesti proti odmikanju od Evropske unije. - Ameriški predsednik Biden kljub drugačni obljubi pomilostil sina Hunterja. - Otroci na Celjskem bodo tudi letos dobili darila iz Božičkove tovarne.

Na čelu Evropske komisije bo stara nova predsednica Ursula von der Leyen. Novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas in komisarka za širitev Marta Kos bodo že prvi dan na obisku v Kijevu. Drugi poudarki oddaje: - Samo včeraj v Gazi ubitih 100 Palestincev - Prva adventna nedelja začetek priprav na praznovanje božiča - Rokometašice premagale Slovakinje, za napredovanje bo odločala tekma z Avstrijkami

Roman o življenju družine Turbinovih v Kijevu, ki se je po ruski revoluciji znašel v kaotičnih razmerah državljanske vojneMihail Afanasjevič Bulgakov je eno tistih velikih imen svetovnega leposlovja, ki ga vsaj pri nas poznamo predvsem po enem njegovem delu, znamenitem romanu Mojster in Margareta. In vendar se je morda prav v minulih letih, v luči vojne v Ukrajini in povečanega zanimanja za zgodovino tega prostora, nekoliko več pozornosti usmerilo tudi na njegov drugi veliki roman Bela garda, v katerem Bulgakov opisuje mesec in pol življenja družine Turbinovih v Kijevu v burnih časih kaosa in državljanske vojne, ki sta sledila ruski revoluciji. Roman, ki je prav v tem kontekstu nedavno izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, nam je za tokratno Sobotno branje pomagal predstaviti Sovretov nagrajenec za izjemne prevajalske dosežke Marjan Poljanec, ki je besedilo v slovenščino prvič prevedel pred 50-imi leti, za tokratno izdajo pa je prevod temeljito pregledal in prenovil. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Država bo za nov režim obratovanja Termoelektrarne Šoštanj, ko naj bi zagotavljala ogrevanje v Šaleški dolini, namenila 323 milijonov evrov za prihdnji dve leti. Zakon o financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga vlada pošilja v državni zbor po nujnem postopku. Lokalne skupnosti pa bodo morale do konca leta 2025 izbrati novega ponudnika ogrevanja. V oddaji tudi: - NSi notranjemu ministru Poklukarju v interpelaciji očita neukrepanje ob nepravilnostih pri imenovanju prvega policista Jušića. - Ruski predsednik Putin po obsežnem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo zgrozil z napadi na vladna poslopja v Kijevu. - V celjski bolnišnici znova izvajajo operacije na odprtem srcu, pristojni zavračajo očitke o neustreznosti kadra in opreme.

U emisiji pratimo reakcije iz Moskve i Brisela nakon što su svetski mediji objavili da je odlazeći predsednik SAD Džo Bajden odobrio Kijevu da koristi američko oružje za udare dublje u Rusiju. Novosadska opozicija podnela inicijativu za smenu gradonačelnika zbog nesreće na Železničkoj stanici.

Pogajanja o miru med Izraelom in Hamasom, ki že tako niso prinesla napredka, so dobila nov udarec. Katar je sporočil, da se umika kot posrednik, saj strani ne kažeta resnega namena za dosego dogovora. Izraelska vojska je ponoči nadaljevala napade na Gazo, med drugim je vnovič streljala na bolnišnico. V oddaji ne preslišite še: - Borrell v Kijevu izrazil neomajno evropsko podporo Ukrajini - V Valenciji množični protesti zaradi slabega odziva na poplave, zahtevali odstop regionalnih oblasti - Letošnje martinovo za vinogradnike z grenkim priokusom - letina grozdja najslabša v zadnje pol stoletja

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov. Preostale novice: Katar naj bi dvignil roke glede mirovnih pogajanj med Izraelom in Hamasom. 35. obletnica padca Berlinskega zidu opomin, da se je za svobodo vedno vredno boriti. Več kot 15 tisoč pohodnikov tudi letos od Litije do Čateža.

Slovensko kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos, ki naj bi prevzela resor za širitev Unije in podporo Ukrajini, je v Bruslju podrobno izprašal pristojni odbor. Med drugim je napovedala doslednost širitvenega procesa in možnost, da v prihodnjih treh letih končajo pristopna pogajanja s Črno goro in Albanijo. Poleg tega se zavzema za okrepitev sredstev podpore Kijevu. Druge teme: - Po razpadu nemške koalicije opozicija za glasovanje o zaupnici vladi še letos. - Bi drugi blok krške nuklearke lahko financirala Evropska investicijska banka? - V Cimosu stavkajo; stavko na Pošti je napovedal še drugi njihov sindikat.

Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

Stopnjuje se vročica pred uradnim slovesom kapetana zlate košarkarske reprezentance. Goran Dragić se bo od poklicne kariere uradno poslovil na jutrišnjem spektaklu, za drevi pripravljajo dobrodelno dražbo. Na današnjem poslovno-športno-družabnem dogodku so med drugim poudarili, da se vlaganje v šport splača. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da se splača vlagati tudi v segmente, ki niso najbolj izpostavljeni, ker ustvarjajo zaupanje v lokalnem okolju, nove generacije strank in nove generacije zaposlenih. Druge teme: - Prvi primer ohromelosti zaradi virusa otroške paralize v Gazi po četrt stoletja - Obisk indijskega premiera v Kijevu v znamenju posredovanja med Ukrajino in Rusijo - Spodbudni turistični podatki bi lahko bili še boljši ob ustreznejši letalski povezljivosti

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

V Washingtonu mineva prvi uradni dan vrha zveze Nato. V ospredju je pomoč Ukrajini, ki bo prejela dodatno denarno in vojaško pomoč. Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo Kijevu začele dobavljati vojaška letala F-16. Neuradno so članice Nata potrdile tudi besedilo izjave o članstvu Ukrajine. Povabilo naj bi prejela, ko se bodo s tem strinjale vse članice in bodo izpolnjeni vsi pogoji.

Pripravljeno gradivo za sklepno dejanje sinodePapež znova pozval k pogajanjem po napadu na bolnišnico v Kijevu in šolo v GaziH Gospodu odšel duhovnik Janez RiharZa svojce bolnih otrok, ki se zdravijo v UKC, na voljo sobe s kopalnico in kuhinjo.

Vrh Nata v Washingtonu, ki se začenja dan po enem najhujših ruskih napadov na civilne cilje v Kijevu, naj bi prinesel enotno sporočilo zaveznic o odločni podpori Ukrajini v konfliktu z Rusijo. Države članice se bodo po napovedih zavezale k 40-milijardnemu paketu vojaške in finančne pomoči Ukrajini tudi v prihodnjem letu. Druge teme: - Podjetniki ohromljeni zaradi nove zakonodaje o čezmejnem izvajanju storitev. - Bodo naposled sprejeti nujni ukrepi za izboljšanje razmer v domovih za starejše? - KPK: selitev javnega naročanja iz UKC na zunanje izvajalce krepi korupcijska tveganja.

Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje

Socialni dialog je po enem letu znova zaživel. Obuditev so pozdravile vse tri strani - delodajalci, sindikati in vlada. Socialni partnerji so obravnavali davčne spremembe, prenovo zdravstvene zakonodaje, evidentiranje delovnega časa in pravila o prenašanju bremen. V oddaji tudi: - Letna inflacija pri odstotku in pol najnižja v zadnjih treh letih - Predsednica Nataša Pirc Musar v Kijevu potrdila nadaljno pomoč in podporo Ukrajini - Festival SAXGO bo v Novi Gorici postregel z osmimi koncerti mednarodnih saksofonistov

Slovenska predsednica se mudi v Kijevu, pred časom pa se je udeležila tudi mednarodne konference v Švici na temo vojne v Ukrajini. Tam je poudarila, da lahko samo Ukrajina določa, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv. Koliko je ta konferenca res spremenila oziroma vplivala na potek dogajanja na bojišču? Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo obiski Vladimirja Putina v Severni Koreji in Vietnamu? Kakšne posledice bodo sledile novim korakom ukrajinskega in moldavskega približevanja Evropski uniji? In kaj ima sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu opraviti s Slovenijo? O vsem tem v 18. vzporedniku moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.

Kdo bo zasedel najvišje položaje v Evropski uniji in nadaljnja podpora Ukrajini bosta osrednji temi dvodnevnega vrha povezave, ki se začenja v Bruslju. Voditeljem se bo pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki naj bi z Unijo podpisal sporazum o varnostnih zagotovilih. Zagotovila o tem, da Slovenija trdno stoji na strani Ukrajine, pa bo bo v Kijev osebno prenesla predsednica Nataša Pirc Musar. Druge teme: - V Boliviji po spodletelem udaru že prijeli vodjo upornikov - Evropska investicijska banka tudi Sloveniji napoveduje povečano povpraševanje po posojilih - Slovenski nogometaši se bodo v ponedeljek zvečer pomerili s Portugalci

Vojni v Gazi in Ukrajini bosta osrednji temi vrha skupine G7, ki se začenja blizu Barija na jugu Italije. Glede pomoči Kijevu je osrednje vprašanje zamrznjenega ruskega premoženja. Druge teme: - Vlada pritiska na sindikate, da bi dogovor o plačnem sistemu dosegli do počitnic - Carinski spor med Unijo in Kitajsko: bodo nemški avtomobili občutno dražji? - Naslov prvaka lige NBA se nasmiha Bostonu: Dallas davi tretjič poražen

Opolnoči se začenja volilni molk pred nedeljskimi evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi. Glasovnico za evropske volitve je v treh dneh predčasnega glasovanja oddalo skupno nekaj več kot 59 tisoč volilcev oziroma 3,7 odstotka upravičencev, dvakrat toliko kot pred petimi leti. Druge teme: - Na Ljubnem 10 mesecev po poplavah zahtevajo takojšnje cenitve objektov, predvidenih za rušenje. Prepočasni postopki povzročajo negotovost. - Zelenski nadaljuje pozivanje Zahoda, naj okrepi vojaško pomoč Kijevu. Evropska komisija podprla začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. - Svetovni dan varnosti hrane: ključno je ozaveščanje in izobraževanje vseh členov v verigi.

Na željo Ukrajine se je danes po videopovezavah sešel lani ustanovljeni Svet NATO-Ukrajina, in sicer na ravni obrambnih ministrov. Osrednja tema pogovorov je, kako dodatno okrepiti ukrajinsko zračno obrambo in dobaviti dodatno strelivo, predvsem topniško. V oddaji tudi: - Združene države zanikajo vpletenost v davišnji izraelski povračilni napad na Iran. - Predsednica državnega zbora pričakuje odstop ustavnega sodnika Jakliča. - Pristojna parlamentarna odbora ZA izvedbo referendumov na dan evropskih volitev.

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijoZdaj, ko se zdi dovolj verjetno, da bi bil Donald Trump novembra lahko ponovno izvoljen za predsednika, bi se na stari celini najbrž morali začeti spraševati, kaj storiti, če bo januarja 2025 za mizo v Ovalni pisarni znova sedel mož, ki Nato očitno šteje za Ameriki odvečno zavezništvo in ki v Evropski uniji slej ko prej prepoznava možno geopolitično tekmico Združenim državam, katere potenciale bi veljalo preemptivno nevtralizirati. Vprašanje negotovih čezatlantskih odnosov pa utegne postati še bolj pereče, če se bo pod Trumpom Washington nato še po bratsko pogodil z Moskvo glede Ukrajine. Evropa je z vsestransko pomočjo Kijevu v zadnjih dveh letih namreč pošteno razdražila ruskega medveda, a je pri teh politikah vztrajala, saj se je zanašala, da vse to počne v dovolj trdnem zavezništvu z Združenimi državami. Če pa bosta Bela hiša in Kremelj dosegla dogovor, po katerem se bo Ukrajina ponovno znašla v trdnem ruskem objemu, evropske države pa nenadoma ne bodo mogle več računati na ameriško vojaško zaščito, tedaj se bo dobršen del stare celine znašel med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom, v skrajno neprijetnem geopolitičnem položaju, skratka. Časa za razmislek, kaj v takem primeru storiti, ni veliko, a kolikor ga je, ga je menda treba izkoristiti zdaj. Kakšne poteze bi torej morale v naslednjih mesecih ali letu dni povleči evropske vlade? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom v studiu gostili dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico in predavateljico na Katedri za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter dr. Boštjana Udoviča, ki poučuje na Katedri za mednarodne odnose iste visokošolske ustanove, prek spleta pa sem nam je v diskusiji pridružil še zgodovinar, urednik revije Razpotja in publicist, Luka Lisjak Gabrijelčič. foto: Leuchtturm81, Pixabay

Srečanje v Bruslju je po eni strani zaznamovala zgodovinska odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, po drugi pa neuspeh pri dogovoru o nadaljnji pomoči Kijevu. Premier Robert Golob je skupaj s preostalimi voditelji optimističen, da bodo kljub madžarskemu vetu kmalu našli rešitev. Druge teme: - V prijateljskem ognju ubiti trije izraelski talci - Italija s pravico do pozabe skuša omejiti diskriminacijo nekdanjih bolnikov z rakom - Mija Lorbek na čelo novogoriškega projekta evropske prestolnice kulture

Izraelske sile še krepijo bombne napade na Gazo, pri tem pa ciljajo tudi šole, zatočišča in bolnišnice. Že tretjič v tem tednu so napadle največji begunski center v Gazi Jabalio in pri tem zadele šolo, ki jo vodijo Združeni narodi in v kateri je poiskalo zatočišče več tisoč razseljenih civilistov. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi. Združeni narodi so obsodili petkov izraelski napad na reševalni konvoj blizu bolnišnice Al Šifa. Generalni sekretar organizacije Antonio Guterres je dejal, da je zgrožen zaradi napada, in poudaril, da se mora konflikt končati. Druge teme: - Von der Leyen na obisku v Kijevu pohvalila napredek Ukrajine pri reformah. - Slovenija pospešeno pripravlja vloge za črpanje več kot milijarde evrov in pol evropskih nepovratnih sredstev. - Reke po državi počasi upadajo; po nočni pošiljki padavin se bodo jutri spet razlivale.

Voditelji zveze Nato so se na vrhu v Vilni strinjali, da je prihodnost Ukrajine v zavezništvu, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Takrat bodo Kijevu olajšali vključevanje. Po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga so soglašali z umikom zahteve po izpolnitvi akcijskega načrta za članstvo. To bo spremenilo pot Ukrajine v zavezništvo iz dvostopenjskega procesa v enostopenjskega. Ostali poudarki oddaje: Pokojninska reforma predvideva spodbude za delo po dopolnjenih 40-ih letih delovne dobe Digitalizacija zdravstva bo čakala na jesen in novega ministra Nogometaši Olimpije v uvodni kvalifikacijski tekmi za ligo prvakov premagali latvijski Valmiero

Evropska unija poudarja neomajno enotnost v nasprotju z neenotnostjo v Rusiji, ki so jo razgalili dogodki konec minulega tedna. Voditelji držav članic bodo po pričakovanjih na dvodnevnem vrhu v Bruslju potrdili tudi nadaljnjo finančno in vojaško pomoč Kijevu, med drugim s krepitvijo proizvodnje streliva in povojno obnovo Ukrajine. Prednostna naloga povezave pa je tudi krepitev konkurenčnosti in ekonomske varnosti, predvsem v luči vse močnejše vloge Kitajske. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov.

Voditelji držav G7 bodo danes sklenili zasedanje na Japonskem, na katerem je poleg odnosov s Kitajsko v ospredje stopilo oboroževanje Ukrajine. Napoved Združenih držav o dobavi bojnih letal F-16 Kijevu pomeni nov način zahodnega pristopa. Kot je dejal nemški kancler Olaf Scholz, je napoved skupnega usposabljanja ukrajinskih pilotov na teh letalih sporočilo Rusiji, da ne sme pričakovati uspeha svoje invazije na Ukrajino, tudi če računa na dolgotrajen konflikt - po njegovih besedah bo prevladala podpora Ukrajini, Rusija pa se mora umakniti. Drugi poudarki: - Moskva trdi, da je ruska vojska v celoti prevzela nadzor nad Bahmutom. - Na Hrvaškem se nadaljuje preiskava strmoglavljenja športnega letala. - Kobilarna Lipica tudi uradno na Unescovem seznamu nesnovne dediščine.

Voditeljem sedmih gospodarsko najmočnejših držav sveta spored srečanja na Japonskem narekuje predvsem ruska invazija na Ukrajino. Združene države Amerike so Kijevu že obljubile dobavo bojnih letal. Kot je dejal ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan, so Ukrajini dali, kar potrebuje, zdaj pa so se obrnili k razpravam o izboljšanju ukrajinskih protizračnih sil. Pozneje pa se bodo odločili, kdaj bodo letala dostavljena, kdo jih bo dostavil in koliko. Drugi poudarki: - Beograd sinoči že tretjič napolnili protestniki proti nasilju. - Pomoč države po obilnem deževju pričakuje tudi kmetijstvo. - Svetovni dan čebel v znamenju izobraževanja vseh generacij.

Združene države so sledile Nemčiji in napovedale dobavo svojih tankov Ukrajini. V Kremlju so do odločitev Zahoda pričakovano zelo kritični, v Kijevu pa so novico pozdravili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem kot ključ do uspeha izpostavil nujnost hitre dobave tankov. Iz Washingtona prihajajo opozorila, da bodo njihovi tanki do Ukrajine potovali več mesecev. Druge teme: - Vlada o finančnem dodatku sodnim funkcionarjem - Svet UKC Ljubljana za generalnega direktorja imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti Marka Juga - Obnovo hitre ceste v Vrtojbi zavira tudi pomanjkanje delovne sile

Otvoreni studio je TV emisija Glasa Amerike koju emitujemo svakog radnog dana od 22 sata po srednje-evropskom vremenu. Uz vesti dana, gledaoci mogu da očekuju intervjue, izveštaje, analize i reportaže o ekonomskim, društvenim, naučnim i kulturnim zbivanjima u SAD, regionu i šire.

Otvoreni studio je TV emisija Glasa Amerike koju emitujemo svakog radnog dana od 22 sata po srednje-evropskom vremenu. Uz vesti dana, gledaoci mogu da očekuju intervjue, izveštaje, analize i reportaže o ekonomskim, društvenim, naučnim i kulturnim zbivanjima u SAD, regionu i šire.

Pravkar se je po vsej državi odprlo več kot 3.000 volišč, na katerih bo lahko 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo o novi sestavi državnega zbora za prihodnji štiriletni mandat. To so devete parlamentarne volitve v zgodovini samostojne Slovenije, na katerih se za naklonjenost volivcev poteguje 20 kandidatnih list. Rekordnih 130.000 volivcev je tokrat svojo odločitev sporočilo že na predčasnem glasovanju. Druge teme: - Izid francoske predsedniške bitke med Emmanuelom Macronom in Marine Le Pen tokrat precej bolj negotov kot pred petimi leti - 60. dan vojne v Ukrajini na obisku v Kijevu ameriški zunanji minister Anthony Blinken - Pravoslavni verniki praznujejo veliko noč

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Gost je novinar i ratni reporter Aleksandar Vasović, poznatiji kao Vaske. Od 2010. godine radi za Reuters, a pre toga je radio za AP, kao i za domaće medije pre toga, poput B92 i Radio Beograda gde je i počeo karijeru 1987. godine. Nakon pokrivanja ratnih sukoba na našem podneblju, preko Iraka 2003. godine i Avganistana 2003. godine, Aleksandar je pratio i sukobe u Ukrajini. Govori ruski i ukrajinski jezik, a na terenu je bio 2004. godine u toku narandžaste revolucije, potom 2014. godine kada je anektiran Krim, a bio je u Ukrajini kada je počela i invazija Rusije na ovu zemlju. Bio je stacioniran u Marijupolju na početku sukoba, a potom i u Kijevu iz kojeg je došao pre nekoliko dana. O istoriji ovog sukoba, o situaciju na terenu i iskustvima iz prve ruke, kao i poslediciama ovog sukoba, u novoj epizodi! PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.

Marijupolj se priprema za još jednu rundu napada, uz strahovanja da bi Putin mogao da intenzivira invaziju. Tokom noći u Kijevu, napadnut je tržni centar u kojem je poginulo najmanje 8 osoba; Ujedinjene nacije su saopštile da je 10 miliona ljudi raseljeno unutar Ukrajine i van nje, što je skoro svaki četvrti građanin te zemlje. Američki predsednik Džo Bajden putuje u Evropu ove nedelje i sastaje se sa saveznicima kako bi razgovarali o krizi; U Kini se srušio putnički avion sa 132 osobe, strahuje se da nema preživelih; Dekan Fakulteta političkih nauka u Beogradu Dragan Simić kaže za Glas Amerike da imenovanje Kristofera Hila za ambasadora govori o važnosti koju Amerika pridaje regionu i Srbiji;

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Ova epizoda će biti nešto drugačija nego inače. Zbog aktuelnog rata u Ukrajini celokupna naša svakodnevnica je promenjena. Invazijom Rusije na Ukrajinu mnogi elementi takozvane “suzdržanosti” koji sačinjavaju ključne poluge mira u svetu su destabilizovane i time ulazimo u novu eru geopolitičkih odnosa. Ali kako je sve ovo nastalo? Koja je istorija odnosa Ukrajine i Rusije? Gde tačno i na koji način počinje ovaj sukob? Šta možemo da očekujemo kao rezultat i da li ćemo mu uskoro videti kraj? Kakve posledice nas očekuju i šta to, na kraju krajeva znači za Zapadni Balkan i nas i da li može da utiče na promenu trenutnih odnosa, politiku revanšizma i revizionizma? Da li je ovo kraj politike Srbije da “sedi na dve stolice”? Kakvi su ciljevi Putina, da li su se njegovi vojni ciljevi ostvarili u ovom pokušaju blitzkriega? Da li će Ukrajina biti podeljena, da li može da uđe u NATO, kakve veze ima istorija “šarenih revolucija” sa ovim sukobom, kao i mnoge druge teme. Bilo je veoma teško naći adekvatnog sagovornika, jer Ukrajina nije bila veliki fokus međunarodne pažnje do sukoba na Majdanu 2014. godine. Stručnjaka u ovoj oblasti je malo, a neki od njih su na terenu u Marijopolju i Kijevu. A oni koji su ovde ovih dana doslovno ne spavaju od obaveza i nije bilo realno očekivati da izdvoje vreme koje je neophodno za jedan ovakav format i da pritom dolaze u Beograd zbog toga. Tako da smo sa našim sagovornikom napravili dogovor da dođemo mi kod njega i zahvalni smo na izdvojenom vremenu između obaveza da nam pojasni neke stvari. Gost je politikolog, novinar i nezavisni istraživač, Boris Varga, koji je doktorirao na Fakultetu političkih nauka u oblasti međunarodnih odnosa sa fokusom na Istočnu i Jugoistočnu Evropu, usavršavao se u Ukrajini, gde je i živeo duži niz godina. Govori ukrajinski i ruski, radio je za BBC Ukraine godinama i vodio je nezavisnu radio stanicu tamo, a autor je knjiga: “Evropa posle Majdana” i “Farbanje demokratije”. Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.