Podcasts about potreba

Redovni izvještaji sa svih frontova. Ko nas (sve) plaća? PZE, bojkot istog i ko je uopšte Bojana Vunturišević u toj priči? Kuda plovi američki brod, geopoetika i ostale prinadležnosti. Potreba za (kolektivnim) identitetom. Svi koji vole klasično Diznilend šarenilo, izvolte u salonu. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Dragana Okanović je master psiholog, jedan od osnivača Tim Centra i sertifikovani trener asertivnosti. _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Potreba ochrániť podnikanie pred digitálnymi hrozbami sa v poslednom období spomína čoraz častejšie. Existujú totiž desiatky druhov kybernetických útokov, ktoré sa naviac stále vyvíjajú a menia, a samozrejme pribúdajú aj úplne nové. Inými slovami, kybernetickí útočníci sa neustále snažia nájsť iné spôsoby, ako obísť zabezpečenie zariadení a systémov. „Často sa vyskytujú DDoS útoky, ktoré zneprístupnia služby, ale aj ransomvérové útoky. Najčastejšie sa však stretávame so phisingovými aktivitami, ktorých cieľom je získať citlivé údaje,“ vyratúva Jozef Priesol, bezpečnostný manažér spoločnosti Slovanet. Už dnes pritom platí európska legislatíva NIS1, ktorá vyše tisícke firiem na Slovensku prikazuje chrániť svoje systémy. Od januára sa však tento okruh vďaka aktualizácii smernice rozšíri až na viac ako päť tisíc spoločností. Podľa Priesola by sa však problematikou kyberbezpečnosti mali zaoberať aj tie, ktoré neviaže zákon. „Aj menej náročný ransomvérový útok môže firme spôsobiť stratu reputácie, ktorú si firma mohla budovať niekoľko rokov, naštrbené vzťahy so zákazníkmi aj dodávateľmi, čo môže viesť až k neplánovanému zániku,“ opisuje Priesol. Ako sme teda na tom čo sa týka kybernetickej bezpečnosti na Slovensku, aké chyby robia firmy najčastejšie a akými novými pravidlami sa čochvíľa mnohé firmy v prípade kyberbezpečnosti budú musieť riadiť? V Indexe na otázky Evy Frantovej odpovedá Jozef Priesol, bezpečnostný manažér spoločnosti Slovanet. Tento diel Indexu vyšiel s podporou spoločnosti Slovanet. _ 00:00 Úvod.00:57 Čo je kybernetická bezpečnosť.02:10 Kyberbezpečnosť a Slovensko, respektíve EÚ.04:54 Najčastejšie spôsoby útokov.06:27 Príklad kybernetického útoku v praxi.08:40 Ako sa firmy chránia pred útokmi.10:11 Časté chyby pri kyberbezpečnosti.12:47 Čo sa firme môže stať pri útoku.14:11 Čo prinesie nová smernica o kyberbezpečnosti.19:52 Povinnosti vyplývajúce zo smernice.22:09 Kto môže firmám pomôcť.24:09 Kde získať financie na bezpečnostné systémy.24:59 Ako vie firme pomôcť externý odborník.26:08 Technické systémy bezpečnosti.31:19 Dodávateľské reťazce a kyberbezpečnosť.32:03 Čo by mali ovládať zamestnanci. _ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠podcastindex@sme.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj týždenný ekonomický newsletter Index na ⁠sme.sk/indexodber⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Index.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Vrijednost donacija dobrotvornim organizacijama porasla je za 40% u prošloj financijskoj godini – najviše u povijesti. Novi podaci također pokazuju da je potreba za neprehrambenim proizvodima veća nego ikad, dok se Australci i dalje suočavaju s krizom koju je izazvalo povećanje životnih troškova.

Slovensko sa musí pripraviť na masívne a celoplošné uťahovanie opaskov. V mene ozdravenia verejných financií, vláda ohlásila konsolidačný balíček za vyše dva a pol miliardy eur. V rozpore s vlastnými a dlhodobo opakovanými sľubmi, ako i v zásadnom protiklade so sociálno-demokratickou politikou, vláda Roberta Fica ohlasuje masívne zvyšovanie sadzby DPH, ale na rade bude aj výrazné okresanie rodičovských dôchodkov či redukcia daňových bonusov na deti. V mene lepších verejných financií sa zavádza aj daň z finančných transakcií, ale budeme musieť počítať i s vyššou cenou za diaľničné známky či vyššími stropmi pri odvodoch do Sociálnej poisťovne. Deklarácie premiéra, že konsolidácia sa nedotkne životnej úrovne bežných ľudí a nebude mať dopad ani na dosiahnuté sociálne štandardy sa tak nenávratne rozplývajú.„Toto nepovažujem za ozdravovanie verejných financií, pretože nielenže nebudeme mať lepšiu výdavkovú časť rozpočtu, ale zároveň spomalíme aj náš ekonomický rast. Nazývať toto ozdravovaním verejných financií je preto veľmi zavádzajúce,“ hodnotí vládny konsolidačný balíček ekonóm INESSu Radovan Ďurana. „Potreba ozdraviť verejné financie je samozrejme nevyhnutná, ale spôsob akým to vládna koalícia robí je babrácky,“ dodáva ekonomický expert a poslanec PS Štefan Kišš. Kto a ako konkrétne pocíti vládny konsolidačný bič na svojej životnej úrovni? Aký dosah budú mať vládou deklarované ozdravné opatrenia na našu už i tak chradnúcu ekonomiku? Je vôbec nejaká iná a lepšia alternatíva ako ozdraviť naše rozvrátené verejné financie a prečo od vlády nepočuť konkrétne predstavy ako chce šetriť sama na sebe?No a napokon, prečo sa pôvodne ohlasovaný konsolidačný balíček odrazu nafúkol o viac ako jednu miliardu a prečo sme, ako verejnosť, o takto zásadnej téme, nemali prakticky vôbec žiadnu šancu dlhšie diskutovať?„Kľúčová správa je, že to zaplatíme všetci. Na základe našich prepočtov bude stáť vládna konsolidácia priemernú slovenskú domácnosť tisíc eur ročne,“ tvrdí Štefan Kišš. „Keby bol skutočný záujem ozdravovať verejné financie, tak toto zvyšovanie daní by mohlo byť až o dve tretiny menšie ako to, čo vláda aktuálne predstavila,“ dopĺňa ho ekonóm Ďurana.Témy a otázky dnešného ranného podcastu s ekonómom Inštitútu ekonomických a spoločenských analýz INESS Radovanom Ďuranom ako i s ekonomickým expertom a poslancom Progresívneho Slovenska Štefanom Kiššom. Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši želá Braňo Dobšinský.

Slovensko sa musí pripraviť na masívne a celoplošné uťahovanie opaskov. V mene ozdravenia verejných financií, vláda ohlásila konsolidačný balíček za vyše dva a pol miliardy eur. V rozpore s vlastnými a dlhodobo opakovanými sľubmi, ako i v zásadnom protiklade so sociálno-demokratickou politikou, vláda Roberta Fica ohlasuje masívne zvyšovanie sadzby DPH, ale na rade bude aj výrazné okresanie rodičovských dôchodkov či redukcia daňových bonusov na deti. V mene lepších verejných financií sa zavádza aj daň z finančných transakcií, ale budeme musieť počítať i s vyššou cenou za diaľničné známky či vyššími stropmi pri odvodoch do Sociálnej poisťovne. Deklarácie premiéra, že konsolidácia sa nedotkne životnej úrovne bežných ľudí a nebude mať dopad ani na dosiahnuté sociálne štandardy sa tak nenávratne rozplývajú.„Toto nepovažujem za ozdravovanie verejných financií, pretože nielenže nebudeme mať lepšiu výdavkovú časť rozpočtu, ale zároveň spomalíme aj náš ekonomický rast. Nazývať toto ozdravovaním verejných financií je preto veľmi zavádzajúce,“ hodnotí vládny konsolidačný balíček ekonóm INESSu Radovan Ďurana. „Potreba ozdraviť verejné financie je samozrejme nevyhnutná, ale spôsob akým to vládna koalícia robí je babrácky,“ dodáva ekonomický expert a poslanec PS Štefan Kišš. Kto a ako konkrétne pocíti vládny konsolidačný bič na svojej životnej úrovni? Aký dosah budú mať vládou deklarované ozdravné opatrenia na našu už i tak chradnúcu ekonomiku? Je vôbec nejaká iná a lepšia alternatíva ako ozdraviť naše rozvrátené verejné financie a prečo od vlády nepočuť konkrétne predstavy ako chce šetriť sama na sebe?No a napokon, prečo sa pôvodne ohlasovaný konsolidačný balíček odrazu nafúkol o viac ako jednu miliardu a prečo sme, ako verejnosť, o takto zásadnej téme, nemali prakticky vôbec žiadnu šancu dlhšie diskutovať?„Kľúčová správa je, že to zaplatíme všetci. Na základe našich prepočtov bude stáť vládna konsolidácia priemernú slovenskú domácnosť tisíc eur ročne,“ tvrdí Štefan Kišš. „Keby bol skutočný záujem ozdravovať verejné financie, tak toto zvyšovanie daní by mohlo byť až o dve tretiny menšie ako to, čo vláda aktuálne predstavila,“ dopĺňa ho ekonóm Ďurana.Témy a otázky dnešného ranného podcastu s ekonómom Inštitútu ekonomických a spoločenských analýz INESS Radovanom Ďuranom ako i s ekonomickým expertom a poslancom Progresívneho Slovenska Štefanom Kiššom. Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši želá Braňo Dobšinský.

Slovensko sa musí pripraviť na masívne a celoplošné uťahovanie opaskov. V mene ozdravenia verejných financií, vláda ohlásila konsolidačný balíček za vyše dva a pol miliardy eur. V rozpore s vlastnými a dlhodobo opakovanými sľubmi, ako i v zásadnom protiklade so sociálno-demokratickou politikou, vláda Roberta Fica ohlasuje masívne zvyšovanie sadzby DPH, ale na rade bude aj výrazné okresanie rodičovských dôchodkov či redukcia daňových bonusov na deti. V mene lepších verejných financií sa zavádza aj daň z finančných transakcií, ale budeme musieť počítať i s vyššou cenou za diaľničné známky či vyššími stropmi pri odvodoch do Sociálnej poisťovne. Deklarácie premiéra, že konsolidácia sa nedotkne životnej úrovne bežných ľudí a nebude mať dopad ani na dosiahnuté sociálne štandardy sa tak nenávratne rozplývajú.„Toto nepovažujem za ozdravovanie verejných financií, pretože nielenže nebudeme mať lepšiu výdavkovú časť rozpočtu, ale zároveň spomalíme aj náš ekonomický rast. Nazývať toto ozdravovaním verejných financií je preto veľmi zavádzajúce,“ hodnotí vládny konsolidačný balíček ekonóm INESSu Radovan Ďurana. „Potreba ozdraviť verejné financie je samozrejme nevyhnutná, ale spôsob akým to vládna koalícia robí je babrácky,“ dodáva ekonomický expert a poslanec PS Štefan Kišš. Kto a ako konkrétne pocíti vládny konsolidačný bič na svojej životnej úrovni? Aký dosah budú mať vládou deklarované ozdravné opatrenia na našu už i tak chradnúcu ekonomiku? Je vôbec nejaká iná a lepšia alternatíva ako ozdraviť naše rozvrátené verejné financie a prečo od vlády nepočuť konkrétne predstavy ako chce šetriť sama na sebe?No a napokon, prečo sa pôvodne ohlasovaný konsolidačný balíček odrazu nafúkol o viac ako jednu miliardu a prečo sme, ako verejnosť, o takto zásadnej téme, nemali prakticky vôbec žiadnu šancu dlhšie diskutovať?„Kľúčová správa je, že to zaplatíme všetci. Na základe našich prepočtov bude stáť vládna konsolidácia priemernú slovenskú domácnosť tisíc eur ročne,“ tvrdí Štefan Kišš. „Keby bol skutočný záujem ozdravovať verejné financie, tak toto zvyšovanie daní by mohlo byť až o dve tretiny menšie ako to, čo vláda aktuálne predstavila,“ dopĺňa ho ekonóm Ďurana.Témy a otázky dnešného ranného podcastu s ekonómom Inštitútu ekonomických a spoločenských analýz INESS Radovanom Ďuranom ako i s ekonomickým expertom a poslancom Progresívneho Slovenska Štefanom Kiššom. Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši želá Braňo Dobšinský.

„Keby som nevidel vo svojom srdci neprávosť, Pán by ma nevyslyšal.“ (Ž 66:18) Zaujímalo by ma, či ľudia ešte vôbec vedia, čo je to hanba. Veci, ktoré nás kedysi zahanbovali, sa dnes vyhlasujú za cnosti. Všetko je postavené na hlavu. Zlo sa stalo právom. Správnosť sa stala nesprávnosťou. A zabudli sme sa červenať. Toto opisuje […] Greg Laurie

Ana Perović je psihoterapeutkinja i master kliničke psihologije. Članica je "Društva psihologa Srbije" i "Udruženja društava psihoterapeuta Srbije". _______________________________________________________________________________________________

Svake godine sve više onih koji traže plativ stan a njih u Njemačkoj sve manje! Potreba za socijalnim stanovima drastično je porasla ali vlasti ne grade dovoljno, ni pola od obećanog. Zašto je socijalnih stanova sve manje i tko za to snosi krivicu? Kakve su šanse onih koji na takav stan imaju pravo, do njega zaista i doći? O tomu danas razgovaraju Nenad Kreizer i Saša Bojić a s korisnim savjetima pridružuje im se i Ljubna Krnjajić iz socijalnog savjetovališta Südost Europa Kultur iz Berlina. Von Nenad Kreizer.

„Preto ak je niekto v Kristovi, je nové stvorenie. Staré veci sa pominuli, a hľa, nastali nové.“ (2K 5:17) Svet vraví, že všetko, čo potrebujeme robiť, je byť slušný, vážený a rozumný. Je pravdou, že tieto veci človek potrebuje robiť, aby bol členom Veľkej spoločnosti, ale aby bol členom Božieho kráľovstva, potrebuje vnútornú zmenu. V […] The post Potreba vnútornej zmeny – 14. jún appeared first on evs.sk.

Slobodan Bubnjević je naučni novinar i pisac. Diplomirao eksperimentalnu fiziku na Fizičkom fakultetu Univerziteta u Beogradu. _______________________________________________________________________________________________

U ovoj epizodi pričamo o tome kako pronaći inspiraciju, te koji su preduvjeti koje je potrebno zadovoljiti. Budući da su konzistentnost i dosljednost u kreiranju sadržaja vrlo važni za postizanje uspjeha u poslu, kako pronaći inspiraciju je jedno od najčešćih i najvažnijih pitanja koje si kreatori i poduzetnici postavljaju. Uživajte u slušanju, a za više sadržaja na temu osobnog i poslovnog razvoja pridružite se tjednom newsletteru: https://saraperanic.com/#newsletter Programi: https://saraperanic.com/programi/ Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/ Stručnost (00:00:00) Govori o važnosti stručnosti u kreiranju sadržaja i integraciji znanja u život. Rasterećenost (00:01:28) Razmatra važnost oslobađanja od stresa i multitaskinga za primanje i realizaciju ideja. Fokus (00:03:01) Govori o važnosti definiranja idealnog klijenta i usluge za inspiraciju i kreiranje sadržaja. Vođena degustacija u vinariji (00:05:42) Prikazuje kako su klijentice pronašle inspiraciju u vinariji za svoj sadržaj iz različitih branši. Povjerenje i promjena (00:11:44) Prikazuje važnost povjerenja i pravilne promjene u osobnom i poslovnom razvoju. Lekcija 1 (00:15:02) Važnost strasti i entuzijazma u prenošenju priče o brendu. Lekcija 2 (00:16:23) Utjecaj strasti na preporuke i ambasadorsku ulogu klijenata. Lekcija 3 (00:17:50) Napredak kroz ograničene resurse i kontinuirano usavršavanje. Lekcija 4 (00:19:09) Prihvaćanje početnih nedostataka i kontinuirani razvoj kvalitete. Lekcija 5 (00:20:30) Subjektivnost ukusa i percepcije te važnost samog sadržaja i načina prezentacije. Lekcija 6 (00:21:51) Utjecaj dizajna i prezentacije na dojam brenda i zadovoljstvo klijenata. Lekcija 7 (00:24:46) Potreba za vizijom, radom i vjerovanjem u ostvarivanje ciljeva. Lekcija 8 (00:26:11) Otkrivanje dubokih potencijala i snaga kroz istraživanje psihe. Lekcija 9 (00:27:52) Prepoznavanje i izbjegavanje "ljuljački" koje nisu sigurne za nas. Razvoj okruženja (00:29:07) Važnost usklađivanja okruženja s ambicijama, utjecaj interijera na ostvarenje ciljeva. Očekivanja i uvjerenja (00:30:49) Razmatranje očekivanja s kojima se rađamo, utjecaj imena djeteta na očekivanja i uvjerenja. Svjesno odabiranje uvjerenja (00:32:09) Osvještavanje i odabir uvjerenja u poduzetničkom razvoju, kreativnost uz rasterećenje od nepotrebnih obveza.

„Udržujte sa v Božej láske…“ (Jud 1:21) Manžel s manželkou navštívili sirotinec. Dúfali, že si v ňom adoptujú dieťa. V rozhovore s chlapcom, ktorého chceli, mu lákavými slovami hovorili o mnohých veciach, ktoré mu môžu dať. Na ich počudovanie malý chlapec odpovedal: „Ak mi nemáte ponúknuť nič iné okrem dobrého domu, oblečenia, hračiek a iných […] The post Potreba lásky – 6. apríl appeared first on evs.sk.

Goran Tomin je klinički psiholog i psihoterapeut. Kolumnista je za "Talas.rs" i "Nova Ekonomija". _______________________________________________________________________________________________

Piše Bojan Sedmak, bere Jure Franko. Uroš Zupan že desetletja poleg prevladujoče poezije pri različnih založbah objavlja tudi prozo, esejistiko in spominske zapise, pregnetene s premisleki o literaturi in popularni kulturi. Zbirka Strašen Kitajec pa se tokrat izkazuje z umetniškim pripovedništvom v triindvajsetih črticah in kratkih zgodbah. Za prve je značilna tematska in motivna osredotočenost na en sam pripetljaj, obdan z ustrezno meditacijo, za kratke zgodbe pa velja vsaj toliko določitev, kot je praks v delavnicah kreativnega pisanja. Kakšni so zastavki, rezultati in učinki novega Zupanovega pisnega podviga? Premalo je reči, da se skoraj polovica besedil začenja z besedo »nekoč«, da so vse zgodbe v pretekliku ali da se vijejo iz anekdot v fantastične vinjete. Elementov, ki izstopajo, je več: postopno sintetično pripovedovanje neverjetnih dogodivščin z realistično dikcijo; farsičen nadev v večini zaokroženih enot; humor, ki temelji na pretiravanju z nemogočim, vseprisotna dvoumna perspektiva ter mnogo imen z domače in svetovne literarne in glasbene scene … Prav slednje sicer ni najbolj značilno za črtice in kratke zgodbe, a Zupan se v njih ne odtegne od obilnega nanašanja na bližnje in daljne ustvarjalce, ki mu veliko pomenijo. Vrstijo se stanovski prijatelji in znanci, predstavljeni skozi hudomušno optiko avtorja, ki jih prosto uporablja za izvedbo svojih idej. Podobno so drug drugega v prejšnjem stoletju obdelovali nadrealisti, med slovenskimi pisci pa je tovrstni koncept enkrat uporabil Goran Gluvič. Najsi gre pri tem za tipološko analogijo z Daniilom Harmsom, s podobnimi zabavnostmi iz modernizma ali celo s kakšno avtorjevo lastno pesmijo, v kateri je na primer nekoč karikiral domačega pop estradnika, Zupanovi ironični posegi izbranim modelom ne bi smeli biti moteči, saj so prostodušno iskrivi. A zaradi plejade intelektualcev v teh besedilih knjige Strašen Kitajec ne bi bilo smiselno priporočiti komu, ki bi ga kot neukega bralca hoteli navdušiti za umetniško pripovedovanje. Ta bi v njej prepoznal Bruca Leeja, Sylvestra Stallona ali Diega Maradono, številnih domačih slovstvenih svetih duhov, vključno z očetom in s sinom Kos, pa najbrž ne. A nič hudega. Dobesedno, saj se v teh zgodah ne zgodi nič zares hudega. V avtorjevo areno življenja mirno vstopajo osebe iz hramov kulture, ne da bi se pri tem zgodilo karkoli usodnega; na primer kaj bolj pretresljivega v skladu z dobo vojn, ki trenutno potekajo po svetu; hvala naključjem, tukaj in zdaj za zdaj le za zasloni. Avtor si ne beli glave z aktualno politično in ekonomsko stvarnostjo, nenehno navaja tipe iz knjig, filmov, plošč in ploščkov. V najdaljšo, edino tretjeosebno, vojaško prigodo v zbirki poseže glas pevca White snakes. V pretresljivo zgodbo o nesreči na nekem kopališču Človek ptica je vstavljena neka Audnova pesem. V zaključni črtici z nadihom znanstvene fantastike Obljubljeni svet se pojavi hit iz osemdesetih Simply Irresistable; ko naj bi se prvoosebni junak izkrcal v neznano, raje obsedi v medgalaktičnem plovilu in začne koketirati s stevardesami, morebitno apokalipso čaka na zložljivem lovskem stolčku, s smrekovim mazilom in pletilkami v rokah. Pri tem se Zupan vztrajno nanaša na slavna imena v fantazijskih humoreskah; ko na primer v črtici Deja Vu v trboveljski gostilni pije s trojico Crosby, Stills, Nash in z Neilom Youngom. Temu v nekem trenutku začne govoriti v uho »helpless, helpless, helpless«, Young pa mu početje dobrodušno komentira, češ da »to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«. In ko v blagi srhljivki Polnočna maša avtor skrivaj spremlja seanso anonimnih spletnih komentatorjev, se mu ob opisu morbidnega dogajanja pojavijo Široko zaprte oči Stanleyja Kubricka. Če so ti teksti podobe iz sanj, očitno nimajo zveze z resničnostjo, kakršno so imele na primer Cankarjeve s prvo svetovno morijo; Zupanov Strašen Kitajec pač oživlja Šalamunovo ludizem. V tekstu Majhen razposajen psiček kot tak stopa po Ljubljani ob svojem idolu in vizualizira vse tiste pesnike, ki so mu pozneje po obrednem sprejemanju v pesniški Parnas oblikovali tesnobo vplivanja. V naslovni črtici si privošči kritiko kritikov literature in manijo pisanja romanov v liku univerzitetnega profesorja, ki se, naveličan teoretičnega dela, odloči napisati nekaj konkretno iskrenega o sebi, predvidoma o svojem alkoholizmu in perverzijah, kakopak v romanu. Tega protagonista uporablja tudi avtorica spremne besede Tina Kozin, ko v njej parafrazira slog, s katerim Uroš Zupan obdeluje slovenski slovstveni milje. In ko piska zaključi svojevrstno izvajanje z izstopajočim stavkom »na tej točki se pričnem dolgočasiti«, je čas za razmislek, ali se je mogoče z njo strinjati. Spremne besede naj bi se načeloma ločile od kritik, tako kot v recenzijah povzetki vsebin opravljajo bolj vlogo oglaševanja in pravzaprav niso ocene. Te namreč s subjektivnim vrednotenjem tvegajo, da z ostrino škodujejo avtorju ali povzročijo celo pretepe. Matej Bogataj, ki je nekoč objavil nekaj tehtnih odstavkov o kriterijih literarne kritike in pri tem ni pozabil omeniti fizičnih spopadov prizadetih kulturnikov, se v zgodbi Skrivnosti predmestnih gostiln družno z Janijem Virkom pojavi kot pretepač, ki se mlati z nekim Švedom. In potemtakem ni nenavadno, da se v pričujočih besedilih pojavijo tudi pisci à la Rebolj, Kleč, Filipčič kot odstopniki od povprečnega in normalnega vedênja. In še mnogi drugi z domače kulturne scene, ne nujno jasno imenovani, a poznavalcem znani. V črtici Mrtva riba tako nastopata bradača, dvakrat se lahko ugiba, kdo sta, ki skupaj napišeta kultno Peto nadstropje trinadstropne hiše, nakar gresta njuni življenjski poti vsaksebi, Zupan pa enemu njegovo smer politične kariere zameri tako, da rokovanje z njim na neki avdienci primerja z oprijemom mrtve ribe. To je popolnoma nasprotno »stisku roke kakšnega brkatega, strumnega, širokoplečega, vitalističnega štajerskega heideggerjanca«, ob čemer le popoln laik v slovenski književnosti ne bi prepoznal Andreja Brvarja. Anekdote iz literarnih okolij so nasploh v veliki meri podlaga za pripovedne poante, ki se v črticah raztezajo od prešerne zafrkljivosti do grotesknih nesmislov. V besedilu Skrivnosti knjižnic NUK obvladujejo brhke hostese, ki pivnajo »znoj s čel in obrazov ljudi, zatopljenih v debele knjige«, v Slovanski knjižnici pa po čitalnici namesto erotičnih hostes krožijo psi, med katerimi določene pasme znajo na pamet določene avtorje – Prešerna, na primer, gorenjski, Pavčka dolenjski, Kosovela kraški ovčar, B. A. Novaka pa rokokojsko sfriziran pudelj. V lahkotnih komičnih portretih brez večjih prask preživijo predstavitve Blatnik, Čar, Čučnik, Zajc, Živadinov, med redkimi ženskami Manca Košir in Barbara Pogačnik, seznam tujih ustvarjalcev bi bil na tem mestu predolg … Potreba uveljavljenega pesnika in esejista, da se loti pripovedovanja in ga pretežno napolni s komičnimi podobami iz intelektualne srenje, ima svoj smisel. Vprašanje je le, za koga bolj – za avtorja ali za bralce, med katerimi bodo morda najbolj bralno uživali tisti, ki so v tem pisanju omenjeni. Če se odmisli Zupanov izziv, da na pragu svojega sedmega desetletja preveri lastno duhovitost, kar mu prav dobro uspeva, je odgovor morda v želji, da svoj nepesniški opus preusmeri drugam od dosedanjega proznega iskanja izgubljenega časa med knjigami, ploščami, ploščki, potovanji, festivali, nagradami in duhovi, ki oplajajo njegovo delo. Ali pri tem kakšna besedila sodijo v boljši izbor tovrstnih epskih zvrsti ali pa nekatera morda ne delujejo podobno kot publicistika, ki v poglobljenih kolumnah prakticira blago satiro – to je dano v presojo vsakemu, še posebej zahtevnemu bralcu. V zbirki črtic in kratkih zgodb Uroša Zupana Strašen Kitajec je vsekakor velika mera jezikovnega mojstrstva, utrjenega z dolgoletnim avtorjevim pesnjenjem, posebej s tistim stilnim delom, ki se imenuje s tako imenovano narativno poezijo. Torej morda še bolj kot snov, tematika in ideje vabijo in usmerjajo tokratno bralno pozornost avtorjeve slogovne kvalitete, ki lirskim dušam omogočajo, da branijo svoj občutljivi teren pred plehko vsakdanjostjo. Uroš Zupan se te v svoji zadnji knjigi otepa na način, ki mu je zanimivo in zabavno slediti.

*▼Ako želiš sigurne i provjerene informacije postani član Human LAB Zajednice! ▼* https://www.skool.com/human-lab/about 5x5 Ponedjeljak Newsletter - izvrsna prilika da uvijek budeš u toku sa sviježim informacijama i znanjima iz 5 glavnih područja tvog interesa: Fitness, Nutricionizam, Medicina, Sport, OsobniRazvoj. A dobiješ i 3 Besplatna webinara odmah! https://humanlabhub.com/newsletter PARTNERI PODCASTA: ...................................... *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa & zdravlja - https://humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ 2xTjedno - 8 probnih treninga uz KOD: 2xHUMANLAB - https://www.2x-tjedno.hr/ ...................................... [ Dr. sc. Ana-Marija Liberati Pršo ] Ana-Marija Liberati Pršo rođena je 1982.g u Zagrebu, gdje je završila osnovnu i srednju školu te Medicinski fakultet. 2004. g upisuje Doktorski studij «Nutricionizam» Prehrambeno-Biotehnološkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu te u ožujku 2020.g stiče status doktora znanosti. Od 2011.g radi kao liječnik na Klinici za internu medicinu KB Sveti Duh u Zagrebu, a u svom znanstveno-istraživačkom radu bavi se temama iz područja endokrinologije, dijabetesa i nutricionizma. #liraglutid #fatloss #nutricionizam —Poglavlja— 00:00 - Intro 00:30 - Tko je Dr. sc. Ana-Marija Liberati Pršo 01:15 - Razvoj nutricionizma u Hrvatskoj 03:10 - Formiranje fakulteta za nutricionizam 01:08 - Značaj nutricionista u liječenju i koordinacija sa ostalim strukama 06:00 - Kompleksnost liječenja pretilosti 07:50 - Ideja o integriranim centrima za liječenje pretilosti 11:50 - Potreba za dodatnom specijalizacijom 15:38 - Formiranje stručnih timova usko specijaliziranih stručnjaka 18:28 - Pritisak na liječnike u zdravstvu 22:07 - Suradnja u liječenju pretilosti 24:00 - Porast lijekova na tržištu 26:40 - Debljina kao bolest 27:33 - Posljedice debljine 29:28 - Stigmatizacija debljine 31:04 - Mediji rade loš marketing prema pretilim ljudima 32:32 - Pravilan pristu liječenju debljine 33:25 - Definicija pretilosti 34:45 - Metode mjerenja tjelesne mase 37:05 - Mjerenje sastava tijela 39:25 - Važnost praćenja i redovite kontrole 42:30 - Metode liječenaj debljine 44:25 - Važnost prehrane i kvalitetnog sna 48:08 - Kvaliteta hrane i debljine 50:15 - Problemi u odabiru hrane 51:15 - Debljaju li ugljikohidrati 53:07 - Tjelesna aktivnost kao najbolji alat za mršavljenje 56:10 - Keto dijeta i restrikcije u prehrani 57:10 - Metabolic friendly dijeta 59:25 - Farkamkološko liječenje debljine 01:01:46 - Novi lijek za debljinu 01:04:50 - Liraglutid , GLP-1 01:09:15 -Postepeni gubitak tjelesne težine 01:16:00 - Brojanje kalorija —Linkovi— // PODRŽI RAD KANALA DONACIJOM// Patreon Donacija: https://www.patreon.com/humanlabpodcast BTC Donacije: 3AX2huTiD8XrVMuJs2dSjZxtyJmF6Rfcgc

Tehnološki razvoj ubrzano menja naše okruženje, kako živimo, kako poslujemo, kako učimo… Takođe menja i način kako konzumiramo sadržaje poput medijskih i kulturnih dešavanja. Upravo oblast medija i kulture ima potrebu da se prilagodi tehnološkom razvoju, te obrazuje nove generacije profesionalaca koje će ove oblasti moći da percipiraju na jedan drugačiji način, u skladu sa vremenom u kome živimo. Fakultet dramskih umetnosti već godinama sprovodi program master studija Digitalna transformacija u medijima i kulturi, pa smo iskoristili priliku ali i činjenicu da obožava podkaste, da porazgovaramo sa Anom Martinoli, profesorkom sa FDU i rukovoditeljkom ovog master programa. Ana Martinoli, Fakultet dramskih umetnosti - https://www.linkedin.com/in/ana-martinoli-84a3995/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Anin profesionalni razvoj - Anin pogled na digitalnu transformaciju - Digitalna transformacija menja medijsku i kulturno-umetničku produkciju - Izazovi procesa digitalne transformacije - Kako digitalna transformacija menja očekivanja, navike i ponašanja publike - Promene formata i distribucije sadržaja - Streaming servisi - Potreba za novim kadrovima - Poruka kolegama u obrazovanju Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/49CCVL7 Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3Sy9DX0 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

Potreba unikať na okraj, v snahe vydlabať možné posolstvá z všadeprítomného šumu. Zastaviť trieštenie obrazu okolitého sveta aj seba samého. Aj o tom je prvá tohtoročná Nedeľná chvíľka poézie_FM, ktorú venujeme debutovej zbierke Ghetto Palm, básnika a copywritera Michaela Papcuna.

Neviete, čo si predstaviť pod pojmom Biznis Marketingová Stratégia™? Ako sme prišli na to, že na trhu niečo takéto chýba? Vo štvrtej epizóde vám prinášame vhľad do našej metodológie Biznis Marketingová Stratégia™ a odhaľujeme, čo vás čaká, ak sa s nami pustíte do jej tvorby. V podcaste sa tiež dozviete: príbehy značiek, ktorým sme už pomohli a ich viditeľné výsledky či sú rozdiely pri tvorbe stratégie pre produkt vs. službu či sa môže stať, že stratégia nefunguje a či niekto ďalší ponúka na trhu podobnú službu Pri tvorbe stratégie sa nedá pomýliť, stratégia totiž vychádza z vás a vašich cieľov. Je to dokument, ktorý obsahuje kroky ako ich dosiahnuť. V sérii Laik v praxi odpovedáme na laické otázky v marketingu aj biznise. Spovedá nás Vivian. Vypočujte si aj predchádzajúce tri epizódy.

Potreba poobedňajšej siesty asi súvisí s mojim balkánskym pôvodom. Mám v sebe zakorenené vytvárať pocit domova hlavne vareným domácim jedlom. Moji chlapi zjedia všetko, čo navarím, aj obľúbený bosanský oheň! Často zjem aj Paťovu porciu. Keď si môj muž robí srandu z balkánskej hudby, v duchu podpisujem rozvodové papiere. Môj syn dostane kľúč, ktorým bude vedieť otvárať všetky dvere.  NEXT? Apokalypsa menom Burning Man  https://open.spotify.com/episode/12TzB3fTaN9gJD1nzIVEOp?si=RKwUyiB6S1a8zqxmfa9tTQ  Produkcia @marakua_passionpodcast by ZAPO @zapoofficial 

Human LAB Hub Zamislite da imate pristup kondicijskom treneru, nutricionisti, psihologu, stručnjaku za makreting, kineziterapeutu i fizioterapeutu u isto vrijeme. I zamislite da oni svi rade na rješavanju vašeg problema! I to sve za smješno mali iznos. Čak niti 1/10 onoga što bi ste dali samo jednom od njih. www.humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ TEME: [00:00 - Intro 05:50 - Kako smo se podijelili 08:30 - Za što se Tea specijalizirala 11:10 - Manipulacije organa 13:15 - Hijatalna hernija dijagnostika i tretman 15:45 - Što vidimo kao najbolje kvalitete jedno kod drugog 23:30 - Kako izgleda jedan radni dan Miketa 28:50 - Cijena na tržištu rada 34:50 - Kako si dopustiti odmor 40:20 - Promjene kroz naša desetljeća 51:25 - Naš proces zapošljavanja 57:45 - Dvije lokacije s jednim ciljem 01:01:50 - Osobni rast i razvoj 01:06:00 - Odgoj djece u današnje vrijeme 01:13:30 - Potreba za samoćom 01:15:35 - Prenatal/Postnatal 01:33:40 - Dijastaza i Hernija 01:38:35 - Završne misli www.humanlabhub.com

S aktivizmom sa nebinárna osoba Niko Nagy prvý raz stretla v Holandsku. Škola, na ktorej Niko pôsobilo, bola celá zameraná na aktívne občianstvo, no často šlo o činnosti vo voľnom čase. Keď sa Niko vrátilo na Slovensku, zistilo, že u nás je boj za práva queer ľudí náročnejší, pretože je existenčnou potrebou. Ľudia v slovenskom LGBTI+ aktivizme často nevydržia dlhšie než pár rokov a Niko sa tiež zúčastňuje školení proti vyhoreniu. Pôsobí vo viacerých organizáciách. Študentský spolok LIGHT*, v ktorom Niko Nagy pôsobí, pripravoval niekoľko významných protestov po vražde Juraja a Matúša. Niko sa zaoberá aj témou sexuálneho vzdelávania, pracuje v ľudskoprávnej organizácii. Ako nachádza motiváciu pokračovať napriek beznádejne pôsobiacej situácii? Ako si uvedomilo svoju rodovú identitu a ako to súviselo s vystupovaním vo folklórnom súbore?  Teplá vlna je podcast Divadla NOMANTINELS, v ktorom sa rozprávame so zaujímavými osobnosťami a ľuďmi zo slovenskej queer komunity o ich živote, inšpiratívnych veciach, ktorými sa zaoberajú a odvahe, ktorá im pomohla prekonať predsudky okolia. Rozhovory moderuje Andrej Kuruc, Marek Hudec a Liberty Blake Simon. Epizódu sme nahrávali v lete.

S aktivizmom sa nebinárna osoba Niko Nagy prvý raz stretla v Holandsku. Škola, na ktorej Niko pôsobilo, bola celá zameraná na aktívne občianstvo, no často šlo o činnosti vo voľnom čase. Keď sa Niko vrátilo na Slovensku, zistilo, že u nás je boj za práva queer ľudí náročnejší, pretože je existenčnou potrebou. Ľudia v slovenskom LGBTI+ aktivizme často nevydržia dlhšie než pár rokov a Niko sa tiež zúčastňuje školení proti vyhoreniu. Pôsobí vo viacerých organizáciách. Študentský spolok LIGHT*, v ktorom Niko Nagy pôsobí, pripravoval niekoľko významných protestov po vražde Juraja a Matúša. Niko sa zaoberá aj témou sexuálneho vzdelávania, pracuje v ľudskoprávnej organizácii. Ako nachádza motiváciu pokračovať napriek beznádejne pôsobiacej situácii? Ako si uvedomilo svoju rodovú identitu a ako to súviselo s vystupovaním vo folklórnom súbore?  Teplá vlna je podcast Divadla NOMANTINELS, v ktorom sa rozprávame so zaujímavými osobnosťami a ľuďmi zo slovenskej queer komunity o ich živote, inšpiratívnych veciach, ktorými sa zaoberajú a odvahe, ktorá im pomohla prekonať predsudky okolia. Rozhovory moderuje Andrej Kuruc, Marek Hudec a Liberty Blake Simon. Epizódu sme nahrávali v lete.

Spominjamo se slikarja, akademika Janeza Bernika. Šestega septembra pred devetdesetimi leti se je umetnik rodil v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav po nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski likovni umetnik, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo, verjetno manj znano pa je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Umrl je 15. julija 2016. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk.

Potreba kvalitných chutných potravín dohnala Dušana Plichtu k myšlienke vytvorenia vlastnej značky Powerlogy. Ako hlavný ambasádor dlhodobo vystupoval v propagácii spoločnosti a bol jej tvárou. To je na jednej strane funkčná stratégia, ale len do určitého bodu. Pri expanzii na zahraničné trhy a taktiež od určitej veľkosti podnikania treba stavať na kvalitnej marketingovej stratégii. Ako to robia v známej slovenskej firme nám prišiel porozprávať Michal Dodok, marketingový riaditeľ z Powerlogy. https://www.ecommercebridge.sk/marketing-powerlogy-2023 00:00 Úvod 01:36 Je Powerlogy stále tak naviazané na Dušana Plichtu - zakladateľa? 02:42 Vnímaš veľkú zainteresovanosť Dušana ako výhodu alebo nevýhodu? 04:15 Čo je dnes Powerlogy? 05:00 Aká je skladba produktov spoločnosti? 06:14 Ako vystupuje Powerlogy marketingovo a obchodne? 08:15 E-shop vs offline predaj? 09:23 Bude rok 2023 pre vás rastový alebo skôr v strate? 10:37 Ste len predajcovia vlastnej značky, alebo aj resellujete? 11:24 Ako prebieha proces výroby produktov? 12:38 Je výroba vlastných produktov lepšia cesta ako resell? 16:04 Ktoré marketingové kanály sú pre vás najdôležitejšie? 18:16 Rozdelenie a plánovanie marketingového rozpočtu. 19:49 Ako zohľadňovať PNO v brandových kampaniach? 21:16 Najväčšie úspechy a naopak fuck-upy Powerlogy za posledné roky?

Eutanazija. Ubistvo iz milosrđa. Pomoć pri samoubistvu nije legalna, ali ni jednostavna. Njemački Bundestag odbio je oba nacrta novog zakona o toj temi. Zašto je ona oduvek bila problematična, donosi Saša Bojić, dok Nenad Kreizer analizira sivu zonu ovog pitanja i stanje u drugim državama. I dok jedni govore kako je održavanje na životu puno problematičnije, drugi tvrde da zakonsko regulisanje samoubistva nije pravi put. Radi li se ovdje o „igranju boga“ kako kažu neki kritičari? Von Sasa Bojic.

Postoji hitna potreba za programom skeniranja bubrega kod osoba koje žive s dijabetesom jer se čekuje da će se do 2045. godine u Australiji udvostručiti broj ljudi koji žive s dijabetesom, na oko tri miliona. Dijabetes može dovesti do ozbiljnog oboljenja bubrega, ili njihovog zatajenja, a koje se može spriječiti.

Kvalita našich vzťahov je odrazom nášho vnútra. Odrazom toho v čo veríme, aké máme presvedčenia o živote, akými zraneniami sme si prešli. V Nedeľnej talkshow o tom porozprávala transformačná mentorka Katarína Runa Ďurove.  V rozhovore sa dozviete: -ako sa dostala k práci transformačnej mentorky (4:37) -aký princíp by sme mohli uplatniť v živote, aby sa nám žilo pokojnejšie (10:58) -od čoho sa odvíja kvalita vzťahov, ktoré máme (14:44) -čo musí podniknúť človek na ceste k sebe samému (21:41)

Jedno od pitanja koje sam nedavno dobila: Kako da se prestanem stano dokazivati drugima? Budući da je ovo pitanje bilo sastavni dio mog osobnog rasta, odlučila sam podijeliti svoje viđenje ovog problema, što se iza njega često krije + kako sam se ja oslobodila te potrerbe.Uživajte. xx L

Potreba za orijentacijom u kriznim vremenima je sve veća. Gdje raste potražnja ne treba dugo čekati na razne vrste ponuda, pogotovo kada su u pitanju proroci, gatare i tarot "stručnjaci". Analiziramo branšu koja doživljava svojevrsni boom u Njemačkoj i provjeravamo kakva je situacija s prorocima u Srbiji, uz pomoć kolege Aleksandra Timofejeva iz Beograda. Šta kaže zakon, da li je gatanje dozvoljeno u Srbiji? Plaćaju li vidovnjaci poreze? Kakva je njihova uloga u politici i sportu? Von Amir Kamber.

Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Homília 10.2-4 / Potreba svätej bázne  

„… A týmto je Kristus vo vás, nádej slávy.“ (Kol 1:27) Odveká otázka: „Dokáže sa človek zachrániť sám, alebo potrebuje Boha?“ stále zúri po celom svete. Pokiaľ bude svet fungovať, ľudia si budú stavať babylonské veže, vytvárať idoly a vymýšľať vlastné ideológie. V súčasnosti, ako aj v každom historickom období, si ľudia myslia, že to […] The post Potreba Boha – 26. august appeared first on evs.sk.

Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.

✅ YouTube kanal - BIBLIJA UČI - mr Zoran Marcikić https://bit.ly/3aH6f6K ✅ BLOG https://biblija-uci.com/ ▶️Posetite dopisnu biblijsku školu: https://www.biblijagovori.info/ ✅Poseti knjižaru Preporod: https://www.preporod.rs/

Homília 4.23.1 / Potreba trpezlivosti a múdrosti  

Homília 4.20.1 / Potreba duchovného vodcu  

„K Tebe vystieram svoje ruky; k Tebe svoju dušu ako vyprahnutú zem. Sela.“ (Ž 143:6) Nie tak dávno som navštívil dekana jednej skvelej americkej univerzity. Pozreli sme sa von oknom z jeho kancelárie a videli stovky študentov kráčať na svoje prednášky. Opýtal som sa ho: „Čo je na tejto univerzite najväčším problémom?“ Po chvíli zamyslenia […] The post Naša najväčšia potreba – 18. jún appeared first on evs.sk.

„Ale Marta bola príliš zamestnaná posluhovaním.“ Evanjelium podľa Lukáša 10:40 Marta bola schopná žena. Horlivo si plnila všetky domáce povinnosti a jej usilovnosť priniesla bohatú úrodu. Patril jej dom, v ktorom žila so svojím bratom a sestrou. Je dobrá spojitosť medzi jej horlivosťou a pohostinnosťou, z ktorej mal úžitok aj Ježiš a Jeho učeníci. Ak […] The post Potreba stíšenia – 20. máj appeared first on evs.sk.

https://saraperanic.com/programi/

V epizodi #71 z Jaša Andrenšek in Andrejem P. Škrabo debatiramo o naših najljubših citatih in izrekih. Dotaknemo se tematik, kot so: Kako se lotiti novih veščin? Biti 'geek' Citati Ponotranjanje citatov in spoznavanje sebe Dolgočasje Začetek razmišljanja o minimalizmu Potreba po dobrinah Racionalnost in neracionalnost razumevanja sveta Vpliv zgleda Influencer Red ali ne red Citat o sreči Dokazovanje Pomembnost sreče =========================== Jaša živi v Zurichu in je svetovalec za podatkovno arhitekturo v Deloitte Switzerland. https://www.linkedin.com/in/jasaandrensek Andrej P. Škraba je avtor spletne strani https://astra.si/ , s pomočjo katere se mladi lahko učijo matematiko. Zase rad pravi, da je provokator in iskanje resnice postavlja med glavne vrednote življenja.

Štvrtok v 1. týždni v období cez rok. Káže br. Reginald OP. https://dominikani.sk/ podcast@dominikani.sk

Gost ove epizode bio je Predrag Mihajlović, CEO i Predsednik Izvršnog odbora OTP banke. Peđa nam je u razgovoru dao uvid u integracije kroz koje je banka prošla u prethodne četiri godine, izazove koje je u integraciju donela pandemija, ali i neke od ključnih prednosti koje su kao banka imali jer su proces digitalizacije i agilne transformacije prošli pre pandemije. Nakon integracije, OTP banka Srbija poslala je jedna od najvećih banaka na našem tržištu, te je negde odgovornost prema korisnicima i samom tržištu postala veća. Zelena tranzicija poslovanja, odnosno posvećenost održivom poslovanju i ekološkoj održivosti upravo je novi strateški pravac banke ali i način odgovornog poslovanja. U kontekstu zelene tranzicije, pričali smo o novom programu Generator Zero, programu koji se godinama sprovodi u cilju podrške inovacijama, digitalizaciji i preduzetništvu. Ovogodišnje izdanje - Generator Zero posvećen je podršci i nagrađivanju inovacionih projekata koji predstavljaju održiva rešenja sa realnim i merljivim uticajem na smanjenje karbonskog otiska, kao jednog od najvećih izazova današnjice. Predrag Mihajlović, predsednik Izvršnog odbora & CEO @ OTP banka Srbija - https://www.linkedin.com/in/predrag-mihajlovic-9451b555/ Teme u podkastu: - Dva najkompleksnija projekta integracije banaka na ovim prostorima u prethodne četiri godine - Banke kao deo digitalnog ekosistema - Edukacija korisnika: potreba ili obaveza - Potreba promene navika korisnika - Zelena tranzicija u poslovanju - Generator Zero - Priznanja kao potvrda prave vizije Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ https://generator.rs/ Jedno od ključnih strateških usmerenja OTP banke Srbija jeste "zelena tranzicija" u poslovanju, odnosno posvećenost održivom poslovanju i ekološkoj održivosti, što potvrđuje tema novog Generator Zero preduzetničkog konkursa. Generator Zero posvećen je podršci i nagrađivanju inovacionih projekata koji predstavljaju održiva rešenja sa realnim i merljivim uticajem na smanjenje karbonskog otiska, kao jednog od najvećih izazova današnjice. Konkurs je otvoren od 17. novembra za mikro, mala, srednja preduzeća, startap kompanije, startap neformalne timove i preduzetnike, koji se mogu prijaviti putem Generator sajta do 20. decembra 2021. godine u ponoć. 2. Partner podkasta: kompanija Mastercard https://www.mastercard.rs/sr-rs.html 3. Prijatelj podkasta: kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ''Tok gotovog novca'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Hrávaš hry alebo si dizajnér? Ak bola odpoveď áno na jednu (alebo obe) z otázok, poteší ťa rozhovor s Michalom Kolejakom, UX Managerom v najväčšom slovenskom hernom štúdiu Pixel Federation.   V tejto epizóde sa dozvieš viac o UX dizajnéroch v game industry, ich výzvach aj o hrách s dobrým, ale aj zlým user experience. Spomeň si na tvoju obľúbenú hru. Vybaví sa ti zážitok, ktorý si z nej mal? Na tomto zážitku pracovali aj ľudia ako Michal a ty máš dnes možnosť nahliadnúť do zákulisia tvorby hier. Prajeme príjemné počúvanie.   00:38 - Ako si sa dostal k hernému UX 04:10 - Potreba riešiť UX 08:10 - Čo robí game dizajnér 15:31 - Iný štandard v UX 18:58 - Ako sa zbierajú dáta 22:12 - Regionálna hodnota peňazí 24:53 - Rada pre začínajúcich 27:05 - Vzdelávanie 30:06 - Rozdiel medzi dizajnami 33:58 - Problémy v hernom ux 35:12 - Playtesty 42:00 - Ingame dotazníky 43:45 - Challenge ingame dotazníkov 47:44 - Najväčšia prekážky v praxy  53:40 - User journey mapping 55:13 - Spolupráca so psychológmi 57:56 - Mobile gaming 01:00:16 - Community feedback 01:02:33 - Zmeny v hrách 01:05:29 - Hry s dobrým a zlým UX 01:09:56 - Dôležitosť zvukov a animácii 01:16:55 - Najvätší fuckup v biznise - otázky z medií 01:24:17 - UX vo VR 01:24:47 - Kultúra feedbacku 01:29:44 - Skillsnake = Gamefikácia 01:30:27 - Monetizácia hier a Dark Patterny 01:35:02 - Etický dizajn 01:36:55 - % hráčov nad 18 rokov 01:37:15 - Najlepšia monetizácia 01:39:25 - Analyzovanie cien 01:41:56 - Itemy a balance 01:43:30 - Práca pre PixelFederation a zdroje 01:49:55 - Outro a koniec

Dovolite mi, da vas na današnji dan prav prisrčno pozdravim in vam zaželim zdravja, varnosti in toplih prisrčnih medčloveških odnosov. Reformacija je gibanje 16. stoletja, ki zahteva prenovo človeka in s tem prenovo družine ter končno celotne družbe. Reformatorji so si prizadevali človeka navdušiti za branje božje besede v njemu lastnem razumljivem maternem jeziku, kajti prepričani so bili, da se posameznik odreši le, če pozna Kristusov evangelij, božjo ljubezen in njene zahteve. Šele to znanje in spoznanje ga usposobita, da se podredi in prilagodi božjim normativom. Pomen oziroma poudarek reformacije za današnji čas vidimo predvsem kot težnjo po osebnem odnosu z Bogom, ki človeka spreminja, da zaživi in deluje skladno s podobo, učenjem in delovanjem Jezusa Kristusa. Študij, to pomeni branje in razmišljanje, analiziranje ter pogovore o besedi, ki je postala meso in se naselila med nami, vidim kot naslednji korak, ki izhaja iz reformatorske tradicije. Ko se človek torej zave svoje odgovornosti do Boga in sočloveka, začne temu primerno oblikovati svoje življenje, znanje, družbene normative in tehnologijo, ki jo upravlja in razvija. Onesnaženost okolja oziroma našega planeta izhaja iz neodgovornega odnosa človeka, posameznika ter industrije do našega planeta. Bog je ustvaril svet in vesolje kot popolno dediščino, ki jo je predal človeku, ki ga je upodobil po svoji podobi. »Bog je videl vse, kar je naredil, in, glej, bilo je zelo dobro,« beremo v prvi Mojzesovi knjigi. Izhajajoč iz te miselnosti in odgovornosti, bi pravično ravnanje z naravnimi dobrinami sveta ohranjalo naravo čistejšo, manj onesnaženo, bolj zdravo in kot dobrino, ki jo bomo tudi našim vnukom in pravnukom lahko predali v neokrnjeni obliki. Na drugi strani pa opažamo radikalizacijo naših medsebojnih odnosov, pojavljajo se lažne novice in kar je še huje – sovražni govor in delno že nasilna dejanja. Dan reformacije je pravšnji trenutek, da o prenovi ne samo govorimo, ampak jo tudi izvajamo, začenši pri sebi. Tako nam apostol Pavel da naslednji napotek: »Ljubezen naj bo brez hinavščine, odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega, drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo, tekmujte v medsebojnem spoštovanju, blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih, veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo, nikomur ne vračajte hudega s hudim, pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, če je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj hudo z dobrim.« Tako blagodejno, osrečujoče, v prizadevanju za mir, blaženo bi bilo za posameznika in celotno družbo, če bi danes, jutri in tudi pojutrišnjem uresničevali od Pavla priporočeno obliko sožitja. Reformacija je torej poziv k prenovi človeškega razmišljanja in delovanja na podlagi božje besede in božjih normativov. Je še vedno aktualna in tudi danes še kako potrebna. Postanimo tudi mi pozitivni nosilci prenove svojega življenja in celotne družbe v moči božje besede in ljubezni.

Kratkek 15-minutni film Kazenski strel režiserja Roka Bička je bil predstavljen na pravkar končanem 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. Gre za filmsko adaptacijo ene izmed zgodb iz romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Povsod tam, kjer je vaško igrišče, so tudi zgodbe o odraščanju, prijateljstvu in pripadnosti. Osrednja tematika filma je medvrstniško nasilje. Potreba po pripadanju se lahko prenese ne le na nogometni klub, tudi na družino in šolski razred. Včasih je bila igra na igriščih splošen trend, pri čemer so dečki postali fantje. Danes se je po besedah režiserja igra verjetno preselila na družabna omrežja.

„Lebo neposlal Boh Syna na svet, aby odsúdil svet, ale aby ho spasil.“ (J 3:17) Školu či univerzitu môžete vytvoriť na každej ulici vo všetkých častiach meste, avšak samotným intelektuálnym vzdelaním nikdy nepredídete jeho morálnej skaze. Vzdelanie nemôže byť správne nazvané vzdelaním, ak zabúda na najdôležitejšie časti ľudskej prirodzenosti. Čiastočné vzdelanie vo svete je ďaleko […] The post Naša najväčšia potreba – 14. október appeared first on evs.sk.

Haka je kultúrny fenomén, ktorý presiahol hranice svojho kmeňa a krajiny. Čo to vlastne je a na čo sú nám rituály? Ak sa vám páči obsah, ktorý tvoríme, a chcete našu snahu oceniť a pomôcť tomuto projektu napredovať, vášmu daru budeme vďační na: SK0283605207004206569938

Da je Slovenija rojena za uspeh, je na dopoldanskem dnevu odprtih vrat v predsedniški palači poudaril predsednik republike Borut Pahor, ki bo slavnostni govornik na nocojšnji osrednji državni slovesnosti v Ljubljani. Spomin na ključne dogodke osamosvojitve Slovenije sledi po drugih poudarkih oddaje: - Potreba po kulturnih vsebinah leta 1991 izjemna, danes usiha - Pozitivna ocena slovenskega načrta okrevanja po pandemiji predvidoma prihodnji teden - V silovitem neurju s tornadom na Češkem umrlo najmanj pet ljudi

Tak, ako sa mení svet okolo nás, mení sa aj trh práce, práca samotná a zaužívané štandardy jej vykonávania. Transformácia sa stáva v mnohých odvetviach nevyhnutnosťou. Do toho sme sa museli vyrovnať so situáciou, ktorá nemala precedens. No zdá sa, že niektoré zmeny aj urýchlila. S Draganou Smolović - Head of HR and Organisation sme sa porozprávali o priebehu obrovskej transformácie, ktorou VÚB banka prechádza, o digitalizácii, internej komunikácii, prístupu k zamestnancom a prispôsobovaniu sa novým spôsobom výkonu práce aj na pozíciách, kde to bolo donedávna ešte nepredstaviteľné.

Reditelj Filip Čolović u novom "Životu na srpskom" govori o svom dokumentarnom filmu "Potreba za mržnjom", u čijoj je osnovi ubistvo njegovog brata Fedora Frimermana (30) 2013. godine. Fedor je do smrti pretučen ispred splava Sound, od strane obezbeđenja - kad je pokušao da zaštiti prijatelja. Filip Čolović se u svom filmu bavi i drugim slučajevima besmislenog i potpuno neshvatljivog nasilja koji su se dešavali od 2000. do 2015. godine - ubistvom glumca Dragana Maksimovića, ubistvom Brisa Tatona, samoubistvom Alekse Jankovića (14)... U podcast-u "Život na srpskom" ukazuje na neke od odgovora do kojih je došao postavivši pitanje: Kako je život u Srbiji postao tako jeftin? Govori o svom ličnom suočavanju s gubitkom, ali i o sistemu koji ne rešava problem i društvu koje je oguglalo, preprekama na koje je nailazio snimajući film o "Potrebi za mržnjom", porodicama žrtava i svedocima, onima koji su gledali i ćutali. Autorka podcasta "Život na srpskom" je Ana Kalaba.

U 11. epizodi našeg MladiRini podkasta ugostili smo biologinju i ekološku aktivisticu iz Tuzle, Amelu Jusufović. Za više informacija o našoj platformi, posetite: www.mladirini.org

Dnes sa budeme prihovárať všetkým vám, ktorí hľadáte v živote odpoveď na otázku ako sa čo najdlhšie udržať zdraví a krásni. Dvojkombinácia ako svet, že? Viete ako to je. Všetci sa chceme dožiť vysokého veku a zároveň nikto z nás nechce zostárnuť. A najmä my ženy s tým máme často problém a zvádzame BOJ za večnú mladosť. Nebojte sa, nie ste v tom sami. A vždy sa dá niečo pre seba urobiť. Na tému nebudem viesť monológ sama so sebou. Som rada, že môžem v našom podcaste privítať Martina Tavela, ktorý sa venuje zdraviu, cvičeniu zdravému životnému štýlu už niekoľko rokov. Martina Tavela som sa pýtala aj: Čím to je, že sa s pribúdajúcimi rokmi potrebujeme viac sústrediť na svoje telo? S čím za vami ľudia chodia najčastejšie? Hovorí sa, že 80% úspechu je strava... Je to tak? V poslednej dobe ale veľa počuť o kolagéne. Kolagénov je veľa a ľudia sa v tom často strácajú. Sama som príkladom... Ako si vybrať? Exituje nejakých 5P pre kolagén? Hovorili sme o sedavej práci. Je to žiaľ trend. S akými problémami za vami prichádzajú ľudia? Najmä tí, ktorí majú sedavé zamestnanie? Ide leto. Čo by ste poradili ľuďom, keď sa počas korony zanedbali a chcú vyzerať dobre v plavkách? Šup na šalátiky? Akú úlohu zohráva strava a vieme zo stravy získať všetko, čo telo potrebuje? Poďme k pohybu. Hlavne ma zaujal váš prístup, ktorý preferujete a cielená starostlivosť a práca s vašimi klientmi... Čo je to ten funkčný tréning? Keď sa pretrénujeme alebo sme po úraze, vie nám pomôcť rehabilitačný pohyb a povedzme aj doplnky stravy? Ako to vnímate z praxe? Aká je úloha kolagénu pri rekonvalescencii po úrazoch? Veľa ľudí je vo veku nad 50 rokov značne opotrebovaných. Má význam začať sa starať o seba aj po 50ke? Nie je to neskoro? Ak vás zaujali informácie o výžive a vplyve kolagénu na naše telo, viac informácií môžete nájsť na www.incakolagen.sk No a keď vás zaujal prístup Martina Tavela, nájdete ho na sociálnych sieťach a aj na www.cvicisko.sk Aktuálne vzniká aj projekt spolupráce medzi Cvičiskom a Incakolagénom. Verím, že prinesie úžitok a nájde prepojenie medzi skúsenosťami a praxou u širokej verejnosti. Predsa len, žijeme čoraz dlhšie, ale podstatné je aj to, aby sme si vedeli život kvalitne užiť aj vo vyššom veku... Verím, že sa vám naše rozprávanie páčilo Budem rada, ak sa o tento, ale aj ďalšie naše podcasty podelíte s vašim priateľmi. Sme na všetkých platformách. Krásne dni a ostaňte nám verní. Od mikrofónu zdraví Martina Valachová

Potreba pomoci je v krízových časoch väčšia, než kedykoľvek predtým. Pandémia koronavírusu prebudila v ľuďoch pocit zodpovednosti, spolupatričnosti a ochoty navzájom si pomáhať. Aká je sila dobrovoľníctva na Slovensku? Diskutujúci:

U šestoj epizodi MladiRini podkasta, ugostili smo Zerinu Mandžo, inžinjerku u IT Girls. Više informacija o našoj inicijativi pronađite na www.mladirini.org.

Potreba za radom na sebi se javlja kod sve više ljudi. Samim time sve se više ljudi bavi podučavanjem raznih vještina. Sve je više ljudi koji se bave coaching-om, uslugama alternativne terapije i slično. Kako izabrati dobrog i kvalitetnog odobnog trenera ili terapeuta koji če vam pomoći da izvučete najbolje od sebe i napredujete? Ova epizoda podkasta govori upravo o tome. Hvala na slušanju!

Povodom 30. obljetnice objavljivanja preporuka Kraljevskog povjerenstva koje se bavilo istragama smrti pritvorenih starosjedilaca, objavljeni su najnoviji statistički podaci koji pokazuju da su Aboridžini koji su umrli u policijskim pritvorima najvjerojatnije počinili prijestupe nižeg ranga.Suprotno tome, statistike pokazuju da su u istom razdoblju osobe koje nisu pripadnici autohnotnih naroda, a koje su umrle u istim uvjetima, najvjerojatnije počinile teška, nasilna kaznena djela.Upravo ta neujednačenost emocionalno razara aboridžinske obitelji kako u proteklim desetljećima, tako i danas i ističe trajnu potrebu za poboljšanjem odnosa između policije i aboridžinskih zajednica.

Druhá kázeň zo série o priateľstve hovorí nie len o potrebe blízkosti, ktorú všetci pociťujeme, ale aj o probléme ju nadobudnúť. Sme stvorení pre vzťahy a túžime po prijatí. Preto sa na túto cestu úsilia o blízkosť naozaj musíme vydať. Kázeň z 15.1.2021.

Mojím dnešným hosťom je Dr. Peter Harbulák, PhD. Gynekológ, vedúci lekár centra pre gynekológiu, urológiu a asistovanú reprodukciu GYN-FIV. Potreba založiť si rodinu a mať deti je najprirodzenejšou túžbou každého dospelého človeka. Čo ak máme problém? Alebo kariéru? Alebo iné plány?Ako nám v tom zmrazenie vajíčok môže pomôcť? Prečo nad tým vôbec uvažovať? Rozprávame sa dosť o tomto probléme alebo ho schovávame pod koberec? Dozviete sa kedy je ten správny čas a či vôbec je, ako vekom klesá naša ovariálna rezerva a že po 35ke býva častokrát už neskoro. Poďte sa dozvedieť viac o asistovanej reprodukcii a ako je táto možnosť pre ženy skvelou voľbou tvoriť si budúcnosť po akej túžia. 2:00 Asistovaná reprodukcia 4:00 Vonkajšok vieme omladnúť ale vnutro nie 6:00 Biologické hodiny začínajú tykať v dnešnej dobe v 30tke 10:00 Prečo máme problémy s otehotneným 14:00 Kedy je ten správny čas 18:00 Proces zmrazenia vajíčok 30:00 Medical vs social freezing 32:00 Sú na tom horšie ženy či muži 40:00 Profesionálny šport a ženy 57:00 Nezakrývať si oči a racionálne riešiť problém GIN-FIV - https://www.gyn-fiv.sk/

Episode 22: Maslowova hijerarhija potreba Learn about both basic and niche topics in Work and Organizational Psychology in less than five minutes a week. If you are an HR professional, you will get inspired to explore new areas beyond recruiting and payroll. If you are a CEO or entrepreneur, you will get an overview on the applied science of human factors at work. Recommended literature for this episode: Maslow, A.H. (1943). "A theory of human motivation". Psychological Review 50 (4): 370–96. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Benefit from a free webinar: https://www.thegomethod.org/services/free/ Intro music: Josef Liebeskind - Symphony No. 1 in A minor, Op. 4.The recording is in the public domain. Listen hereto the entire composition.

V 14. epizóde podcastu lava som sa rozprávala s tanečnicou Ginger a prebrali sme témy ako vzťahy, sex, sebavedomie, či onlyfans.

Episode 15: Analiza potreba za obukom Recommended literature: Brown, J. (2002). Training needs assessment: A must for developing an effective training program. Public Personnel Management, 31 (4), 569-578. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Benefit from a free webinar: https://www.thegomethod.org/services/free/ Intro music: Josef Liebeskind - Symphony No. 1 in A minor, Op. 4.The recording is in the public domain. Listen here to the entire composition.

Prihvatanje stvarnosti kakava je sada i priprema za sutra. Potreba za budnošću, bez otpora i povišena doza prilagdnjivosti. Ovo je nešto što je moje verovanje da je potrebno jednom današnjem preduzetniku. Na temu trenutne krize, krize uopšte i kako je možemo preokrenuti u svoju korist pričam u novoj epizodi. Hvala na još jednom online kafenisanju! ► Website: OVDE ► Newsletter: OVDE ► Instagram: OVDE ► Facebook: OVDE ► LinkedIn: OVDE ► Pinterest: OVDE -------------------------- Podrži snimanje mojih video i podcast epizoda: - Jednokratne donacije preko PayPal-a: OVDE - Mesečne donacije na Patreonu: OVDE

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Biblické zamyslenie od Billyho Grahama

Aj kresťanské dozrievanie potrebuje nové interpretácie starých príbehov. To čo je jasné deťom prestáva byť samozrejmé. Otázky potrebujú nové odpovede. Otvorenejšie a odvážnejšie. Život v pravde nie je jednoduchý. Ale je to lepšia alternatíva ako život v hmle ilúzií a milosrdných neprávd. 

Potreba po psihoterapevtski pomoči je v sodobnem času čedalje večja in odločitev zanjo, kot marsikdo zmotno misli, ni poraz, ampak korak k bolj kakovostnemu življenju. Bolj kot metoda in tehnika psihoterapije je za učinkovito pomoč pomemben odnos, ki se razvije med terapevtom in klientom. Mojca Brezavšcek, psihologinja in psihoterapevtka.

01. Pohan verzus Kresan (Pagan versus Christian) 02. Emocionlne zranenia (Emotional hurts) 03. Odpustajuca laska (Forgiving love) 04. Potreba vnutorneho uzdravenia 05. Homily-Krizovany-25th 06. Uzdravenie detstva (Childhood healing) 07. Okultizmus (Occult) 08. New Age 09. Sebectvo (Selfishness) 10. Hriech proti cistote (Sin against Purity) 11. Homilia (Homily) - 26.06.17 12. Modlitba oslobodenia z okultizmu (Deliverance prayer for occult) 13. Manelstvo (Marriage) 14. Rodina (Family) 15. Vychova deti (Bringing up children) 16. Vyznam sv spovede (Significance of Confession) 17. Homilia (Homily)-28.06.17 18. Modlitba za uzdravenie z hriechu ziadostivosti (Healing Prayer for the sin of lust) 19. Dolezitost Bozieho slova (Significance of WOG) 20. Vernost Boha (Faithfulness of God) 21. Uzkost verzus dovera v Boha (Anxiety versus Trust in God) 22. Utrpenie (Suffering) 23. Homily-29.06.17 24. Modlitba - Prijatie utrpenia (Prayer- Accepting sufferings) 25. Rozlisovanie taktik zleho (Discerning the tatics of the evil) 26. Rast v Kristovi (Growth in Christ) 27. Zivot v Duchu Svatom (Life in Holy Spirit) 28. Homilia (Homily)- 30.06.17 29. Modlitba za vyliatie Ducha Svateho (Prayer for the outpouring of H.Spirit)

Vsako podjetje se pri ustvarjanju svojih produktov sreča z mislijo na uporabniško izkušnjo, saj nas zanima uporabnik — kaj potrebuje, kaj misli in kako se vede. Potreba po načrtovanju uporabniške izkušnje se je pojavila, ker naš svet postaja vse bolj kompleksen. Tako lahko uporabniku zagotovimo čim enostavnejšo in učinkovitejšo uporabo izdelka oziroma storitve. Zadovoljstvo in zaupanje uporabnika pa podjetju prineseta boljše rezultate. UX designer oziroma oblikovalec uporabniške izkušnje je nekdo, ki uporabnika postavi v središče in se ukvarja z interakcijami med uporabnikom in napravo/izdelkom/storitvijo/spletno stratjo itd. Srečali se boste tudi z izrazom UI designer, ki pa predstavlja oblikovalca uporabniških vmesnikov. Veliko oblikovalcev se odločit pokrivati oba vidika, saj imajo tako v svojih rokah celotno uporabniško izkušnjo. Pomembnosti tega se vse bolj začenjajo zavedati tudi podjetja. Za oblikovanje uporabniške izkušnje pa ne potrebujete nujno strokovnjaka; odvisno je od tega, na kateri stopnji delovanja je vaše podjetje. Osnov se lahko naučite tudi sami s pomočjo strokovnih spletnih virov in knjig Že danes ima uporabniška izkušnja velik pomen za podjetje. Sklepamo lahko, da bo v prihodnosti ta le še večji. Vas zanima več? V četrti oddaji POINT OUT Weekly smo govorili s strokovnjakom za UX & UI design, Klemnom Selakovičem. V videu delimo vse, kar morate vedeti za uspešno oblikovanje uporabniške izkušnje in delo z oblikovalcem. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

No description

Duchovná obnova - p. James Mariakumar a sr. Mary Pereira

Duchovná obnova - p. James Mariakumar a sr. Mary Pereira

Trubínyová Mária Potreba ďalšieho vzdelávania sestier a zvyšovanie si kvalifikácie v odbore. ROzhovor so zdravotnou sestrou Helenou Gondárovou- Vyhničkovou

Suštinska potreba naših srca