Podcasts about arhitektura

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

V veliki avli Cankarjevega doma se predstavljajo slovenski arhitekti in študentje arhitekture na že tradicionalni bienalni razstavi Arhitektura inventura. Gre za najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v Sloveniji. Izbor obsega 138 arhitekturnih projektov, med njimi so tudi študentski. Letošnja naslovna tema razstave je odgovornost.

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

✓ Zašto opada kvalitet gradnje? ✓ Kako finansijski sistemi utiču na stvarni svet? ✓ Koje su pozitivne strane AI mehura?

✓ Koji su mogući razlozi za vrućinu? ✓ Kakvi su prvi utisci sa renoviranog Aerodroma Nikola Tesla? ✓ Kada će transport kanalima ponovo biti popularn?

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big

Gost oddaje proti etru spet ta dež je umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda, ki se kot arhitekt navdušuje gradnji z zbito zemljo, eno najbolj arhaičnih tehnik, kar jih človeštvo pozna, ki pa je vse bolj prisotna v sodobni arhitekturi. Marsikje po svetu in tudi v Sloveniji izvajajo posebne izobraževalne delavnice, saj postaja gradnja z zemljo vse pomembnejša. Revija Outsider je lani organizirala mednarodno delavnico Arhitektura in zemlja, ki je privabila izredno zanimanje mladih iz vseh koncev sveta. Med drugim so raziskovali različne možnosti, ki jih omogoča že preprost vogalni zidni modul. Matevž Granda se je pred kratkim pridružil odpravi v Egipt , ki je pod okriljem Filozofske fakultete obiskala kraje, kjer je arhitekt Milan Kovač deloval v 80.letih z različnimi predlogi, kako ohranit eno najstarejših dediščin na svetu.

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.

Ob Ravnikarjevem letu bomo v treh zgodbah, skozi tri zanimive razstave, osvetlili lik arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki kljub svojemu pionirskemu delu v arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju, publicistiki ter pedagoškemu delu, ostaja za širšo javnost še vedno neznanka. V prvi zgodbi predstavljamo njegovo najbolj monumentalno delo. Kompleks Trga republike, največji odprt prostor obdan z zanimivimi stavbami - Cankarjevim domom, stolpnicama TR2 in TR3, Maksimarketom, prizidkom k Šubičevi gimnaziji ter manjšimi trgi, prehodi in pasažami. Prav ta urbana prepletenost daje naši prestolnici tisti živ utrip mesta.Sogovornika: Tina Potočnik, doktorica arhitekturnih znanosti Miloš Kosec, arhitekt in predavatelj

Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnostiVse odkar je spodletelo turško obleganje Dunaja davnega leta 1683, je moč sultanov ob Bosporju upadala. V ekonomskem, vojaškem, upravnem in znanstvenem smislu Otomani pač niso več dohajali evropskih tekmecev in ko se je turška država ob koncu prve svetovne vojne znašla na poraženi strani, se je zdelo, da bodo zmagovite članice antante Otomanski imperij – z njegovim historičnim osrčjem v Anatoliji vred – enkrat za vselej razkosale in si ga kolonialno podredile. To se, kot vemo, navsezadnje ni zgodilo; v vojni za neodvisnost so Turki pod poveljstvom Mustafa Kemala Atatürka premagali tujce, odpravili so tudi okosteneli sultanat in 29. oktobra 1923 v Ankari navsezadnje ustanovili republiko, ki ji je predsedoval prav Atatürk. Eno dolgo poglavje zgodovine je bilo tako naposled pri kraju in začelo se je drugo. Ob stoti obletnici ustanovitve turške republike se zdi, da je bilo to stoletje razmeroma uspešno; Atatürk namreč ni bil samo zmožen general, ampak tudi politik z vizijo in voljo, ki mu je uspelo korenito transformirati oziroma modernizirati tamkajšnjo družbo, tako da je Turčija v vojaškem, političnem in gospodarskem smislu ponovno ena pomembnejših sil na svetovnem odru. A kaj natanko je Atatürk storil in kako so se njegove modernizacijske politike navsezadnje prelomile skozi prizmo običajev, navad, miselnosti in institucij tradicionalne turške družbe? Kaj se je dejansko spremenilo in kaj je vendarle ostalo natanko tako, kot je bilo? – To je strahovito kompleksno vprašanje, ki ga, jasno, ni mogoče ustrezno pretresti v slabi uri, ki pripada Kulturnemu fokusu. Zato smo v tokratni oddaji odgovor začeli začrtovati tako, da smo v precep vzeli eno samo polje, eno samo področje tamkajšnje stvarnosti in si na konkretnem primeru ogledali, kaj je vzpostavitev republike pravzaprav pomenila za Turčijo. Pred mikrofon smo torej povabili umetnostno zgodovinarko, Špelo Grošelj, ki je pred nedavnim na Univerzi v Istanbulu ubranila doktorsko disertacijo z naslovom Sodobna arhitektura v Istanbulu in iskanje nacionalnega sloga, da bi izvedeli, skozi kakšne premene je šla turška arhitekturna produkcija v zadnjih stotih letih in kaj zahvaljujoč razvoju tamkajšnje stavbarske umetnosti lahko razberemo o protislovjih sodobne Turčije. foto: mošeja Sancaklar v carigrajskem predmestju Büyükçekmece, po načrtih Emreja Arolata dokončana l. 2012 (Špela Grošelj, objavljeno z dovoljenjem avtorice)

✓ Ima li u Srbiji dovršene zgrade koja nije već propala? ✓ Da li Srbija ima bolju internet infrastrukturu od Amerike? ✓ Ko nas posmatra?

✓ Zašto sve što je novo treba da bude tamno i sivo? ✓ Kako je McDonalds estetika pobedila Ameriku? ✓ Šta fali minimalizmu?

Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino. Turizem je ponekod že povsem okupiral osrčja starih mestnih jeder,  vztrajno vpliva na demografsko strukturo in na kompozicije njihovih prejšnjih podob. Tudi arhitektura, kot zamrznjena glasba (po Madame de Staël, umrla je prav na dan 14. julija), je velikokrat vsiljena stvarnim prostorom, spotika se v generični univerzalnosti in prehiteva ritem prostora in časa, kot da ne bi želela več upoštevati železnega pravila, da je razvoj nadaljevanje tradicije in tradicija ohranjanje razvoja. O kontinuitetah prostorskega delovanja na podeželju in v urbanih okoljih, slabih perspektivah in vrhunskih stvaritvah, nocoj v oddaji Kulturni fokus razmišljajo Mateja Kavčič, arhitektka in konservatorka restavratorka, zaposlena na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Janko Rožič, arhitekt, urbanist iz Odprtega kroga, in Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka in urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, reviji za kulturo in družbo, ki se zaradi odtegnjenih sredstev, bori za obstanek. V eni izmed številk je bila tema oddaje tudi poglobljeno obdelana.

✓ Zašto je Čikago najbolji američki grad? ✓ Zašto bi neko želeo da živi u Los Anđelesu? ✓ Zašto je Vašington još i dobro prošao?

Ob obeleževanju 110. obletnice rojstva arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega študenta in sodelavca, danes v Plečnikovi hiši odpirajo razstavo, ki osvetljuje vsestranskost delovanja tega prevečkrat prezrtega arhitekta na mnogih področjih, od arhitekture in spomeniškega varstva, od oblikovanja in predvsem gorniške arhitekture. Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2023, z naslovom Misterij Gea, svoja vrata odpira danes na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. V okviru dogodka bo glavno nagrado Majskega salona prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče. »Gre za črto, ki označuje prehod med začetkom in koncem, kjer znano prehaja v neznano. Gre za temo, ki je od vedno navdihovala umetnost, predvsem književnost«, je povedal Miran Košuta, avtor zamisli o odrskem dogodku Premejevanje, pripovedi o meji skozi besedo sedmih slovenskih in italijanskih avtorjev. Dogodek predstavlja uvod v poletni niz Let's play 2023, ki ga sooblikujejo tri tržaška gledališča: Slovensko stalno gledališče, Miela Bonawentura in La Contrada. V soboto zvečer prihaja čas 21. Poletne muzejske noči, v kateri se letos združuje več kot 80 muzejev, galerij in drugih zavodov, ki pripravljajo zanimiv in pester program. vizualna podoba: dd-trbovlje.si

Arhitektura, ki nastaja danes, bo sobivala s tehnologijo in navadami ljudi tudi čez dvajset, morda sto let. Pa vendar je pojem trajnosti pogosto predstavljen preozko, omejen le na izmerljive ekonomske in okoljske vidike, je eno od sporočil enajste pregledne bienalne razstave članov Društva arhitektov Ljubljane v Cankarjevem domu. 143 arhitekturnih in 13 študentskih projektov, nastalih med letoma 2020 in 2022, zajema izobraževalne, kulturne, verske, športne in turistične objekte, poslovne stavbe, večstanovanjsko gradnjo in enodružinske hiše, interierje, pa javno infrastrukturo in urbanizem z vseh koncev Slovenije in širše. Arhitekti pa so dejavni tudi na področju kulture, vse od zasnov razstav in katalogov do pisanja o arhitekturi. K sodelovanju na razstavi Arhitektura inventura, ki si jo v Veliki sprejemni dvorani CD lahko ogledamo do 23. marca, so povabili arhitekte iz ostalih slovenskih društev ter z gostujočimi projekti še člane Zveze društev arhitektov Hrvaške. V času razstave organizirajo tudi študentske predstavitve in predavanja Arhitektura ZA: kakovostno starost, srečno otroštvo in prenovo stanovanjskega fonda ter okroglo mizo na temo gentrifikacije. V Likovnih odmevih spregovorijo arhitekti Gašper Skalar, Katarina Čakš, Jure Sadar, Ana Kreč in Matjaž Bolčina. Foto: Kristina Bursać

Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.

Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.

Arhitektura je že od nekdaj v odnosu s človekom, a pogosto se mu prilagaja predvsem fizično. Akademik, arhitekt in pedagog Stanko Kristl pa je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ospredje postavil človekovo dojemanje in humanost prostora. To določa tako njegove stanovanjske zgradbe in vrtce, kot tudi bolnišnice, med katerimi je najbolj znan Univerzitetni klinični center v Ljubljani, zgrajen leta 1975. Kristl je letos praznoval 100. rojstni dan in ob tej priložnosti je njegovo delo osvetlil simpozij, ki sta ga v Ljubljani organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Kristlovo delo so na njem med drugim osvetlili prof. dr. Aleš Vodopivec, doc. Aleksander Ostan, asist. Jure Henigsman, vsi s Fakultete za arhitekturo ter arhitektka in kustosinja v MAO Maja Vardjan, ob koncu pa je spregovoril tudi Stanko Kristl. Foto: RTVSLO

Tokrat v podkastu Odprto gostimo Aleša Žmavca, ki je skupaj z  Maticem Škarabotom vodilna sila v biroju Od-do arhitektura. Biro se v svojih dosedanjih projektih osredotoča predvsem na arhitekturno projektiranje od mostov do stanovanjskih hiš, prenov in oblikovanja notranje opreme. Pogovarjali smo se o projektu prenove Vrtca Pedenjped - Enota Učenjak, za katerega so skupaj s sodelavci prejeli zlati svinčnik za odlično izvedbo ZAPS in inovativnemu pristopu k projektiranju, ki se odraža v unikatnih in naročniku prilagojenih rešitvah. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Vabimo vas k poslušanju prvega dela besedila z naslovom Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni, ki ga je napisala Pia Brezavšček, trenutna urednica revije Maska. Besedilo zatorej neodvisno uprizoritveno sceno motri s pozicije umeščenosti in aktivno udeležene opazovalke polja neodvisne uprizoritvene scene, »katere spolno pogojene«, zapiše Pia Brezavšček, »generacijske in hierarhične izzive doživljam tudi na lastni koži pri svojem delu kot urednica revije v nedavno generacijsko prenovljenem zavodu Maska. Z neodvisno uprizoritveno sceno mislim na mrežo nevladnih organizacij in posameznic in posameznikov na polju uprizoritvenih umetnosti, ki se je napletla od osamosvojitve države v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica postavi tezo, da se model etike skrbi pojavi v antagonizmu do prevladujočega modela umetnika-producenta, ki se je uveljavil pred desetletji in se po večini še vzdržuje, čeprav se že dogaja menjava generacij in delovanje v spremenjenih družbenih razmerah. Besedilo Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni je objavljeno v reviji Dialogi, številka 5 do 6, letnik 58, 2022. na fotografiji: Barka, prostorska postavitev, del projekta Arhitektura sanj, Muzeum - 25 let, oktober - november 2020, www.muzeum.si

Josifovski: Predajem na Arhitektonskom fakultetu zbog edukacije mlađih, a ne zbog plate koja je mizerna i bedna. Ukoliko ne želimo da se ugušimo u smeću, na ekološku svest treba uticati već u vrtiću. Nakon instalacije kartonskog čikice od 8 metara, na red dolazi plastika i bela tehnika, da bi ukazao ljudima koliko su veliki problem sekundarne sirovine. Prisustvovao sam par puta scenama gde ljudi bacaju sandučar i bojler u Dunav - umesto stida, kreću pretnje! Iz ove zemlje treba da idu oni koji su na vlasti, a ne oni koji su fakultetski obrazovani. Ako želite da čujete još, pogledajte novu emisiju - gost: Andrej Josifovski Pijanista, arhitekta i street art umetnik

2009. godine, dr Milan M. Ćirković je napravio mini serijal sastavljen od dve epizode posvećen Ričardu Bakminsteru Fuleru, inžinjeru, dizajneru i vizionaru, jednom od pionira kosmičke arhitekture i održivog razvoja, kao i o kosmičkoj arhitekturi kao oblasti između umetnosti i nauke. Ova epizoda Radio Galaksije koja se nalazi pred vama je kolaž onih delova u kojima se pričalo o toj temi. Razgovor je vodila Marija Nikolić. Support the show (http://patreon.com/radiogalaksija)

U 158. epizodi Pojačalo podkasta gošća Ivana Minića je Svetlana Mojić Džakula, arhitekta i vlasnik studija Salt & Water, koji je, između ostalog, globalno poznat po dizajnu enterijera i eksterijera jahti. Jedrenje kao sport je veoma važan u životu, ali i u karijeri naše sagovornice. Ona govori o tome kako ju je ljubav prema vodi i savladavanju iste trasirala ka današnjoj profesiji, kao i lekcijama koje sport sam po sebi donosi sa sobom. No, pre nego što je počela da se bavi dizajnom jahti, Svetlana je pohađala studije arhitekture u Novom Sadu. Stoga, priča kako su izgledali ti semestri na tom fakultetu, koliko su joj “vannastavne” aktivnosti pomogle da pronađe svoje buduće zanimanje i kako je teklo njeno usavršavanje. U nastavku gošća se dotakla prvih profesionalnih koraka, od angažmana na crnogorskom primorju do otvaranja sopstvenog studija, te otvoreno izlaže proces selekcije kandidata i kazuje kako odabrati dobitni tim kolega. Tokom decenija rada Svetlana i njen tim iza sebe imaju sijaset zaista neverovatnih projekata, te upravo o tome govori za kraj, počev od dizajna aviona pa sve do dizajna naočara za jet lag. Teme u podkastu: - Uvod - Kad porastem biću... - Reprezentativna karijera u opskurnom sportu - Odluka svih odluka - odabir studija - Arhitektura kroz semestre i godine - Prvi profesionalni koraci - Upliv u svet jahti - Kako odabrati prave ljude - Dizajn aviona, naočara i drugi nezaboravni projekti - Neverovatni planovi za budućnost Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3x0GJpl Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

✓ Gde se nalaze najružnije zgrade Vašingtona? ✓ Za šta bi sve Karl Sejgan mogao da bude otkazan? ✓ Kako je loše osnovno i srednje obrazovanje u Americi dovelo da sadašnjeg trenutka?

✓ Zašto je Šarlotsvil pun beskućnika? ✓ Čemu služi pešačka zona bez pešaka? ✓ Koga imitira beogradsko rukovodstvo?

U 155. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Miroslav Vujović Graforidža, grafički dizajner i satiričar, deo ekipe Njuz.neta i scenarističkog tima emisije 24 minuta sa Zoranom Kesićem. Pre nego što se obreo kao grafički i logo dizajner, humorista i satiričar, Miroslav je studirao i završio Arhitektonski fakultet. On govori kako su tekli ti studentski dani, uporedo držeći poziciju asistenta iz četiri projektantska predmeta, te šta ga je naposletku poslalo u dizajnerske vode. Kao neko ko je odgovoran za mnoge originalne i viralne stvari na internetu, kao i neke vrlo prepoznatljive i uočljive logoe, gost priča šta se tačno krije iza toga, da li se svodi na inspiraciju ili motivaciju, te kako u stvari nastaje magija. U nastavku popularni Grafa se priseća kada je prvi put zakočario u redakciju Njuza, te postao deo njihovog tima, rada iza kulisa na emisiji 24 minuta sa Zoranom Kesićem, ali i nedavnih ličnih projekata, kao što su Suflermen i Almost Original. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Kako magija nastaje: inspiracija vs motivacija - Kad porastem biću… - Školske i fakultetske “muke” - Arhitektura kao profesija - Prvi posao i susret sa dizajnom - Dalji razvoj karijere i prve nagrade - Grafa u Njuzu - Iza kulisa: 24 minuta sa Zoranom Kesićem - Povratak u bazen - Suflermen - junak lockdowna - Almost Original - “skoro” unikatni brend Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3pZckDs Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v kreativni ekonomiji. Če namreč slabim petim odstotkom, ki jih zastopajo kreativni poklici, prištejemo še podporne poklice, govorimo o skoraj 52.000 ljudeh. Deset in pol odstotkov vseh organizacijskih enot pri nas zavzema kulturni in kreativni sektor. Lani so v Centru za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo, objavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja od leta 2008 do 2017. Kaj je, poleg kulture, tako imenovana kreativa? Arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjiga, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema, film in avdiovizualne dejavnosti. Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale urednica publikacije Kulturni imperativ - Razsežnost in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, izredna profesorica na ljubljanski akademiji za oblikovanje in direktorica Inštituta za oblikovanje dr. Barbara Predan, umetnica in oblikovalka Tamara Lašič Jurkovič iz oblikovalskega studia Ljudje. Za nekaj izjav smo prosili tudi dr. Niko Murovec iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. foto: Center za kreativnost

Glavno mesto Slovenije je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna celostna umetnina. Je eno redkih mest na svetu, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vse to in še več so očitno prepoznali v Odboru za svetovno dediščino Unesca, saj so letošnjega julija izbrana dela mojstra Plečnika v Ljubljani vpisali na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Kar je seveda zgodovinski dosežek za Slovenijo in izjemno, novo priznanje svetovne javnosti. O tem, kaj to priznanje zares govori o mojstrovem delu in življenju, o tem, da je prejšnji mesec izšel avtorski strip "Plečnik in pika", o aktualni razstavi "Prostorski koncepti Plečnikovih prenov" (mojster arhitekt se je namreč tenkočutno in zelo samosvoje posvečal prenovam starejših stavb) in o uvodu v razstav ter dogodkov polno Plečnikovo leto 2022, saj 23. januarja obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva, o vsem tem v tokratni Intelekti z gosti strokovnjaki, poznavalci Plečnikovega dela in življenja. Z nami bodo: Ana Porok, umetnostna zgodovinarka, ki je zaposlena kot muzejska svetovalka v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), odgovorna kustosinja za Plečnikovo hišo, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino in vodjo kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana, tudi soavtor stripa o Plečniku ter Tomaž Štoka, umetnostni zgodovinar, sodelavec Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer je koordiniral projekt vpisa Plečnikovih del na UNESCOv seznam. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

✓ Zašto američka kuhinja ima bolju budućnost od arhitekture? ✓ Kako signalizirati bogatstvo u vreme masovne proizvodnje? ✓ Kome trebaju plastična hirurgija i hormoni rasta?

Festival Odprte hiše Slovenije tudi letos v septembru odpira vrata arhitekture, ki gradi skupnost! na največjem arhitekturnem festivalu kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, bodo tako javnosti na ogled izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve. Eva Eržen vodja programa festivala je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da je letošnja strokovna žirija festivala obravnavala 55 novih prijavljenih objektov. Med njimi je bil velik delež poslovnih in javnih stavb. Na število prijavljenih objektov je v veliki meri vplivala spremenjena situacija v družbi, kot najbolj izstopajoča posledica epidemije.

✓ Ima li u Srbiji dovršene zgrade koja nije već propala? ✓ Da li Srbija ima bolju internet infrastrukturu od Amerike? ✓ Ko nas posmatra?

✓ Čemu služe udžbenici? ✓ Kako se postaje lekar? ✓ Zašto se svaki problem u Srbiji svede na politiku?

Ako volite komplikovane saobraćajnice, zbunjujuću arhitekturu i puno, puno beskućnika, Los Anđeles je Vaš grad.

Danes v oddaji predstavljamo tretji del spletnega projekta Čas za poezijo, ki ga pripravljajo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije.Ne glede na zaprtje muzej in galerij bomo v oddaji poročali o razstavah, ki si jih boste lahko ogledali, ko bodo razstavni prostori znova odprli svoja vrata. Danes tako o razstavi v nekdanjem skladišču soli v Kopru z naslovom Arhitektura, skulptura, spomin, ki odkriva umetnost spomenikov Jugoslavije, ki so nastali med letoma 1945 in 1991. In še o življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je zaradi zdravstvene krize, kot poroča Marij Čuk, pod težko preizkušnjo.

arhitektura, brutalizam, robert mozes Links:RTS :: U narednih 100 godina proleće počinje 20. marta — "Oprostili smo se sa 21. martom 2011. godine, pre toga je bio duži period u kome su se 20. i 21. mart smenjivali, od 2011. pa u narednih bezmalo 100 godina 20. mart će biti za nas ovde dan kada počinje proleće", rekao je Simonović. Аmbasada Republike Srbije u SAD — Adresa 2233 Wisconsin Avenue, NW, Suite 410William Wallace Lincoln - Wikipedia — William Wallace Lincoln (December 21, 1850 – February 20, 1862) was the third son of President Abraham Lincoln and Mary Todd Lincoln. He was named after Mary's brother-in-law Dr. William Wallace.Oak Hill Cemetery (Washington, D.C.) - Wikipedia — Oak Hill Cemetery is a historic 22-acre (8.9 ha) cemetery located in the Georgetown neighborhood of Washington, D.C., in the United States. It was founded in 1848 and completed in 1853, and is a prime example of a rural cemetery. Many famous politicians, business people, military people, diplomats, and philanthropists are buried at Oak Hill, and the cemetery has a number of Victorian-style memorials and monuments.Dumbarton Oaks - Wikipedia — Dumbarton Oaks is a historic estate in the Georgetown neighborhood of Washington, D.C. It was the residence and garden of Robert Woods Bliss (1875–1962) and his wife Mildred Barnes Bliss (1879–1969).The Asphalt Jungle (1950) - IMDb — A major heist goes off as planned, but then double crosses, bad luck and solid police work cause everything to unravel.U.S. Route 29 in the District of Columbia - Wikipedia — The elevated section of U.S. Route 29 in D.C. is better known as the Whitehurst Freeway. Called the city's most ridiculed bridge in 1989, there have been several attempts to have the Whitehurst Freeway torn down but cost and other considerations have stopped these proposals from being acted on.The Power Broker - Wikipedia — The Power Broker: Robert Moses and the Fall of New York is a 1974 biography of Robert Moses by Robert Caro. The book focuses on the creation and use of power in local and state politics, as witnessed through Moses' use of unelected positions to design and implement dozens of highways and bridges, sometimes at great cost to the communities he nominally served. It has been repeatedly named one of the best biographies of the 20th century, and has been highly influential on city planners and politicians throughout the United States. The book won a Pulitzer Prize in 1974.Jones Beach State Park — World famous Jones Beach State Park, home of 6.5 miles of beautiful white-sand beach on the Atlantic Ocean, is made up of more than 2,400-acres of maritime environment on the south shore of Long Island.Robert Moses and His Racist Parkway, Explained. - Bloomberg — The story: Robert Moses ordered engineers to build the Southern State Parkway's bridges extra-low, to prevent poor people in buses from using the highway. The truth? It's a little more complex.Tammany Hall - Wikipedia — Tammany Hall, also known as the Society of St. Tammany, the Sons of St. Tammany, or the Columbian Order, was a New York City political organization founded in 1786 and incorporated on May 12, 1789, as the Tammany Society. It became the main local political machine of the Democratic Party, and played a major role in controlling New York City and New York State politics and helping immigrants, most notably the Irish, rise in American politics from the 1790s to the 1960s.Intelsat headquarters - Wikipedia — 3400 International Drive (also known as Intelsat Headquarters) is an office complex in the North Cleveland Park neighborhood of Washington, D.C. by the Van Ness metro station designed by the Australian architect John Andrews[5] and built by Gilbane Building Company. Formerly used as the U.S. headquarters of the International Telecommunications Satellite Organization (Intelsat), it is known for its futuristic, high-tech architecture.Yugoslavia's “Space Age” Monuments Revisited – Balkanist — Photos of “Yugoslav space age monuments” have been all over the internet in recent years, entirely decontextualized from both their original and evolving meanings. Susanna Bitters takes a closer look. Links:RTS :: U narednih 100 godina proleće počinje 20. marta — "Oprostili smo se sa 21. martom 2011. godine, pre toga je bio duži period u kome su se 20. i 21. mart smenjivali, od 2011. pa u narednih bezmalo 100 godina 20. mart će biti za nas ovde dan kada počinje proleće", rekao je Simonović. Аmbasada Republike Srbije u SAD — Adresa 2233 Wisconsin Avenue, NW, Suite 410William Wallace Lincoln - Wikipedia — William Wallace Lincoln (December 21, 1850 – February 20, 1862) was the third son of President Abraham Lincoln and Mary Todd Lincoln. He was named after Mary's brother-in-law Dr. William Wallace.Oak Hill Cemetery (Washington, D.C.) - Wikipedia — Oak Hill Cemetery is a historic 22-acre (8.9 ha) cemetery located in the Georgetown neighborhood of Washington, D.C., in the United States. It was founded in 1848 and completed in 1853, and is a prime example of a rural cemetery. Many famous politicians, business people, military people, diplomats, and philanthropists are buried at Oak Hill, and the cemetery has a number of Victorian-style memorials and monuments.Dumbarton Oaks - Wikipedia — Dumbarton Oaks is a historic estate in the Georgetown neighborhood of Washington, D.C. It was the residence and garden of Robert Woods Bliss (1875–1962) and his wife Mildred Barnes Bliss (1879–1969).The Asphalt Jungle (1950) - IMDb — A major heist goes off as planned, but then double crosses, bad luck and solid police work cause everything to unravel.U.S. Route 29 in the District of Columbia - Wikipedia — The elevated section of U.S. Route 29 in D.C. is better known as the Whitehurst Freeway. Called the city's most ridiculed bridge in 1989, there have been several attempts to have the Whitehurst Freeway torn down but cost and other considerations have stopped these proposals from being acted on.The Power Broker - Wikipedia — The Power Broker: Robert Moses and the Fall of New York is a 1974 biography of Robert Moses by Robert Caro. The book focuses on the creation and use of power in local and state politics, as witnessed through Moses' use of unelected positions to design and implement dozens of highways and bridges, sometimes at great cost to the communities he nominally served. It has been repeatedly named one of the best biographies of the 20th century, and has been highly influential on city planners and politicians throughout the United States. The book won a Pulitzer Prize in 1974.Jones Beach State Park — World famous Jones Beach State Park, home of 6.5 miles of beautiful white-sand beach on the Atlantic Ocean, is made up of more than 2,400-acres of maritime environment on the south shore of Long Island.Robert Moses and His Racist Parkway, Explained. - Bloomberg — The story: Robert Moses ordered engineers to build the Southern State Parkway's bridges extra-low, to prevent poor people in buses from using the highway. The truth? It's a little more complex.Tammany Hall - Wikipedia — Tammany Hall, also known as the Society of St. Tammany, the Sons of St. Tammany, or the Columbian Order, was a New York City political organization founded in 1786 and incorporated on May 12, 1789, as the Tammany Society. It became the main local political machine of the Democratic Party, and played a major role in controlling New York City and New York State politics and helping immigrants, most notably the Irish, rise in American politics from the 1790s to the 1960s.Intelsat headquarters - Wikipedia — 3400 International Drive (also known as Intelsat Headquarters) is an office complex in the North Cleveland Park neighborhood of Washington, D.C. by the Van Ness metro station designed by the Australian architect John Andrews[5] and built by Gilbane Building Company. Formerly used as the U.S. headquarters of the International Telecommunications Satellite Organization (Intelsat), it is known for its futuristic, high-tech architecture.

Tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane, ki do 11. aprila poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani, predstavlja prerez nove arhitekture v zadnjih dveh letih. Na že deseti razstavi Arhitektura inventura več kot 150 avtorjev prikazuje 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. foto: Društvo arhitektov Ljubljane

V 12. oddaji podkasta ODPRTO se z arhitektom Matejem Gašperičem pogovarjamo o njegovem poslanstvu, filozofiji dela in procesu arhitekturnega snovanja. Matej Gašperič od leta 2007 projektira hiše, ki so med širšo javnostjo poznane po zanimivih imenih: Hiša za najlepša leta, Hiša za pet in ves svet... Ljubezen do dela z resničnimi ljudmi je usmeril v načrtovanje individualnih družinskih hiš, ki so zgrajene z mislijo na trajnost in ekologijo, z velikim poudarkom na želje njihovih stanovalcev. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu ODPRTO!

V 10. oddaji podkasta ODPRTO se z arhitektom Boštjanom Bugaričem pogovarjamo o javnem prostoru, sodobnih participatornih praksah in začasni rabi v mestih. Boštjan vodi KUD C3 in je eden izmed ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki s svojim delovanjem med drugim opozarjajo na problematike v javnem prostoru Slovenske obale. Dotaknili smo se tudi sodelovanja kuriranja razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin., ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Dessa. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu ODPRTO!

V drugi epizodi serije KKS, ki nastaja v sodelovanju s CZK, se osredotočamo na panogo arhitektura. Tokrat je z nami Ana Kreč, partnerica v arhitekturnem biroju Svet vmes in asistentka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki trenutno zaključuje doktorat na belgijski KU Leuven. V tej seriji podcastov se ukvarjamo s statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja, ki jo je za Center za kreativnost pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Pokrili bomo različne panoge sektorja, ukvarjali se bomo s statistično-socialnimi pogledi na različna področja in za boljše razumevanje teh podatkov govorili z ustvarjalci iz posameznih sektorjev. Projekt nastaja v koprodukciji s Platformo Center za kreativnost. CzK sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o raziskavah KKS najdete na: www.czk.si

Franci Lazarini je doktor umetnostne zgodovine in raziskovalec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta na ZRC SAZU in predavatelj na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru. Pretežno se ukvarja z zgodovino arhitekture. Ta ga je tudi med študijem najbolj navduševala. Ob diplomi in tudi pozneje se je posvetil predvsem arhitekturi 19. stoletja, ki je pri nas dolgo časa veljala za nekakšno neraziskano »belo liso«. Arhitektura historizma je namreč dolgo bila nekaj povsem drugorazrednega, predvsem obdobje, ki je bolj ali manj uspešno posnemalo sloge prejšnjih zgodovinskih obdobij. Vrednosti te arhitekture so začeli spoznavati in ceniti šele v 70. letih prejšnjega stoletja v tujini. Pri nas pa je pionirske članke o tem napisal v istem obdobju dr. Damjan Prelovšek. Sicer pa dr. Francija Lazarinija zanimajo tudi arhitektura 20. stoletja, začetek moderne in kot nekak osrednji lik tega časa Maks Fabiani. O tem znamenitem arhitektu še zbira podatke in načrtuje tudi obsežnejšo objavo svojih ugotovitev v prihodnje. Zanima ga tudi arhitekt Plečnik, ki ga, kot prizna, kot študent ni povsem razumel, to se je zgodilo šele, ko je študiral celotno 19. stoletje. Posebno ga zanimajo Plečnikovi neuresničeni načrti. Pred leti se je dr. Franci Lazarini ukvarjal na splošno tudi s cerkveno umetnostjo 19. stoletja v povezavi s cerkvenimi redovi. Dr. Franci Lazarini je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Gledališča so v grških helenističnih mestih predstavljala kulturne vrednote, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi profesor dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča. Več o svojih odkritjih in arhitekturi antičnega gledališča je povedal v pogovoru z Magdo Tušar.

Po drugi svetovni vojni so pri nas zgradili in postavili veliko spomenikov v spomin na žrtve narodnoosvobodilne vojne, tudi vseh 33, ki jih predstavljajo v galeriji Dessa, je v spomin nanje. A čeprav imajo ti tudi politično vzporednico, so se ji snovalci razstave skušali izogniti in predvsem poudariti, da gre za izjemna umetniška dela, ki nadgrajujejo prostor. Številni spomeniki oziroma spominski kompleksi, postavljeni po drugi svetovni vojni, so bili zgrajeni iz betona, ki so ga z oblikovanjem in obdelavo povzdignili v plemenit material.

V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča.

- Kosmička aritektura, drugi deo- Ričard Bakminster Fuler - jedan od pionira kosmičke arhitekture i održivog razvoja- Fulereni (kad smo već kod toga)- Šta je to svemirski lift?- Skorašnji i predstojeći "crni" jubileji (pomračenje Sunca, ukidanje Darvina)- Jedan pisac, jedna knjiga: Horhe Luis Borhes, "Priručnik fantastične zoologije"

- Vesti iz nauke- Ričard Bakminster Fuler - inženjer, dizajner, vizionar- Kosmička arhitektura - između umetnosti i nauke- Jedan pisac, jedna knjiga: Džejms Bliš, "Zvezdane spore"

Ana Osredkar je načrtovalka storitev (service designer) v zavodu Servis 8. Na svoji strokovni poti je pridobivala izkušnje tako v kreativnih industrijah kot tudi v korporativnem okolju, kjer je nazadnje vodila oddelek za tržne in potrošniške raziskave v Skupini Gorenje. Njena strast do uporabniških raziskav, oblikovalskega mišljenja (design thinking) in načrtovanja storitev jo je vodila v pobudo Ljubljana Service Jam neprofitnih izobraževalnih delavnic in soustanovitev zavoda Servis 8, kjer že od 2012 izobražuje in svetuje podjetjem ter organizacijam doma in tujini. Ana Kyra Bekš je prav tako načrtovalka storitev, ki je kmalu po študiju začela odkrivati svet storitvenega oblikovanja (service design). Ima bogate izkušnje pri pripravi in izvajanju kreativnih delavnic ter pri svojem delu rada vključuje različne stroke – predvsem jo zanimajo psihologija, nevroznanost in teorija iger. Sodelovala je tako s start-upi kot velikimi podjetji, najraje pa dela na projektih s pozitivnim družbenim učinkom. Skupaj vodita Zavod Servis 8 namenjen ozaveščanju, izobraževanju in svetovanju na področju načrtovanju storitev in celostnih uporabniških izkušenj (Customer experience) po principih oblikovalskega mišljenja (design thinking). Njuna skupna strast, ki ju vodi pri delu je navduševati ljudi za spremembe in jih podpirati pri ustvarjanju pomenljivih odnosov s svojimi kupci.

Na današnji dan, 1999. godine, NATO je prvi put pogodio Generalštab. Danas, u svom urušenom obliku, ovo zdanje je nemi svedok tog trenutka. U današnjoj reportaži govore oni koji za razliku od većine građana Beograda i danas osećaju emocije kada prolaze pored ruševina Generalštaba: arhitekta Bojan Kovačević, autor monografije „Arhitektura zgrade Generalštaba” (2001), Ratko Bulatović, nekadašnji pomoćnik načelnika Gradskog štaba za civilnu zaštitu, koji je tokom bombardovanja teško povređen i Tomislav Peternek, koji je svojim fotoaparatom dosledno beležio našu stvarnost tog proleća 1999. godine. Autor fotografije je arhitekta Bojan Kovačević. Fotografija preuzeta iz lične arhive Bojana Kovačevića.

Mladi arhitekt je izkušnje nabiral že med študijem, z namenom, da bo po zaključku lažje dobil zaposlitev. V slovenskih birojih so mu ponujali predvsem delo prek s. p.-ja, čeprav v njihovih prostorih in na način, kot delajo tudi redno zaposleni; delal pa je tudi na črno.

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Slovenology the Podcast, oz. Podcast Slovenologija, se nadaluje, in za nasledne epizode bo v slovenscini (oz. Noahov nacin slovenscini). Moja gosta sta bila kritik in bivse dirketor Arhitekturni Muzej v Grad Fuzine, Peter Krecic, in professor in arhitekt, Peter Senk. Dr Krecic je specialist na Plecnika in Gospod Senk ni dolg nazaj je izdal knjige Kapsule s mocno zalozbo Routledge-a. Dobrodosli poslusat! Podpiral je Ameriskega Veliposlanstvo. Dogodek je potekel v Vodnikovi Domaciji v Ljubljani.

Sredi tega meseca so v njujorškem Muzeju moderne umetnosti zaprli razstavo Towards A Concrete Utopia oziroma v približnem prevodu H konkretni/betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji med letoma 1948 in 1980. Razstava, ki je bila odprta kar pol leta, je bila izredno odmevna. Kritiki niso skoparili ne z navdušenjem nad samo kakovostjo predstavljene arhitekture in urbanističnih rešitev, ne s poglobljenimi razmisleki o tem, kako lahko jugoslovanske arhitekturne rešitve z drugačnega zornega kota osvetlijo nekatere današnje družbene probleme. Kako pomembna je umestitev jugoslovanskega modernizma na svetovni arhitekturni zemljevid in kakšna je njena vrednost in pomen za nas, ki z njo vsakodnevno živimo, smo se v Glasovih svetov pogovarjali z direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevžem Čelikom, dr. Niko Grabar s fakultete za arhitekturo in umetnostno zgodovinarka prof. dr. Beti Žerovc z ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: arhiv MAO

Matevž in Robi se v tokratnji oddaji podkasta pogovarjata z arhitektko Lucijo Franko iz arhitekturnega biroja Arhitektura Peternel. Pogovor teče o različnih vidikih uporabe programa ALLPLAN ter uporabi BIM-pristopa pri majših gradbenih projektih s katerimi se najpogosteje srečuje pri svojem delu.

Oddaja podcasta BIMpogovori z Matejo Matko - v oddaji se pogovarjamo o težavah in pričakovanjih uporabnikov pri prehodu na BIM proces ter o uporabi virtualne resničnosti v gradbeništvu.

Oddaja podcasta BIMpogovori z Lovrencom Košenino - v oddaji govorimo o tem, kako se lotevajo BIM-a na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, spregovorimo pa tudi o bližajočem se dogodku BIMBOx 2017.