Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?

V ponedeljek, 13. oktobra je oddaja Možgani na dlani desetletnico proslavila pred občinstvom, na Avdiofestivalu. Nika Vrabec je v radijski mikfrofon ujela vtise obiskovalk in obiskovalcev, poslušalk in poslušalcev, zavrteli pa smo tudi nekaj zvočnih utrinkov pogovora s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, doc. dr. Blažem Koritnikom, Hano Hawlina in Bredo Jelen Sobočan.

Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.

Prof. dr. Maja Bresjanac nam je v desetletju v Možganih na dlani približala številne svetove raziskovanja tega neverjetnega organa. Zlasti pa tistega, ki se dotika naše fiziologije. Prihaja namreč z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL, ki letos tudi praznuje okroglo obletnico. Kaj je desetletje prineslo na področju plastičnosti in regeneraciji živčevja? Kaj želi možganom? Kako poskrbi za svoje? V jutranji program jo je povabila Mojca Delač.

1. oktobra 2015 je bila na sporedu prva epizoda Možganov na dlani. Takrat smo raziskovali, kaj so svetleče pikice in vijuge, ki jih vidimo, ko zapremo oči. Takrat je bil z nami prof. dr. Marko Hawlina, ki se je ob desetletnici oddaje pridružil v živo v četrtkovem jutru in se z mislimi ozrl na desetletje v nevrooftalmologiji, pogledal pa je tudi v prihodnost in našim možganom in Možganom na dlani tudi nekaj zaželel. Priporočamo v posluh! Voditeljica: Mojca Delač Anketa: Nika vrabec Zvok: Marko Čebulj

Tokrat brskamo po arhivu in se ustavimo v plezalni steni. Ste tudi vi morda med ljubitelji plezanja? Ali pa recimo stiskate pesti za Janjo Garnbret in njene kolegice in kolege? "Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana pa je Mojca Delač pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverila, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije.

Tik pred letošnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni se bomo spomnili na epizodo, v kateri je Mojca Delač gostila prof. dr. Johna Hardyja. Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti, z njim smo se poglobili v svet Alzheimerjeve bolezni in genetike.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi! 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Tokrat pa vabim v naše minute posebnega gosta sira Paula Nursa, Nobelovega nagrajenca za medicino oz. fiziologijo za prelomne raziskave celičnega cikla in deljenja celic. Sir Paul je zagotovo eden mednarodno najbolj prepoznavnih in najvplivnejših raziskovalcev svojega časa ‒ je direktor Inštituta Francis Crick v Londonu, konec leta bo že drugič prevzel predsedovanje britanski Kraljevi družbi. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač, ki ima v tej epizodi več dobrih novic in - povabilo!

Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibularni švanom?

Dr. Julian Rudisch se je med doktorskim študijem ukvarjal s težavami z gibanjem pri cerebralni paralizi. Skušali so povezati dogajanje v centralnem živčnem sistemu skupaj s tistim, kar se je dogajalo med gibanjem. "To je bil čudovit začetek moje raziskovalne kariere, ki me je zelo navdihnil," pripoveduje za Možgane na dlani. S Švedske se je preselil nazaj v Nemčijo, kjer je nadaljeval s podoktorskim delom, najprej v Chemnitzu in zdaj v Münstru. Ukvarja se z različnimi skupinami bolnikov, predvsem s starejšimi generacijami, posebej pa ga zanima Parkinsonova bolezen. Pripravlja: Mojca Delač.

Kako dobro poznate možgane? In kako pozorno poslušate naše oddaje? Čas je za simpatičen radijski jutranji izziv, ki bo razgibal vaša omrežja! Pripravila ga je Mojca Delač.

Predstavljamo vam simpatično Nizozemko, ki doktorat opravlja v Belgiji, Lauriso Arneales Arauz. Laurisa se je med magisterijem v Groeningenu specializirala za področje zdravega staranja, zdaj pa je del skupine za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Univerzi Vrije v Bruslju. Njena ljubezen pa seveda- možgani. Raziskuje, kako so z utrujenostjo, ki povzroča tudi kognitivne in gibalne napake, povezani nevrotransmiterji. Avtorica oddaje: Mojca Delač. Prevode bere: Ajda Sokler.

Ste si zapomnili, o čem ste nocoj sanjali? Znate orisati barve, oblike, zvoke, vonje? Morda boste vse te vtise po naslednjih minutah še bolj cenili. Iz zakladnice oddaj Možgani na dlani smo izbrskali tisto, ki odgovarja na vprašanje kako sanjajo slepi. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom.

Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnemu projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo neumorno snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki torej te julijske dni gosti nevroznanstvenike od blizu in daleč, sta se z Mojco Delač pogovarjala o – novostih v svetu nevroznanosti gibanja.

V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o netopirjih in o njih ogromno ve dr. Klemen Koselj, ki je z nami v tokratnih možganskih minutah. Avtor fotografije: Simon Zidar.

Teden Helen Keller so na prvi julijski dan v Združenju Gluhoslepih DLAN obeležili s predavanjem nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška o možganih v temi in tišini. Tam je bil tudi mikrofon oddaje Možgani na dlani. Med nevrone in udeležence se bomo pomešali ob 7. uri in 35 minut, z nami pa bo tudi gospa Ana, ki živi z gluhoslepoto. Pripravlja: Mojca Delač.

Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.

Amiotrofična lateralna skleroza, ki ji nekateri rečejo tudi bolezen motoričnega nevrona, je, če zelo poenostavimo, bolezen, pri kateri živci, ki upravljajo mišice, počasi izgubljajo moč in odmrejo, zaradi česar mišice oslabijo in sčasoma ohromijo. Vzrok še ni znan, ni še zdravila, ki bi bolezen pozdravila. Pri nas z ALS živi kakšnih 150 oseb. 21. junij je mednarodni dan ozaveščanja o tej bolezni, zato smo se o novostih na področju zdravljenja in raziskovanja v zadnjem letu dni pogovarjali z doc. dr. Blažem Koritnikom, o izkušnji dela osebne asistenke, ki jo je prelila v roman, pa nam je pripovedovala Samanta Hadžič Žavski. Pripravlja: Mojca Delač.

Junij je prinesel svetovni dan okolja pa tudi prvi vročinski val. Dnevno beremo, poslušamo in se pogovarjamo o vremenu, o spremembah podnebja, taljenju ledenikov, segrevanju ozračja. In kaj imajo s tem naši možgani? Veliko! Ekološka tesnoba je eno od ekoloških čustev, odziv na svet, ki se spreminja. Zato je Mojca Delač v našo družbo povabila Aleša Oblaka, kognitivnega znanstvenika in raziskovalca na Univerzitetni Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Noč ima svojo moč. To ste zagotovo že slišali. Za marsikoga ima v tem času tudi moč učenja in budnosti ob gradivu, potem pa na izpit… Koliko spanja dobijo možgani v tem času? Kako neprespane noči vplivajo na kognicijo in pozornost, učenje, pomnjenje in akademski uspeh - si res naredimo uslugo? O tem z mladimi in doc. dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije in strokovnjakinjo za spanje. Oddajo pripravlja Mojca Delač.

Ob mednarodnem tednu gibanja nam je še posebej teknilo vprašanje posluašalca Andreja, ki nam je pisal z vprašanjem o povezavi med nogami in možgani. Kako, recimo med rekreativnim tekom, poteka ta povezava in kaj vse obsega je Mojca Delač vprašala prof. dr. Vojka Strojnika, vodjo Laboratorija za kineziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Razgibajte možgane skupaj z nami v četrtkovem jutru, pa bo tudi gibanje lažje!

Frazem, da slišimo travo rasti seveda poudarja neko pretiravanje ali ironijo. Je pa tudi odlična iztočnica za naš nevronski potep v svet otorinolaringologije. … kako dobro lahko slišijo naši možgani in ali obstajajo tudi posamezniki, ki so v tem res neverjetno dobri? Napnite ušesa! V čudoviti možganski svet je z Mojco Delač tokrat zavila doc. dr. Nina Božanić Ubrančič.

Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!

Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.

Na praznik dela vstopamo v svet dela nevrokirurga. Matic Munda ima možgane zares ob dlani, seveda pa se pri tem odpira cela kopica zgodb in izkušenj za mladega specializanta, ki pravi, da bi rad ostal v Sloveniji. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.

Zavili bomo v svet shizofrenije, nevrobiologije duševnih motenj in uvida. Vse to s prof. dr. Anthonyjem Davidom, ki je direktor Inštituta za mentalno zdravje na univerzi UCL v Londonu. Pripravlja: Mojca Delač.

Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202. Skozi tokratno oddajo vas peljeta Luka Hvalc in Mojca Delač.

V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.

Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.

Kaj nas je obdobje pandemije covida19 naučilo o možganih in bolezni ALS? Prof. dr. Martin Turner je nevrolog v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu, profesor klinične nevrologije in nevroznanosti, raziskovalec in pomočnik direktorja na podiplomski medicinski šoli Univerze v Oxfordu. Kot je povedal Mojci Delač za Možgane na dlani so prav letos začeli novo predklinično študijo iskanja učinkovitega zdravila za amiotrofično laterarno sklerozo. Kaj pričakujejo in kako dobro gre po prvih tednih? Vse to v tokratni epizodi!

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!

Tokrat pravzaprav nadaljujemo zgodbo prejšnjega tedna, čeprav bržkone ne bi takoj povezali kolenskega refleksa in zenic. In zakaj ta navdih? Poslušalka nam je sporočila, da ima slabši kolenski refleks, poleg tega pa še očesni sindrom, ki se mu reče Adie Holmesov sindrom, pri katerim se zenici ne širita in krčita enako. Kaj imata torej zenici z našimi možgani? Mojca Delač je odgovore poiskala pri prof. dr. Marku Hawlini.

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko zgodi tudi obratno? O tem z dr. Juretom Urbančičem s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.

V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!