Podcasts about dolgoletna

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo. Poglavja: 00:02:25 Antarktika zagotovo ni bela 00:03:40 Pokanje ledu zveni kot sveže natočena gazirana pijača 00:04:37 Kolonijo pingvinov si najbolj zapomniš po ... vonju 00:09:28 Bo Antarktika ostala celina nas vseh? 00:13:55 Kaj je največja nevarnost na Antarktiki?

Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec. FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra

Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.

V 73-em letu je po dolgotrajni bolezni umrla humanitarka Anita Ogulin. Dolgoletna predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje je bila ustanoviteljica številnih projektov za pomoč otrokom družin s finančnimi težavami, med drugimi Botrstva. Samo ta program je do zdaj omogočil podporo več kot 13 tisoč otrokom. Anita Ogulin je za svoje delo dobila številna priznanja, tudi red za zasluge republike Slovenije. Druge teme: - Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta. - Trump bi kot ameriški predsednik takoj nastopil kot mirovnik v ukrajinsko-ruski vojni, zatrdil Orban. - Martex šest let po stečaju prodan, odpeljali tudi vreče z odpadki.

Na občinskih volitvah, ki so ta konec tedna hkrati z evropskimi potekale v Furlaniji - Julijski krajini, so zmagali slovenski kandiati oz. tisti, ki so pripadali stranki Slovenska skupnost. Tretji mandat bo županja v Zgoniku Monica Hrovatin, Tanja Kosmina bo še naprej vodila občino Repentabor, v Dolini se veseli Aleksander Coretti, v Doberdobu je zmagal Peter Ferfoglia, sovodenjsko občino pa bo še pet let vodil Luca Pisk, v Števerjanu bo novi župan Marjan Drufovka. Dolgoletna županja Franka Padovan pa je kandidirala na evropskih volitvah kot pripadnica stranke Slovenska skupnost na listi Južnotirolske ljudske stranke. Slednja je dosegla svoj glavni cilj - izvolitev manjšinskega poslanca Herberta Dorfmanna, predstavnika nemške skupnosti na Južnem Tirolskem, ki je tako prejel že četrti zaporedni mandat v Evropskem parlamentu v skupini Evropske ljudske stranke. Padovan pa je z 1958 preferenčnimi glasovi osvojila drugo mesto.

Dolgoletna generalna direktorica družbe Adria Mobil Sonja Gole se je s prvim marcem upokojila in vodenje enega vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških vozil prepustila nasledniku. Ko je pred 28imi leti prevzela vodenje podjetja, je bilo to v slabem finančnem stanju, blagovna znamka Adria je izgubljala vrednost, a so se s sodelavci lotili razvoja novih produktov s poudarkom na kakovosti, inovativnosti in s tem dviga imidža blagovne znamke. Podjetje je zapustila finančno stabilno, z rekordno prodajo in ekipo, ki naj bi podjetju zagotavljalo dodatno rast. S Sonjo Gole se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjal Jože Žura. Foto: Leon Vidic

Zdravo. Tokrat se sprašujemo, kdaj bo zapadel sneg do nižin in če ta podatek piše v pratiki in da že od leta 2007 ni bilo belega Božiča. Študiramo, kako se priporočiti pri Bobu in se sprašujemo, kdo je prestregel naše dopisnice? Globoka država? Kdo stoji za tem? Kam so se skrile te Schrödingerjeve kartice? V epizodi spremljamo Tricio, ki pregleduje posnetke z Ruperta in se ji očitno rahlo keglja, čeprav je na Rupretu doživela mnogo prefinjenih potrošnih dobrin in sedela na vreči fižola, … je mogoče to pripomoglo, da je doživela živčni zlom? Tega ne vemo, vemo, pa da so bile v devetdesetih popularne teve serije, kot je naprimer M.A.S.H.! Na koncu se odpravimo na brezalkoholnega kuhančka in vam želimo lep preostanek decembra.

S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.

Teden, v katerem zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, smo začeli z Nočnim obiskom predsednice Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maje Plaz. V Sloveniji je žrtev nasilja vsaka peta ženska, vsako leto pa jih med pet in sedem zaradi radikalnega nasilja tudi umre. Dolgoletna prostovoljka je spregovorila o teh ženskah, o njihovih zgodbah, ki so jih zaupale tudi za potrebe knjige V njeni koži, ki bo izšla na ta ponedeljek. Z voditeljico Evo Lipovšek pa sta se pogovarjali tudi o altruističnem prostovoljstvu in sistemskih pomanjkljivostih pri obravnavi žrtev nasilja.

Ime tedna je Maša Pavoković, dolgoletna vodja Špil lige, ki je nastala na pobudo Kina Šiška in praznuje 10 let. V teh letih je liga dijaških bendov omogočila mladim neuveljavljenim skupinam in solistom, da se predstavijo najširši javnosti in pridobijo prve odrske izkušnje, med zmagovalci kot tudi le sodelujočimi pa so zdaj že zelo uveljavljene zasedbe kot so Joker Out, Koala Voice, LPS in številne druge. Kandidata sta bila še: Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze, pobudnik izjemno odmevne dobrodelne nogometne tekme na stadionu Stožice. Takoj po najavi so sodelovanje nemudoma napovedali številni največji zvezdniki tega športa, na tekmi pa ni bila v ospredju tekmovalnost, ampak nogometne veščine mojstrov, ki so tako pomagali zbirati sredstva za prizadete v katastrofalnih poplavah v Sloveniji. Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance, ki je tokrat na Evropskem prvenstvu naše odbojkarje popeljal do bronaste medalje. Po veliki smoli v polfinalu so uspeli fantje strniti in okrepiti svoje vrste ter premagali Francijo v napeti tekmi za tretje mesto. Tokratna medalja je že četrta z zadnjih petih evropskh prvenstev.

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar. Dolgoletna odgovorna in glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič se bo upokojila, vendar to ne pomeni, da ne bo ostala dejavna. Vnovič se bo, napoveduje, približala ljudem. Od študentskih let naprej si prizadeva za razvoj slovenskega jezika ter sooblikuje narodnostno in kulturno podobo Porabja. Kaj vse načrtuje po upokojitvi? Tudi o tem v pogovoru s Silvo Eöry

Marija Grosman je bila spoštovana med slovensko skupnostjo v Newcastlu, Sydneyu in po Avstraliji. Umrla je v soboto, 5. septembra 2020, v starosti 81 let. V juniju je posmrtno prejela odlikovanje v Queen's birthday Honours, Order of Australia Medal (OAM). Dolgoletna sodelavka v HASA NSW in prijateljica Martha Magajna je spregovorila o njej.

Jan in Domen sta se na podjetniško pot podala z mislijo na okolje. Dolgoletna prijatelja sta se odločila, da bosta s svojim izdelkom ljudem pomagala do negovanega nasmeška in hkrati prispevala k čistejši prihodnosti. Ustvarila sta zobno pasto v tabletkah Alternative+, ki služi kot trajnosten naraven nadomestek zobne paste v tubi. To epizodo si lahko ogledaš tudi v video obliki: https://youtu.be/_pNSpGgTFw0

Sedma epizoda vas ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila popelje na popotovanje po ustvarjalnem svetu Ane Žontar Kristanc. Dolgoletna blogerka, v zadnjem času pa vsestranska ustvarjalka receptov in kuharskih domislic se namreč lahko pohvali s kar desetimi izdanimi kuharskimi knjigami oziroma priročniki. Pogovarjale smo se o tem, kakšen je njen odnos do kuharskih knjig, od kje črpa navdih, kakšna so bila njena občutja ob prvi izdani knjigi in zakaj že dve leti ni izdala nobene nove.  Ano lahko spremljate na https://www.aninakuhinja.si/, nama pa lahko pišete na mljaskalnica@gmail.com ali naju za rokav pocukate na Instagramu.

Politični vpliv se meri z različnimi vatli. Pogosto so vplivni ljudje, od katerih tega niti ne bi pričakovali. Združene države Amerike imajo izjemno zadržano, skrivnostno prvo damo. Podobno kot s političnim vplivom je tudi s skrivnostnostjo. Zmeraj se postavi vprašanje, kaj je zadaj in skrito. O Slovenki in Američanki številka ena pogosto govorijo, da živi v zlati kletki, da ne mara javnosti in izpostavljanja. Dolgoletna novinarka časopisa The Washington Post, Pulitzerjeva nagrajenka Mary Jordan, na prvo damo gleda popolnoma drugače. V svoji novi knjigi »Umetnost njenega načina - Še ne povedana zgodba Melanie Trump« jo opisuje kot hladnokrvno, inteligentno in preračunljivo žensko, ki dobro ve, kaj hoče, in kako to doseči, pa tudi žensko, katere zlasti kadrovski presoji predsednik Združenih držav Amerike zelo zaupa. Kot zatrjuje Mary Jordan, je v Beli hiši najnevarnejše mesto, na katerem se lahko znajde tam zaposleni, na muhi Melanie Trump. Z Mary Jordan se je pogovarjal dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.

V oddaji Odprto za srečanja gostimo novinarko, dolgoletno dopisnico Radia in Televizije Slovenija iz zamejstva, Mirjam Muženič. Zadnjih 27 let je v slovenski prostor prinašala novice o življenju rojakov v Italiji. Od Kanalske doline preko Rezije in Benečije, do Goriške, Tržiča in Trsta. Takorekoč ni bilo kraja in skorajda ne dogodka, ki ga ne bi zabeležila z mikrofonom in kamero. Leto 2020 bo za Mirjam Muženič po 40-ih letih novinarskega dela, povsem drugačno in polno novih izzivov.

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Jezikamo o predlogih za besedo leta in njenemu pomenu za prihodnost. Dolgoletna tradicija iz tujine se je preselila tudi k nam, predlagatelji pa so vsako leto bolj izvirni. Med letošnjimi predlogi je denimo tudi “drečka”, to je vrečka za pasje iztrebke, torej za “drekce”. Dr. Simona Klemenčič je članica strokovne komisije, ki pojasnjuje, da je beseda leta posnetek časa.