Podcasts about bolni

V teh zgodnjih jutrih človek težko vstane. »Tako rana ura in že tako svetlo« je v teh dneh pogosto na naših ustnicah. Naj bo zaželeno ali ne, vam, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim, da bi bil to dolg in vesel dan. Samo pomislimo, kaj lahko danes vse postorimo, kam vse lahko gremo, kaj lahko preberemo ali, če drugega ne, vsaj pogledamo. Toliko stvari se nam obeta in toliko si danes lahko privoščimo. Hitro bi me lahko kdo obdolžil, da vas usmerjam k sebičnemu razmišljanju, da imate že dovolj reklam za dopust, ki nam vseskozi prigovarjajo, kaj naj bi si ne le lahko, ampak celo morali privoščiti. Moje uvodne besede naj bi izzvenele, kot da moramo misliti le nase. Kaj pa tisti, ki ne morejo niti vstati iz postelje, ki jim je noč minila v nenehnem pogledovanju na počasno uro in nemem pritoževanju, kdaj bo že vendar napočil dan, in tisti, ki so se zbudili v bolečinah? »Bi si upal tudi njim zaželeti vesel dan?« bi mi upravičeno lahko kdo očital. Seveda, kdo v teh toplih dneh bolj potrebuje veselje kot tisti, ki si niti ne morejo privoščiti trenutka brez bolečin in skrbi? Pa bi spet lahko priletel očitek, da je lahko meni, ko mi nič ne manjka in je zame vsako jutro največji napor odpreti oči, potem pa gre vse skoraj samo po sebi. V teh dneh, ko se vsi kam odpravljajo, priklenjeni na postelje pa so še bolj sami, je to jutranje voščilo prepoceni. A kaj nam pomaga tako moraliziranje! Tisti, ki si ne morejo privoščiti veselega jutra, ne bodo nič laže čakali novega dne. Prav zaradi njih moramo mi, ki lahko, izkoristiti današnji dan. Pri tem ne mislim na to, kar nas morda sem ter tja postavi pokonci. Ko namreč vidimo trpečega, onemoglega, bolnega, si sami pri sebi rečemo, da tako slabo nam pa vendar še ne gre. To je vseeno le sebična misel in v nemoči drugega iščemo le lastno potrditev. Vsem nam, ki zmoremo sami skrbeti zase, želim, da bi pomislili na preprosto in globoko dejstvo, o katerem sem pred kratkim prebral: »Bolni se kozarca vode, ki mu jo kdo da, manj razveseli kot pa nasmeha in veselega srca, ki ta kozarec spremljata.« Zato brž vstanimo, z nasmehom nasitimo prvega, ki ga srečamo. Odžejajmo danes z dobrim srcem tiste, ki jih srečamo. Dovolj je bolnih, ki imajo dovolj vode, a premalo dobre volje in veselja okrog sebe. Dan je dovolj dolg, dragi prijatelji, da zvečer ne bo v naši bližini nikogar več, ki bi moral zaspati z žalostjo v srcu.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas zbrali nekaj novic tega tega. Slišali ste, kaj je papež sporočil iz bolnišnice, pa tudi o 1700. obletnici nicejskega koncila. Za vas pa smo pripravili tudi dve zgodbi o spreobrnjenju. Obe prihajata iz Azije.

Drugi poudarki oddaje: - V središču Murske Sobote so odprli Hišo sožitja, v kateri je prostore dobilo tudi madžarsko kulturno društvo. - Za prevoz ranljivih skupin v Domžalah odslej poskrbljeno: aprila bosta po občini vozila dva minibusa - Domžalčka. - Društvo ljubiteljev Križne jame ta konec tedna vabi občane Cerknice, Loške doline in Blok na tradicionalni Dan odprtih vrat omenjene kraške lepotice.

Drugi poudarki oddaje: - Na cesti Brežice-Bizeljsko bi radi poskrbeli za večjo varnost motoristov. Mnenja o rešitvah so različna. - V Celju so predstavili pestro marčevsko sejemsko dogajanje in med drugim izpostavili problematiko, na katero opozarjajo lovci. - Med Serminom in Bertoki urejajo nov terminal, namenjen shranjevanju in vzdrževanju kontejnerjev. - Pomurski muzej s poulično razstavo zaznamuje pomembni obletnici ljutomerskih kasačev.

V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, so na včerajšnjih volitvah zmagali konservativci, a zmaga je Pirova. Podpora CDU/CSU v javnosti je občutno načeta ob naraščajoči priljubljenosti skrajne desne Alternative za Nemčijo, ki je bila druga s približno petino glasov. To je resno opozorilo drugim nemškim strankam, meni najverjetnejši mandatar Friedrich Merz. Druge teme: - Tri leta morije v Ukrajini: Zelenski vztraja, da si morajo mir izbojevati - Bolnišnice ob višjih stroških za plače upajo na bolje vrednotene storitve - Nove spletne prevare omogočajo vdore ob kombinaciji določenih tipk

Ciril se je vrnil iz dirkališča v Španiji, kjer je vozil novega Porscheja GT3, zaradi katerega je odšel naravnost na bolniško, Saša je na vse pretege zagovarjal novega BMW M5, Seba je prepričan, da so pri Hyundaju mižali, ko so oblikovali Santafeja, vsi trije pa so pogrešali Jureta. Ura in pol debate o avtomobilih! Tudi o prenovljeni Tesli Y in dveh nesrečno sesutih Ferrarijih F40. POLOŽNICE: BARTOG SPLETNA TRGOVINA: https://www.bartog.si LEANPAY ENOSTAVNO OBROČNO PLAČEVANJE: https://www.leanpay.si BTC CITY: https://www.btc-city.com/sl AVANT2GO: https://avant2go.si LUNCH AT THE RANCH: https://www.facebook.com/kosilonarancu/ ZAPISKI: LANDO NORIS F40 CRASH: https://www.youtube.com/shorts/_FYasYyMygU POPRAVILO F40: https://www.youtube.com/shorts/ASa-UPh2RJ0 MAT ARMSTRONG: http://www.youtube.com/@MatArmstrongbmx

Državni zbor začenja z obravnavo predloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi vlada potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. To pomeni, da zdravniki in drugi zdravstveni delavci, zaposleni v javni mreži, ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev. V zdravstvu vlada veliko nezadovoljstvo, vrstijo se napovedi odhodov iz bolnišnic in drugih javnih zavodov. Kakšne v resnici utegnejo biti posledice zakona, prisluhnite v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jasna Humar, zdravnica, vodja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje; dr. Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Luka Prodnik, maksilofacialni kirurg; Tomaž Gantar, zdravnik, strokovni direktor Bolnišnice Izola. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.

Martin Golob je katoliški župnik mlajše generacije, ki svoj vpliv in svoja sporočila zelo uspešno širi tudi po spletu. Je avtor dveh izjemno uspešnih knjig, mentor mlajšim, Instagram vplivnež in navdušeni humanitarec. Zelo sem hvaležen, da si je ob vseh aktivnostih vzel čas še za najin pogovor, ki sva ga posnela v prazničnem, decembrskem času. Pogovarjala sva se o vlogi duhovnika v moderni družbi, o pomenu skupnosti in medsebojne pomoči, o spletnem vplivništvu ter o iskanju ravnotežja med vsakdanjim življenjem, nastopanjem in službo oz. poslanstvom. Upam, da se vas pogovor dotakne in prispeva en delček k lepšemu začetku leta 2025. Martinove knjige najdeš na: https://trgovina.aleteia.si/prodajni-program/all/tag/serija-martin-golob Podkast pogovor Martina z bivšim predsednikom republike Borutom Pahorjem: https://www.youtube.com/watch?v=lVd1RTqKQwI&t=23s Podkast epizoda Umetnost Lenarjenja - Trialog, z Luko Pečar Pahorjem in Špelo Dobrovoljc: https://podcasti.si/umetnost-lenarjenja/ep/28-trialog-v-zivo-aktivacija-mladih-diplomacija-in-podjetnistvo-z-luko-pecar-pahorjem-in-spelo-dobrovoljc/ Časovnica epizode: 0:00 – Uvod in srečno novo leto

Sinoči je v stoprvem letu umrl 39-ti ameriški predsednik Jimmy Carter. Združenim državam je predsedoval od leta 1977 do 1981, ko so svet pestile gospodarske in diplomatske krize. Za človekoljubno delo po odhodu iz Bele hiše je leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za mir. Drugi poudarki oddaje: - Bolnišnice v Gazi vse pogosteje na seznamu tarč izraelskih napadov. - Slovenija precej povečuje obrambne izdatke. - Vse stopničke zmagovalnega odra prve tekme novoletne skakalne turneje zasedli Avstrijci, danes začenjajo turnejo skakalke.

Katastrofalne razmere v Gazi, opustošeni zaradi izraelskih napadov, poslabšuje še vreme. V minulem tednu je zaradi posledic hudega mraza umrlo sedem ljudi, med njimi šest otrok, sporočajo palestinske oblasti. Številnim razseljenim ljudem šotori ne zagotavljajo zadostnega zavetja, razmere je poslabšalo še deževje. Druge teme: - Inflacija po načrtih nižja kot lani, v decembru je bila na letni ravni 1,9-odstotna. - Število pripadnikov Slovenske vojske se je letos povečalo za skoraj 200, skupno jih je več kot 7 tisoč 300. - Slovenski in hrvaški policisti so leto tradicionalno sklenili na srečanju na mostu čez Muro.

V današnjih izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 25 prebivalcev enklave. Z obrazložitvijo, da želijo preprečiti vnovični vzpon Hamasa, je izraelska vojska uničila še zadnjo delujočo bolnišnico na severu Gaze Kamal Adwan. Nasilno so jo izpraznili, nato pa večino osebja pridržali.

Izraelske sile tudi danes nadaljujejo krvave napade na Gazo, palestinske oblasti poročajo o najmanj 25-ih ubitih prebivalcih enklave. Z obrazložitvijo, da želijo preprečiti vnovični vzpon Hamasa, je izraelska vojska uničila še zadnjo delujočo bolnišnico na severu Gaze Kamal Adwan. Nasilno so jo izpraznili, nato pa večino osebja pridržali. Drugi poudarki oddaje: - Vzrok nesreče azerbajdžanskega letala še ni znan, Rusija se opravičuje - Policija letno po tisočkrat izreče prepoved približevanja žrtvam nasilja v družini - Slovenski smučarski skakalci uspešno skozi kvalifikacije za prvo tekmo novoletne turneje

Izraelske sile, kot rečeno, nadaljujejo obstreljevanje več delov Gaze. V Bejt Lahiji na severu enklave je bilo ubitih najmanj 50 ljudi, med žrtvami so tudi zaposleni v bolnišnici Kamala Advana. V mestu Gaza je bilo v bombardiranju več stanovanjskih stavb ubitih najmanj 13 ljudi, v bližini bolnišnice Nusejrat v osrednjem delu enklave pa je bila tarča izraelske rakete vozilo z oznako press, v katerem je bilo pet palestinskih novinarjev. V oddaji tudi: - Sudan se poglablja v vse hujšo humanitarno krizo. - Vaja pokazala, da je Slovenija solidno odporna proti morebitnim kriznim razmeram ali vojni. - Stroka opozarja na pomen kmetijskih zemljišč pri zagotavljanju prehranske varnosti.

Drugi poudarki: - V številnih mestih, tudi v Mariboru, velja opozorilo etažnim lastnikom: lastnina je tudi odgovornost! - Piranska občina za prihodnje leto načrtuje rekorden proračun v vrednosti 54 milijonov evrov; največja naložba bo novogradnja vrtca v Luciji. - 81 let od sprejetja prvega ranjenca v bolnico Franja. Izšel je nov zbornik o tem spomeniku humanosti. - Ste kdaj pomislili na kampiraje pozimi? Morda vas prispevek naše gorenjske dopisnice iz Bohinja prepriča.

Ob vstopu v adventni čas smo se z bolniškim župnikom Anžetom Cunkom pogovarjali o tem, kakšno oporo v času prihajajočih praznikov bolnikom in njihovim svojcem predstavlja duhovna oskrba v največji slovenski zdravstveni ustanovi in kdaj se lahko udeležite sv. maše v bolniških kapelah v Ljubljani. Predstavili smo tudi Župnijo Radenci - župnika p. Alberta Bačarja smo pred mikrofon ujeli na mini počitnicah Prijateljev Radia Ognjišče pretekli konec tedna.

Župnik je slišal, da je neka župljanka že dalj časa ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Docentka dr. Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka. Vse svoje otroštvo je preživela v Zgornjem Posočju. Po končani gimnaziji v Tolminu je študirala slovenščino in sociologijo kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je začela poučevati slovenščino v ljubljanski Bolnišnični šoli, konec leta 1999 pa se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter leta 2005 doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem«. Raziskuje slovstveno folkloristiko, predvsem folklorne pripovedi, okoliščine in izvedbo pripovedovanja, svojevrstna lokalna pripovedna izročila in repertoarje ljudi, ki jih lokalna skupnost označuje za dobre pripovedovalce. Docentko dr. Barbaro Ivančič Kutin bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.

Bolnišnice v Libanonu so bile že po torkovih eksplozijah pozivnikov preobremenjene, včeraj pa so se razmere zaradi novega vala eksplozij še poslabšale. V eksplozijah pozivnikov in radijskih postaj je umrlo najmanj 37 ljudi, več tisoč je ranjenih. Libanonski minister za zdravje Firas Abiad je povedal, da zaradi izraelskih napadov v zdravstvu velja stopnja najvišje pripravljenosti. Kot je zagotovil, si z največjimi napori prizadevajo, da bi vsem poškodovanim ponudili najboljšo bolniško oskrbo. Druge teme: - Vlada je potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko. Zdaj jo čaka pogovor s predsednico Komisije Ursulo Von der Leyen in zaslišanje v pristojnem odboru Evropskega parlamenta. - Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je na javni razpravi z naslovom Energetski vidiki projekta JEK2 med drugim poudaril, da ne glede na to, ali bomo šli po poti obnovljivih virov ali jih kombinirali z jedrsko energijo, velja, da je katera koli pot negotova. - Obilne padavine, ki jih je prinesel ciklon Boris, so v deželi Emilija - Romanja na severu Italije povzročile poplave in zemeljske plazove. Številne šole so ostale zaprte, prekinjenih je več železniških povezav.

Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema Svetovna zdravstvena organizacija je marca sporočila, da je na svetu debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji približno 400.000 (po oceni NIJZ). "Osupljivo število ljudi živi z debelostjo," je dejal glavni avtor analize, ki jo je objavila znanstvena revija Lancet. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so ob tem poudarili, da smo mejnik presegli prej, kot so pričakovali – to je leta 2030. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ S sogovornicami in sogovornikoma smo se prejšnji teden na Biotehniški fakulteti v Ljubljani udeležili 7. Simčičevega simpozija z naslovom Debelost kot izziv moderne družbe, ki je problematiko prav tako osvetlil z različnih zornih kotov. Posnetek simpozija o debelosti TUKAJ

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec? Sogovorniki: Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Še drugi poudarki iz oddaje: -V občini Logatec so dobili nov štirioddelčni vrtec, skrbi pa jih prostorska stiska v osnovnih šolah. - V gorenjskih zgodovinskih mestih je letos dober obisk, goste pa vse pogosteje privabijo narava in doživetja. - Račiška pečina je umeščena na seznam svetovne geološke dediščine. - Nadaljuje se festivalsko poletje; v Novem mestu s pripovedovalstvom, v Murski Soboti pa s sôdobnim plesom.

Čezmejni spopadi med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah so se vsaj za zdaj nekoliko umirili, so se pa okrepile izraelske vojaške operacije na zasedenem Zahodnem bregu. Zaradi številnih napadov na Gazo so Združeni narodi prekinili razdeljevanje človekoljubne pomoči v enklavi. Izrael je odredil nove evakuacije. Vojska vztraja v središču Gaze kot tudi na obmejnem območju z Egiptom. V oddaji tudi o tem: - V Franciji se nadaljuje zapleteno iskanje premiera, Macron izključil imenovanje leve vlade - Bolnišnice bodo na sestanku z ministrstvom iskale rešitve glede pomanjkanja radiologov - Pridelovalci zelenjave ambiciozni: v treh letih bi lahko bili v Sloveniji polovično samooskrbni

Drugi poudarki iz oddaje: -V Lendavi se ta konec tedna začenja letošnji Festival Vinarium, sklenili ga bodo z 9. obletnico odprtja razglednega stolpa -Regionalno Ptujsko cesto skozi naselje Miklavž na Dravskem polju so tudi uradno predali namenu -Z novim šolskim letom bo v Brežicah zaživel zasebni vrtec, prvi tovrstni v Posavju

Drugi poudarki: - Kolikšen je prihranek, ki ga članom prinaša ajdovska sončna skupnost, prva v Sloveniji - Znamenita Vinagova klet stopa na pota stare slave - Na Črnfestu v prihodnjih devetih dneh dobesedno za vsakega nekaj, tudi za turiste, ki se te dni hladijo v Kolpi - V Mozirskem gaju z razstavo eksotičnih živali, med katerimi so tudi kače, pomagajo razumeti rek, da je strah od znotraj votel, zunaj ga pa nič ni

Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.

Drugi poudari: - V Mariboru od jutri novosti parkiranja: plačljivost na belih conah podaljšujejo do 20-ih. - V Loškem Potoku ni tolikšnega nasprotovanja vetrnim elektrarnam, kot ga opažajo drugod po državi. Prvo izmed načrtovanih osmih vetrnic že gradijo. - 12 slikarjev iz Slovenije, Armenije, Nizozemske, Španije, Avstrije in Ukrajine se udeležuje najstarejše slikarske kolonije v srednji Evropi Izlake - Zagorje. - V teh vročih dneh ne pozabimo na hišne ljubljenčke. Tudi oni potrebujejo dovolj vode in ohladitev.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Slovenski obrtniki - polagalci parketa - so v že tradicionalni dobrodelni akciji letos obnavljali parket v treh enotah vrtca v Krškem. - V Izoli lovijo roke in ugodnejše pogoje za postavitev sončne elektrarne na streho mestne knjižnice. - Po dolgotrajni obnovi zaradi izliva vode v zgornjem nadstropju je danes svoja vrata znova odprla Knjižnica Miklova hiša v Ribnici. - Znamenita mariborska gostilna v parku Pri treh ribnikih, ki jo sicer prenavljajo, še zmeraj nima najemnika in za zdaj ostaja zaprta.

Drugi poudarki oddaje: - Brezposelnost v Posavju najnižja v minulih več kot tridesetih letih, povpraševanje po delavcih še vedno veliko. - Radgoni z avstrijske in slovenske strani meje poglabljata sodelovanje. - Arboretum Volčji potok po 36. letih z novim vodstvom. - Poletje je čas festivalov - v Novem mestu se začenja Krka Outdoor festival, na Bledu pa mednarodni glasbeni festival.

Bolniški duhovnik je pripovedoval, da je pri svojem ...Iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Direktorji tistih zdravstvenih domov in bolnišnic, kjer je soglasje za nadurno delo umaknilo večje število zdravnikov, bodo morali reorganizirati delo. V skladu z vladnim odlokom bo treba poskrbeti za nujna stanja in nemoteno zdravstveno varstvo vseh ranljivih skupin. Težave pričakujejo v nekaterih manjših bolnišnicah in tudi na onkološkem inštitutu. Ministrstvo za zdravje bo s sistemskimi ukrepi posegalo le v primeru, če vodstva ne bi zmogla opraviti svojih nalog. V Jutranji kroniki: - V Egiptu naj bi stekla ključna faza mirovnih pogovorov med Izraelom in Hamasom - Evropski socialisti potrdili Nicolasa Schmita za vodilnega kandidata na evropskih volitvah - Tudi sinočnji veleslalom v Aspnu osvojil Odermatt, Kranjec sedmi

Medtem ko predstavniki sindikata Fides in vlade še iščejo soglasje o morebitnem mediatorju, se v več bolnišnicah srečujejo s težavami zaradi umika zdravniških soglasij za nadurno delo. Na Onkološkem inštitutu kljub organizacijskim težavam poudarjajo, da bo za rakave bolnike poskrbljeno, bi se pa lahko podaljšale čakalne dobe. Drugi poudarki: - Palestinska stran neenotna pred novimi pogajanji za mir v Gazi. - Na 30. Jurčičevem pohodu dobrih 5000 udeležencev. - Judoistka Andreja Leški v Taškentu do brona.

Zdravniška stavka je danes prešla v novo fazo, saj so začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo. V nekaterih ustanovah sicer ni bilo preklicev, ponekod pa jih je umaknilo tudi do 60 odstotkov zdravnikov. Kot najbolj verjetna možnost za konec stavke se medtem vse pogosteje omenja mediacija.Drugi poudarki oddaje: - Pristojni parlamentarni odbor potrdil kandidatko za pravosodno ministrico Andrejo Katič - V Moskvi pokopali opozicijskega politika Alekseja Navalnega - Stavke ohromile promet v večjem delu Nemčije; stavkajočim so se pridružili tudi podnebni protestniki

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljujejo pogajanja o reformi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so v preteklih mesecih zastala. Glavni pogajalec, finančni minister Klemen Boštjančič pravi, da bo "na mizi vse", sindikati pa že nekaj mesecev želijo videti predvsem nov vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij. Drugi poudarki oddaje: - V Gazi je bilo v preteklih 24-ih urah ubitih najmanj 210 ljudi, doslej skupno 25 tisoč 700. - V več evropskih državah že več dni potekajo protesti kmetov proti načinu zelenega prehoda. - Lansko leto je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni po podatkih Agencije za okolje najtoplejše v zgodovini meritev.

Praznujemo dan samostojnosti in enotnosti v spomin na razglasitev izidov plebiscita pred 33-imi leti, na katerem so se Slovenci odločili za neodvisno državo. Ob prazniku se tradicionalno za javnost odprejo vrata predsedniške palače. Letos je obiskovalce sprejela in nagovorila predsednica Nataša Pirc Musar, ki je zaprisegla pred letom dni. Ob tem je dejala tudi, da bo če bomo solidarni in enotni, bo zagotovo lahko še bolje, kot sicer že je. Druge teme: - V Združenih narodih zgroženi: Bolnišnice v Gazi so prizorišča pokolov - Nov evropski zakon o medijih prvič ureja področje novinarske avtonomije - Na god svetega Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj

V Gazi je vsakih 10 minut ubit otrok. Podatek je bil prvič objavljen v začetku meseca in po mesecu in pol izraelskih napadov na Gazo še vedno drži - doslej je bilo ubitih 5 tisoč 500 palestinskih otrok. "Dovolj je, to so nedolžni otroci," je dejala mati enega izmed nedonošenčkov, ki so ga danes iz bolnišnice Al Šifa prepeljali v Egipt. Medtem izraelska vojska napada indonezijsko bolnišnico na severu mesta Gaza, v kateri naj bi bilo 700 ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Komisija za preprečevanje korupcije premierja Roberta Goloba preiskuje zaradi domnevnega izvajanja pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in njene podrejene. V premierjevem kabinetu so napovedali, da bo Golob ovrgel vse sume o nedovoljenem ravnanju. - Sindikat kmetov Slovenije se strinja, da je bil nedavni inšpekcijski odvzem krav s kmetije blizu Krškega pretiran in nezakonit. Pristojni minister Marjan Šarec je napovedal notranji nadzor na ministrstvu. - Pred slovensko nogometno reprezentanco je odločilen večer kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Z zmago ali remijem proti Kazahstanu v ljubljanskih Stožicah, kjer so napovedane polne tribune, bi se že uvrstili na prvenstvo.

Dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi skupine talcev za zdaj ni, so sporočili predstavniki ameriških in izraelskih oblasti. S tem so se odzvali na poročanje časnika Washington Post, da so blizu dogovoru, po katerem bi Hamas, v zameno za vsaj petdnevno premirje izpustil najmanj 50 talcev. Razmere na severu in jugu Gaze so vse hujše - največja bolnišnica v enklavi, ki jo je včeraj zapustilo več sto ljudi, je po navedbah ekipe Svetovne zdravstvene organizacije postala 'območje smrti'. Druge teme: - Bruselj svari, da je evropsko gospodarstvo izgubilo zagon - Argentina bo danes dobila novega predsednika - Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek - Zgodovinski uspeh boksarke Eme Kozin

Območje smrti, s temi besedami je ekipa pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije opisala razmere v največji bolnišnici v Gazi Al Šifa. Tam ostaja še približno 300 najhuje poškodovanih in bolnih. Več kot 30 nedonošenčkov so uspeli prepeljati na varno, dva sta pred potjo umrla. Druge teme: - Zakaj kritike o novostih glede evidentiranja delovnega časa šele pet pred 12to? - Nemška podjetja kritična do slovenske nepredvidljive davčne politike, a zadovoljna z delavci - Začasni minister za kmetijstvo Šarec napovedal interni nadzor nad odvzemom goveda blizu Krškega

Iz največje bolnišnice v Gazi Al-Šifa se vijejo kolone ljudi. Osebje naj bi izraelska vojska k evakuaciji prisilila tudi z orožjem, izraelska stran poudarja, da ni odredila evakuacije ampak zgolj omogočila varen odhod civilistom. Razmere na območju so katastrofalne, osnovnih dobrin, kot so voda in hrana, skorajda ni več, izraelski napadi pa ne pojenjajo, varnih zatočišč ni. Druge teme: - Finančni minister Boštjančič: primanjkljaj povečujemo zaradi obnove po poplavah - Tonin: Nova Slovenija je pripravljena na predčasne volitve in pogovore o drugačni koaliciji - Liffe letos ponudil skoraj 90 filmov; kdo so zmagovalci 34-ga ljubljanskega filmskega festivala bo znano nocoj

Bolnišnice v Gazi in bolnišnica doma. Tistih v Gazi skoraj ni več, deluje jih zgolj še 9 od skupno 31. In tudi te niso varne pred novimi izraelskimi napadi. Domača bolnišnica pa ne vključuje posega, ki se je uspešno zaključil v UKC Ljubljana. Vključuje pa, vsaj na papirju, popolnoma zdrave ljudi.

Parlamentarna preiskovalna komisija nadaljuje preverjanje očitkov, da je predsednik vlade Robert Golob nedopustno pritiskal na policijo. Danes bo zaslišala notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Druge teme: - Bolnišnice v Gazi ugašajo: iz Izraela le malo goriva, napadi onemogočajo evakuacije bolnikov - Začenjajo se Čufarjevi dnevi: produkcija ljubiteljskih gledališč je bogata in raznovrstna - Večer zvezd: kolesar leta v Sloveniji je Tadej Pogačar, kolesarka leta Eugenia Bujak

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.

Oči svetovne javnosti so še naprej uprte v Gazo. Izraelska ofenziva ne prizanaša niti zdravstvenim ustanovam, na udaru je še vedno tudi največja bolnišnica v enklavi, kamor se je zateklo več deset tisoč ljudi. Druge teme: - Nemška vlada si prizadeva za izravnavo državnega proračuna - Migracijski tokovi se umirjajo, pristojni medtem v iskanje azilnih namestitev - Letošnje ekstremno vreme otežilo delo vinarjem

Svetovna zdravstvena organizacija je izgubila stik z bolnišnico Al Šifa, od koder naj bi Izrael omogočil evakuacije. A s palestinskega zdravstvenega ministrstva sporočajo, da bolnike iz bolnišic v Gazi le silijo na ulice, kjer jim grozi smrt. Norveški zdravnik Mads Gilbert, ki s palestinskimi zdravstvenimi delavci sodeluje že desetletja, je Združene narode prosil, naj za prebivalce enklave takoj zagotovijo letalski prevoz življenjsko pomembnih stvari. Ostali poudarki oddaje: Predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce zaskrbljena nad prezasedenostjo ljubljanskega azilnega doma Sindikati z vse ostrejšimi zahtevami pred državnozborskim potrjevanjem proračuna Akademija znanosti in umetnosti ob 85-letnici delovanja izpostavlja svoj ugled in pluralnost

Izrael nadaljuje obstreljevanje Gaze, zaostrujejo se tudi spopadi ob meji z Libanonom. Kot rečeno, je bila sinoči tarča obstreljevanja bolnišnica v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več sto ljudi, med njimi veliko žensk in otrok. Mednarodna skupnost se je na najbolj smrtonosen napad na civiliste v 11-ih dneh spopadov ostro odzvala. Ameriški predsednik Joe Biden je odredil natančno preiskavo okoliščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da so bolnišnice in njeno osebje zavarovani z mednarodnim pravom. Drugi poudarki: - Filozof Slavoj Žižek ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma z izjavami glede vojne na Bližnjem vzhodu močno razburil del občinstva. - Finančno ministrstvo pričakuje, da bo Slovenija do konca leta prejela 600 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in posojil. - Slovenski nogometaši še korak bližje uvrstitvi na evropsko prvenstvo. V Belfastu z 1:0 premagali Severne Irce.

Zaradi popolne blokade Gaze, ki jo je odredil Izrael, območju, kjer živi več kot 2 milijona palestincev grozi humanitarna katastrofa. Bolnišnicam, ki se polnijo z žrtvami nenehnih obstreljevanj, grozi, da bodo kmalu ostale brez elektrike in goriva za generatorje, pa tudi brez vode, zdravil in hrane. Humanitarne organizacije pozivajo k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev Druge teme: - Mednarodni denarni sklad Sloveniji popravil gospodarsko napoved navzgor. - Predstavljene podrobnosti načrtov za ljubljansko Emoniko; velike spremembe čakajo Linhartovo in Masarykovo ter Trg OF. - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pristojni izpostavljajo poslabšano duševno stanje mladostnikov.

Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu. Po odgovore smo se odpravili k tistemu, ki je pravzaprav avtor besedne zveze bolezen prostočasja - to je klinični psiholog dr. Ad Vingerhoets, zdaj že upokojeni profesor z univerze Tilburg na Nizozemskem. Pri oddaji pa pomagajo še psihoterapevtka dr. Tina Bončina, endokrinologinja dr. Marija Pfeifer in imunologinja dr. Esther Sternberg iz Medicinske fakultete Tucson Univerze v Arizoni, ki se ukvarja s povezavo med možgani in našim imunskim sistemom.

Milutin Aleksić, čovek kome se predvidjala blistava karijera i veliki projekat KK Crvene zvezde sa početka 2000-tih, novi je gost Jao Mile podcast-a.Jedan od najperspektivnijh igrača iz '82 generacije pričao je o početcima svoje košarkaške karijere.Kako je pored svih sportova koje su igrali u blokovima zavoleo košarku.Prolazak kroz sve mladje selekcije Crvene zvezde i debitovanja za seniorsku ekipu.Bolni odlazak iz voljenog kluba zbog Zmaga Sagadina.Život van granica Srbije.Bilo je mnogo divnih i poučnih priča, ali i veoma zanimljivih anegdota.Uživajte u razgovoru! Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomilepodcastPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Milutin AleksićDatum: 19. april 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #abaliga  #crvenazvezda #jaomile #podcast #kosarka #euroleague #kkpartizan #milutinaleksic #aleksić #milutin #nba  #jokic #delije #kosarka

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.