Podcasts about izoli

V domačih kinih si lahko te dni ogledamo novi deli Wesa Andersona (Feničanska spletka) in Paola Sorrentina (Parthenope), v Slovenski kinoteki pripravljajo cikel satiričnih političnih filmov z naslovom Ne ga lomit, prihodnji teden pa se v Izoli začenja 21. festival Kino Otok, ki se osredotoča na drznejše filmske pristope.

Poročali smo o prenehanju delovanje podružnične šole Šmiklavž, novih kolesarskih povezavah na Koroškem in prireditvenem prostoru v Izoli, gledališki predstavi Bobri ter dogodkih ob 180. obletnici rojstva duhovnika, planinca in domoljuba Jakoba Aljaža.

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mavra v Izoli. Mašuje župnik Janez Kobal. Pasijon bere mladinska skupina. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutnar. Na orgle igra Maja Cenčič.

Na cvetno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Mavra v Izoli. Maševal je župnik Janez Kobal. Pasijon je brala mladinska skupina. Pri maši je sodeloval župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutnar. Na orgle je igrala Maja Cenčič.

Drugi poudarki iz oddaje: -Skupina zanesenjakov že 28 let skrbi za prleško smučišče v Svetem Tomažu - Največji izziv nove prometne ureditve v Izoli je mirujoč in javen potniški promet -Nad tegobe vsakdana v Celju z žlahtnim humorjem, pred vrati so 33-ti dnevi komedij

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo. Poglavja: 00:02:25 Antarktika zagotovo ni bela 00:03:40 Pokanje ledu zveni kot sveže natočena gazirana pijača 00:04:37 Kolonijo pingvinov si najbolj zapomniš po ... vonju 00:09:28 Bo Antarktika ostala celina nas vseh? 00:13:55 Kaj je največja nevarnost na Antarktiki?

Zdravo. V tokratni epizodi testiramo pristop "direkt na trak", obdelamo novoletne zaobljube in vam povemo, da se jih ta teden (nekateri) še držite. Zdržite, bravo! Za suhi mesec (ali mesec brez pijače) strokovnjaki predlagajo februar, ker ima 3 dni manj kot januar. Tudi o odvisnostih, dopaminu in intervjuju Anne Lembke v podkastu DOAC je govora. In učiteljih in učencih. Spomnimo se tudi najljubših pijač iz madosti (Deit, Swing, ribezov sok) in se sprašujemo, če je nakupovanje daril res večji stres kot obdarovanje, obdelamo drugačne zapravljivčke, ugotovimo, da v oglaševanju vžge samo še šokiranje in se spomnimo na Fenchurch v mokri majici ter Arturja in njegove skrite misli, ki niso tako skrite, saj jih pozna vsaj še ladijski računalnik Thorove bivše vesoljske ladje.

V »fokus« tokrat postavljamo gostovanje Komornega orkestra iz Züricha in violinistke Arabelle Steinbacher v Mariboru ter 25-letnico delovanja enega najvidnejših komornih glasbenih sestavov na Slovenskem, skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt). V nadaljevanju najprej poročamo o nastopu Luzernskega simfoničnega orkestra v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma in 3. koncertu, imenovanem 'Z lahkoto' filharmoničnega abonmajskega cikla FKK, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Hans Graf, kot solist pa se je v Brahmsovem 2. Klavirskem koncertu predstavil Herbert Schuch. Poročamo tudi o sobotnem koncertu z naslovom Magnificat, ki ga je v Slovenski filharmoniji pripravila Glasbena matica Ljubljana, v drugem delu Glasbenega utripa pa se odpravljamo še na obalo – v Izoli je nastopila Vokalna skupina Gallina, v Kopru Harmonikarski orkester AccordiOna – in prav ob koncu še v reško operno hišo. Tam so uprizorili opero Richarda Straussa z naslovom Ariadna na Naksosu.

Drugi poudarki oddaje: - Zaplet z vrtcem v občini Sveta Trojica ni rešen. Gradbenega dovoljenja še ni, vendar to ni edina težava. - V Kostanjevci na Krki bodo do pusta dobili nov pešmost. - Kdo so nagrajenci 1. javnega natečaja Eno morje idej, s katerim bi v Izoli radi spodbudili podjetništvo, in s čim so prepričali komisijo? - Slovenci smo znani tudi po srčnosti in solidarnosti. Decembra so številni prostovoljski dogodki po vsej državi, tudi v Novem mestu, Kranju in na Ptuju.

V drugem delu našega sprehoda po Primorski v času, ko je bila v krempljih italijanskega fašizma, smo najprej orisali politično ozadje, nato pa smo si bolj podrobno pogledali zgodovino nogometa v Kopru, Izoli, Piranu, Tolminu, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Vipavi, Ilirski Bistrici in nekaterih drugih krajih. Za konec pa smo si pogledali še, kako je bilo z nogometno infrastrukturo v tem obdobju. Imena kot so Circolo Sportivo, Libertas, Ampelea, Dopolavoro, Postumia, Edera ipd. nam danes ne pomenijo kaj dosti, nekoč pa je bila to športna realnost Slovencev v Italiji.

Ko starši ali drugi bližnji, vzgojiteljica, vzgojitelj, učiteljica opazijo, da otrok diha težko in zelo hitro Za Ultrazvok smo šli po sledi poročil, da slovenski pediatri letos zaznavajo več primerov atipičnih pljučnic pri otrocih in mladostnikih. Podatek smo preverili pri pediatrinji Alenki Stepišnik, ki vodi Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice v Izoli. Ker so okužbe dihal najpogostejše bolezensko stanje otrok in ker lahko pri otroku povzročijo dihalno stisko, je strokovnjakinja med pogovorom opozorila še na okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, na prepoznavanje znakov in simptomov oteženega dihanja ter na problematiko tujkov v dihalnih poteh. Foto: Elektronska mikrografija virionov človeškega respiratornega sincicijskega virusa (RSV; obarvani modro) in označenih s protitelesi anti-RSV F protein/ zlato (obarvani rumeno), ki se izločajo s površine človeških pljučnih epitelijskih celic A549. NIAID/ Wiki, cc Povzročiteljice atipičnih pljučnic - mikoplazma, legionela, šigela TUKAJ, TUKAJ Nujna stanja v pediatriji ZD Ljubljana TUKAJ

Na spehodu po Koprski ulici v Izoli naletiš tudi na izložbo z modeli tradicionalnih istrskih bark in tekmovalnih čolnov. Tam je namreč modelarska delavnica Andragoškega društva. Njena gonilna sila je Rudi Semelbauer. V delavnico prihaja redno, vsak dan. Vsakemu modelu trabakule, levta, batane nameni po tisoč do tisoč dvesto ur dela. Njegova strast izdelovanja modelov bark, ki vse tudi plujejo, se je začela že konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je izolska tovarna igrač Mehanotehnika ustanovila modelarski klub. Prav v Izoli so člani kluba začeli organizirati tekmovanja z modeli bark, ki so prerasla v državna. V modelarski delavnici je Rudija Semelbauerja obiskala Lea Širok.

Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.

Kristina Menih je izolska književnica, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in publicistka. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Izolski spomini – memoriale Isolane, v kateri nas popelje skozi spomine desetih Izoljanov na življenje v Izoli v drugi polovici 20. stoletja. Njena pot pisateljevanja pa se je začela že desetletja nazaj, ko je orala ledino pri pisanju zgodb in knjig za otroke na področju ekologije in meditacije. O tem, kje najde navdih za svoje zgodbe in pravljice, zakaj je treba skrbeti za slovenski jezik in kako pomembni sta branje in pripovedovanje v današnjem času, se je s Kristino Menih pogovarjala Tadeja Bizilj.

Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!

Poročali smo o novem dializnem centru v Kočevju, projektu ureditve obale od Žusterne proti Izoli, gradnji prizidka k Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, donaciji računalnikov za učence Osnove šole Loka v Črnomlju in vzpostavitvi sočutnih točk v dveh knjižnicah na Primorskem.

Pogosto slišimo, da je slovenska obala s svojimi 46 kilometri le delček obsežne Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino, kot tudi za izvire na kopnem. Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je podmorske izvire odkril poleti 2002, nato je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu pri Izoli odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Več o tem v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor Milan Trobič.

Kuža na plaži ni več nobena redkost ne posebnost. Prav nasprotno. Tudi ob naši obali so v zadnjih letih uredili več plaž, kjer se lahko kopamo skupaj z našim psom. Prvo urejeno plažo, ki ima poleg vsega prav posebno ponudbo za pse, je letos dobil Portorož. V Kopru skrbniki in njihovi štirinožni prijatelji uživajo na veliki plaži v obmorskem parku. Manjša plaža za pse je v Izoli, namenjen jim je tud del obale v Strunjanu. Prav v Strunjanu in tudi drugod ob naši obali so na voljo še številni kotički, kjer prisotnost psa ni izrecno prepovedana. Eden takšnih je v Seči. Zanj skrbniki, psi in ostali kopalci pravijo, da je pravi poletni raj za vse. Sečo, Portorož in Koper je s svojim kužkom Lanom obiskala Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zasavje bo razvojna sredstva vlagalo v pravični prehod in obogatitev učnih programov. - Zakaj se graditev kolesarske povezave med Celjem in Laškim ne premakne z mrtve točke? - V Postojni predstavili projekt graditve športne dvorane pri tamkajšnji srednji šoli. - Pri prenovi Podestatove palače v Izoli odkrili ostaline iz 15-ega stoletja.

Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.

Jutri svoje nastope na letošnji turneji po Sloveniji začenja Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v osrednji Kanadi, ki s petjem in plesom že več desetletij s ponosom ohranja slovensko kulturo v Kanadi in je promotor naše kulture. Ustanovili so ga leta 1972, zasedbo pa vztrajno pomlajujejo. Na tokratnem gostovanju, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, bo nastopila skupina, ki jo sestavlja petindvajset plesalcev. Veliko potujejo po svetu, v zadnjih letih so se večkrat predstavili v Kanadi, Ameriki, Italiji, Sloveniji in drugod. Jutri bodo nastopili pred Ljubljanskem magistratom; v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v petek v Murski Soboti, v soboto v Števerjanu, v nedeljo na 30. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu v Ljubljani, danes teden v Izoli, nato se bodo udeležili tudi dvodnevnega plesnega seminarja v prostorih Akademske folklorne skupine France Marlot.

V epizodi 146 je bil moj gost dr. Marko Pišljar, psihiater in več let predstojnik Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Poučuje na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli ter na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo v Kopru. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj psihiatrija? Duševne težave - nekoč in danes Vzroki depresije in antidepresivi Ketamin Zdravljenje depresije Kako zdravimo osebo, ki verjame v izmišljeno? Kako delujejo antipsihotiki? Psihoza, mistika in duhovnost Smisel življenja in stanje po smrti Psihedeliki Alkoholizem in zdravljenje ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Tokrat sta v ospredju subtilen film o odraščanju 20000 vrst čebel, prvenec baskovske režiserke Estibaliz Urresola Solaguren (film je bil med drugim nominiran za nagrado LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament), in Opazovalci, prvenec Ishane Night Syamalan, hčerke slovitega M. Night Shyamalana, ki je šla po očetovih stopinjah in se prav tako podala na področje grozljivega žanra. Pred vrati je jubilejna 20. izdaja Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, v Izoli pa se še do nedelje odvija prav tako 20. edicija Kino otoka.

Iz Nove Gorice se nam je oglasil Gregor Božič, direktor fotografije z zlato palmo ovenčanega kratkega filma Mož, ki ni mogel molčati. Gre za film hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića, slovensko manjšinsko koprodukcijo, ki dramatizira dogodek iz leta 1993 v Bosni in Hercegovini, ko so potniški vlak ustavile srbske paravojaške sile - uprl pa se jim je le eden od 500 potnikov. Film je v današnjem nemirnem času še kako aktualen, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru, zlata palma pa je pomembno priznanje tudi za koprodukcijsko sodelovanje, ki ga je uspešno izpeljal producent Boštjan Virc. Napovedujemo prihajajočo 20. izdajo festivala Kino otok, ki v Izoli in drugih mestih po Sloveniji kot vsako leto predstavlja filme z vsega sveta, od Italije in Srbije do Armenije in Maroka, Palestine, Sirije, Mehike in še in še … Uradno ga odpirajo v sredo s Čarodejevim plesom iz leta 1979, barvito pripovedko indijskega režiserja, scenarista, glasbenika, karikaturista in slikarja Govindana Aravindana, ki jo posvečajo lani preminulemu soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Obiskali smo tudi festival generativne umetnosti Adela, govorili z gostujočim umetnikom, nizozemskim "medijskim arheologom" Joostom Rekveldom, in ocenili najzanimivejši film s trenutnega kinosporeda: Naključnega morilca Richarda Linklaterja.

Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec. Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi: »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.

Sredi oktobra 2023 je bil v Dvorani glasbene šole Radovljica klavirski recital pianista Andreyaj Ilienka, in sicer kot del cikla Klasika, ki se vključuje v Slovenski mladi abonma (projekt smo v oddaji Nove glasbene generacije že predstavili). Andrey Ilienko je klavir začel študirati leta 2006 v Izoli pri Nini Molina pod okriljem Glasbene šole Koper. Svoje glasbeno izobraževanje je nadaljeval pri Selmi Chicco Hajdin in Denysu Masliuku na umetniški gimnaziji v Kopru, leta 2020 pa je bil sprejet na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Tam je najprej študiral pri Ayami Ikeba, trenutno pa se izpopolnjuje pri Zuzani Niederdorfer. Za študij v tujini se je odločil zaradi odličnih profesorjev, poleg tega je hotel razširiti svoja osebna in glasbena obzorja. V njegovi interpretaciji bomo slišali Paganinijevo etudo št. 3 v gis-molu, Zvonček Franza Liszta, Suito kreolskih plesov Alberta Ginastere in Davidsbündlertänze - Plese Davidove lige, op. 6 Roberta Schumanna.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Janez Kobal.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - V občini Žalec upajo, da jim bo država finančno pomagala pri novem vrtcu v Pónikvi. - V Leskovcu pri Krškem se veselijo prenovljenega doma krajanov in gasilcev. - Festival sprehodov tudi letos priložnost za odkrivanje novih zgodb in kotičkov. - Zanimive zgodbe so zapisane v novi knjigi "Hrabro srce" - znane družine lectarjev iz Slovenj Gradca.

- Graditev novega doma starostnikov v Izoli naj bi še letos uvrstili v državni načrt razvojnih programov - Občina Osilnica na dražbi odkupila prostore trgovine, ki tako ostaja v vasi - Kiti in delfini v Jadranu bolj ogroženi kot pred nekaj desetletji

Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Župani posavskih občin želijo biti vključeni v načrtovanje projekta NEK 2. - Zakaj se je podražilo ogrevanje v Mariboru, če se je cena plina znižala? - V Postojni dodatna proga mestnega avtobusa, v Izoli nad zlorabe dovolilnic za parkiranje. - Mladi navdušenci nad robotiko s Ptuja bi se radi udeležili svetovnega prvenstva, a šola nima dovolj denarja.

Prvi poskus svetovnega atlasa je pred petsto leti nastal v Izoli. V začetku 16. stoletja ga je izdelal Benečan Pietro Coppo, humanist, kartograf in takrat ugledni meščan Izole. Na zemljevid njemu znanega sveta je že vrisal tudi novi svet, Ameriko, do katere je Krištof Kolumb priplul leta 1492. Prav tako je prvi zemljevid dobila Istra, na katerem je med drugim lepo vidno, da sta bila Koper in Izola takrat še otoški mesti. Ta izjemen dokument, z imenom Piranski kodeks Pietra Coppa, hrani piranski pomorski muzej, do 3. decembra pa si ga zdaj lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na razstavi desetih najbolj pomembnih dokumentov naše države, uvrščenih na nacionalno UNESCO listo Spomin Slovenije. Več o Pietru Coppu, njegovem delu in času, v katerem je Piranski kodeks nastal, pa v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

Že od časov študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Sodeloval je pri ustanavljanju društvene galerije Insula v Izoli in likovne gimnazije v Kopru. Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag kot edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.

Likovna umetnost omogoča zelo široko delovanje, pravi Aleš Sedmak, ki svoj skoraj petdesetletni opus postavlja na ogled v Mestni galeriji Piran. Na ogled je izbor slik, grafik, risb in naravoslovnih ilustracij. Sedmak je že v času študija na ljubljanski likovni akademiji soustanovil grafično delavnico SOG, bil je tudi poleg pri ustanavljanju društvene Galerije Insula v Izoli, med 2011 in 2021 pa je deloval kot predsednik ZDSLU. Svojo likovno ustvarjalnost, pa tudi organizatorsko delovanje predstavlja v pogovoru z Nevo Zajc, ki je še pred odprtjem nastal v studiu Radia Koper.

Drugi poudarki: - V Mariboru se januarja odpira nov vrtec v soseski Pod Pekrsko gorco - Čistilno napravo v Kortah pri Izoli bodo dogradili, ob tem pa jo bodo opremili tudi s sončno elektrarno - Kočevski muzej praznuje 70 let; ponosni so med drugim na stalno razstavo del Božidarja Jakca - V Pavlovi vasi pri Pišecah buče pripovedujejo pravljico o kruhu, ki naj ga nikoli ne zmanjka

V naših marinah in mestnih pristaniščih so zadovoljni z letošnjo navtično sezono. Glede na omejene možnosti širjenja pristanišč, v marinah načrtujejo predvsem dvig kakovosti ponudbe in izboljšave infrastrukture. Izpostavljajo pa tudi pomen tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kar bi povečalo multiplikativne učinke navtičnega turizma. Med mestnimi pristanišči sta piranski in izolski mandrač najbolj priljubljena postanka dnevnih navtičnih turistov, medtem ko je izolska marina z novim pomolom in skupno 800 privezi postala največja slovenska marina. Obiskali smo še škver - ladjedelsko delavnico v Izoli, kjer so ladjedelski mojstri obnovili tradicionalno barko, malo gajeto Lovranski guc. Oddajo sta pripravili Lea Širok in Tjaša Lotrič.

Drugi poudarki oddaje: - Dom upokojencev v Izoli je eden od najstarejših pri nas. Praznuje 70-letnico delovanja in se kot večina drugih ubada s hudo kadrovsko stisko. - V Posočju buri duhove odločitev kobariškega občinskega sveta o novem plovnem režimu na Soči - Poplave v začetku avgusta so čez noč prekinile turistično sezono na Koroškem. A Korošci se ne dajo in stavijo na tople jesenske dni - Tudi Krajinski park Goričko vabi kolesarje, idrijski muzej pa vse, ki jih zanima industrijska dediščina

Drugi poudarki oddaje: - V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica proces deinstitucianolizacije poteka že nekaj časa. Vendar ne gre brez zapletov. - Stanovalci Premrlove 9 v Izoli so se morali po eksploziji in požaru začasno izseliti. Kakšna je njihova usoda? - Brežice se v zadnjih letih - po številu nočitev - uvrščajo v sam vrh najbolj obiskanih destinacij v državi. - Ob nacionalnem mesecu skupnega branja številne ustanove ljudi vzpodbujajo k branju. Tudi v Dornavi.

Drugi poudarki oddaje: - V žeji po boljši poplavni varnosti bodo v Izoli gradili zadrževalnike. - Mariborska občina napoveduje reformo sistema občinskih štipendij. - Zagon nove sušilnice komunalnega blata ob koprski centralni čistilni napravi zamuja. - V Cerknem ta konec tedna kar tri prireditve - rokodelska, kulinarična in glasbena. - V Kozjanskem parku se ponašajo s prvo vzrejno postajo za dvoživke v Sloveniji in prvo za velikega pupka v Evropi.

V tokratni Nedeljski reportaži se odpravljamo na morje. In to dobesedno: v začetku meseca smo se odpravili v Izolo na poletno šolo jadranja in se mladim jadralcem Jadralnega kluba Burja pridružili na poletnem počitniškem treningu. V klubu skrbijo tako za tiste, ki se na jadrnice in morje šele navajajo, kot za mlade, ki že tekmujejo na regatah. Kako mladi jadralci iz Jadralnega kluba Burja preživljajo poletje, v katerem vetru najraje jadrajo, kakšne so njihove jadrnice in kako jih je spremljati na motornem gumijastem čolnu?

V okviru projekta Glasba mladih je aprila v dvorani Glasbene šole Radovljica potekal koncert dua Empirio, ki ga sestavljata violinistka Laura Calligaris in pianist Andrey Ilienko, na njem pa je zvenela glasba Bravničarja, Beethovna in Brahmsa. Violinistka Laura Calligaris in pianist Andrey Ilienko, člana dua Empirio, sta se spoznala na Univerzi za umetnost v Gradcu, kot duo pa delujeta od leta 2022. Že takrat sta poleti izvedla več koncertov na slovenski Obali in v Italiji, njun koncertni debi je bil v Manziolijevi palači v Izoli. Istega leta sta uspešno opravila tudi avdicijo italijanske fundacije Fondazione Luigi Bon ter za nagrado dobila možnost sodelovanja na mojstrskem tečaju in nastopanja na koncertih na različnih glasbenih festivalih. Pred kratkim sta z uspešno opravljeno avdicijo dobila še podporo programa Yehudija Menuhina Live Music Now. V okviru tega bosta v prihodnjih dveh letih lahko redno koncertirala v profesionalnem svetu klasične glasbe.

Festivalsko poletje se je začelo! Še zadnji utrinki s Kino otoka v Izoli in že smo na poti v Kranj, kjer se odvija Kranjski igralski filmski festival - Krafft. Častni gost letošnjega festivala je sloviti srbski igralec Predrag "Miki" Manojlović. Napovedujemo pa tudi dogajanje v prihodnjem tednu: v Ljubljani Festival migrantskega filma, v Ormožu in Ljutomeru pa se bo začel - letos zgodnji - ljubljenec domačega in tujega občinstva, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. V kinu so slišni še zadnji udarci Metronoma: film je umeščen v Bukarešto v začetku sedemdesetih, kjer sedemnajstletna Ana s prijatelji posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. 

Z mednarodnim festivalom Kino Otok v Izoli in Kinodvoriščem v Ljubljani se pred začetkom koledarskega poletja že ponujajo priložnosti za ogled filmov na prostem. Spored celovečernih filmov 19. Kino Otoka kar poka od zanimivih naslovov in v oddaji bomo predstavili izbrane naslove. Ocenili bomo novo animirano poglavje iz franšize moža pajka: na sporedu kinodvoran je Spiderman in njegovo potovanje skozi Spidersvet. Medtem se v Kranju pripravljajo na tretjo edicijo festivala, ki posebno pozornost posveča filmski igri; to je festival Krafft.

Kino Otok - Isola Cinema je eden najbolj trdoživih filmskih festivalov. Poteka v Izoli, a ker je lahko vsako mesto tudi otok, se festivalu s projekcijami letos pridružujejo še štirje otoški sateliti art kinematografi v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu. Skupaj je v program uvrščenih 120 filmov.

Napovedujemo festival Kino Otok, ki je s premiero filma Zbogom, Leonora italijanskega režiserja Paola Tavianija je v sredo že gostoval v Ljubljani. Glavnina programa se bo odvila v drugi polovici prihodnjega tedna v Izoli. Programu Kino Otoka, ki se je pred dvema desetletjema profiliral s predstavljanjem pri nas manj prisotnih del azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, se pridružujejo v Slovenski kinoteki, kjer te dni predvajajo izbor šestih restavriranih filmov indijskega cineasta Satjadžita Raja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Medtem se javni zavod Kinodvor spominja svojih začetkov pred 15 leti, ko so ga ustanovili v sodelovanju z bližnjo Kinoteko. Kino na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani letos obeležuje tudi stoletnico odprtja. Kot pravi njegova direktorica Metka Dariš, skupaj z občinstvom v naslednjih letih pričakujejo dolgo načrtovano širitev v minipleks v podhodu Ajdovščina.

Cene elektronske vinjete se bodo s 15-im junijem - torej še pred turistično sezono - zvišale za 6,8 odstotka; to odločitev je danes na predlog DARSA sprejela vlada. Vlada je sprejela tudi novelacijo investicijskega programa za projekt drugi tir Divača-Koper. S tem je potrjena finančna konstrukcija in ostaja v veljavi odločitev, da bo celoten projekt ostal v slovenskih rokah, brez sodelovanja zalednih držav. Druge teme: - Poslanke in poslanci na prvi obravnavi razpravljajo o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, čaka jih tudi glasovanje o rebalansu proračuna. - Ameriški predsednik Biden leto dni po smrtonosnem strelskem napadu v šoli v Teksasu znova pozval k zaostritvi orožarske zakonodaje. - Strokovnjaki napovedali tri mogoče scenarije glede razliva kurilnega olja in onesnaženja v Izoli.

Poškodbe glave se k sreči največkrat končajo le z manjšo rano, mogoče blažjim glavobolom, buško, to pa mine v nekaj dneh. Drugače je s hudimi poškodbami glave, ki so najpogosteje posledica prometnih in drugih nesreč. Največ takih hudih poškodb glave doleti mlade ljudi v starostni skupini 15-29 let. S hudo poškodbo glave in vsemi posledicami se je soočila tudi gostja oddaje Med štirimi stenami Alida Klemenčič. Zgodilo se je leta 2006 – med delom v njeni vrtnariji v Izoli ji je v glavo priletel kovinski delec stroja. Hudi nesreči je sledila dolga pot okrevanja – tako telesnega kot duševnega. Svojo zgodbo je iskreno razkrila v knjigi Dolga je ta pot.

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da v Trebnjem podražitev vrtca pomaga kriti občina, da se na Bledu z vsemi močmi pripravljajo na poletno sezono, da bodo v zgornjem delu Vipavske doline v prihodnjih letih gradili namakalni sistem, da so v Kostanjevici na Krki na približno 300 metrih obrežja Krke zasadili del manjkajočega obrežnega rastja ter, da bo v Izoli kmalu nova tržnica z lokalnimi proizvodi.

V tokratni oddaji Proti etru, spet ta dež Nina Zagoričnik gosti avstrijsko režiserko in scenaristko slovenskih korenin Andrino Mračnikar, ki se je na nedavnem filmskem festivalu Kino Otok v Izoli predstavila s celovečernim dokumentarnim filmom Izginjanje/Verschwinden.