Podcasts about avstraliji

V turistični oddaji smo se najprej ustavili v Hiši najstarejše trte na svetu; pred nekaj meseci je zaživela v prenovljeni podobi, pri njeni preobleki pa je sodelovala tudi mariborska Umetnostna galerija. Nekaj minut smo namenili še zelenemu turizmu in prisluhnili potopisnemu klepetu; s poliglotsko pevko in popotnico potujemo po Avstraliji.

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Škof Saje: Vsi smo povabljeni, naj v času konklava molimo k Svetemu Duhu.Zaradi smrti papeža Frančiška okrnjena jubileja delavcev in podjetnikov.P. Branko Cestnik: Ljudje raje spremljajo Instagram kot politično razpravo.Na parlamentarnih volitvah v Avstraliji po predhodnih projekcijah slavili laburisti.Dan svobode medijev si v Sloveniji predstavljamo in tudi občutimo precej različno.ŠPORT: Slovenska hokejska reprezentanca je včeraj v Budimpešti premagala Madžare.

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi.

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51].

V tokratni epizodi Domen, Luka in Žiga pregledajo in analizirajo dogajanje na prvi  dirki sezone v Avstraliji.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.

Pustne prireditve bodo ta konec pripravili tudi rojaki na južni polobli, kjer se po poletnih počitnicah počasi v ustaljene tirnice vrača življenje znotraj misij, krajevnih domov, klubov in društev. Slovenski dom Carapachay v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo zvečer pripravlja Pust po ta starem, pustno prireditev, kjer bo poskrbljeno za glasbo, ples in pustno hrano, tudi krofe. Sodeluje Albert Daisen. Slovenski katoliški misijon svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji pa to nedeljo po sveti maši vabi v dvorano na pustne krofe. Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne. Kakšen simboličen pomen ima to, bodo rojaki izvedeli na srečanju.

V epizodi 170 je bil gost dr. Boštjan Kobe, znanstvenik, ki je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral v Teksasu in trenutno deluje v Avstraliji. Njegovo raziskovalno področje je strukturna biologija, s poudarkom na proteinih in imunskem odzivu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj kristalografije Uporaba strukturne biologije Izvor življenja in evolucija Etična vprašanja pri genskem manipuliranju CRISPR tehnologija in njene posledice AlphaFold in prihodnost napovedovanja strukture proteinov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji.

Moški del karavane svetovnega pokala v smučarskih skokih se je pretekli konec tedna ustavil na Poljskem. Skakalnica v Zakopanah je gostila posamično in ekipno tekmo. Sezona se bo nadaljevala s prvo letošnjo tekmo v poletih v Oberstdorfu, od katere si precej več obetajo v slovenskem taboru. V Melbournu pa se je prvi letošnji teniški turnir za grand slam prevesil v drugo polovico.

Moški del karavane svetovnega pokala v smučarskih skokih se je pretekli konec tedna ustavil na Poljskem. Skakalnica v Zakopanah je gostila posamično in ekipno tekmo. Sezona se bo nadaljevala s prvo letošnjo tekmo v poletih v Oberstdorfu, od katere si precej več obetajo v slovenskem taboru. V Melbournu pa se je prvi letošnji teniški turnir za grand slam prevesil v drugo polovico.

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Te dni nas je ob inflaciji usodnih dogodkov ter tedenskih napovedi globalne kataklizme skoraj neopazno dosegla vest, ki bi lahko korenito spremenila civilizacijo. Ali pa jo vsaj vrnila v normalnejše tire. Avstralija je sprejela rigorozno zakonodajo, ki bo mlajšim od šestnajst let prepovedovala uporabo družbenih omrežij, tehnološkim velikanom pa nalaga obsežne finančne sankcije, če uporabe teh platform za to starostno skupino ne bodo omejile. Na začetku se potopimo v teorijo in prakso družbenih omrežij, akoravno kot abstinenti od te pogruntavščine dejstev iz prve roke ne moremo posredovati. Pa vendar. S prvimi družbenimi platformami, ki so osvojile civilizacijo kot stepska plemena, je prišla napoved, da gre za na novo odkrit papir, pisavo in tisk, vse v eni potezi. Kako bodo omrežja povezala, izobrazila in razsvetlila ljudi. In prvi dnevi so morebiti resnično bili takšni, saj so se informacije širile z nikoli videno naglico in kdo ve, koliko kužkov in muc je ponovno našlo dom in koliko globokih misli indijskih puščavnikov se je ugnezdilo v dnevno rutino pisarniških delavcev. Potem pa je kmalu prišla streznitev. Svet ni postal bolj povezan, ali bolje informiran, ali bolje izobražen. Snovalci teh tehnologij se najbrž niso zavedali, da so odprli Pandorino skrinjico v pravem pomenu besede. Napuh in hudobija, dva vladarja temačnih kotičkov človeške duše, sta našla tisočletja pričakovano zatočišče in požgala vse pred in za seboj. Svet je postal bolj razdvojen, neumnejši, manj empatičen in ljudje, povezani kot še nikoli, neskončno in patetično osamljeni. A to je veljalo za pionirje družbenih omrežij. Nove generacije so prišle pred zaslone kot nepopisan list in posledično ob izpostavljanju prejele polno mero … Zastonjski dopamin je zasužnjil cele generacije. Najprej so se butali v drogove obcestne razsvetljave, potem so postali odvisniki. Ampak vse to so v glavnem znana dejstva, ki so nas pripeljala do parafraze Prešernovega soneta … Laž se vije Po avtocestah bleščečega se spleta neresnica, trikrat peta Kvari podobo človeške harmonije Na Facebook samovšečnost zlije Ambiciozni pisec bornega soneta Vsaka slaba stvar je tam začeta Komu danes mar še poezije … Kar se moramo vprašati, je, čemu ni nihče ukrepal prej in čemu so prvi ukrepali Avstralci? Odgovor na prvo vprašanje je preprost. Starši imamo radi, če nas otroci pustijo pri miru. Včasih nam je bilo všeč, če so tekali po travnikih in se igrali na dvoriščih, potem je bila faza televizijskih oddaj, nato računalniških igric, končno pa smo dočakali izjemno učinkovito odvisnost s telefonskim ekranom. Ob popolni neaktivnosti, skoraj katatoniji otrok, gre tudi za mobilno pogruntavščino in tudi če greste na samoten otok, je mir pred nadležnim pamžem zagotovljen. Pandemija družbenih omrežij med otroki priča o žalostnem dejstvu, da nam je kot staršem spodletelo na celi črti. Ne ljubi se nam ukvarjati z naraščajem, ker imamo na seznamu cel kup pomembnejših opravil, kot je recimo uživanje potrošništva in prakticiranje malomeščanstva. Zato se zdi prepoved za šestnajstletnike brez vsaj minimalnega opozorila ali obeta sankcije za njihove starše le pol koraka v pravo smer. Drugi izjemno pomemben zaključek, ki ga prinaša avstralska prepoved, pa je presedan, da resno in odgovorno telo, kot je vlada uspešne države, ugotovi, da gre pri družbenih omrežjih za nekaj slabega. O izvedbi prepovedi, tudi o uspešnosti vsega podjetja, bi lahko razpravljali in rezultati ne bodo ne takojšnji, ne spektakularni, a samo dejstvo, da so bliskajoči posnetki spoznani kot negativen vpliv na otroke in mladostnike, je gigantski pomik v pravo smer. Kajti ne le, da bodo Avstralci vsaj delno zaščitili svojo mladež, povzročili bodo tudi dvigovanje obrvi in čohanje po glavah v vseh ostalih državah in skupnostih po svetu, ki se za prepoved še niso odločile. Povedano drugače … Brezprizivno in iskreno lahko puhlico: "Otroci so naše največje bogastvo" trenutno na vsem svetu izrečejo samo v Avstraliji.

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji.

V slovenski župniji svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli včeraj slovesnost svete birme. Generalni vikar Peter Williams iz Parramatte je zakrament Svetega Duha podelil sedmim rojakom, to so: Kaiah in Seth Hogan, Callan Jake in Joshua Anton Kociper, Ariana Maria in Rihanna Lee ter Milana Bianca Pirc, slednje so bile prejšnjo nedeljo pri prvem svetem obhajilu. Popoldne so imeli v klubu Triglav Mounties koncert harmonikarja Denisa Novata in kitarista Johna Ferfolje. V sredo so rojaki romali v Penrose park. Po sveti maši je bila procesija k lurški votlini in molitev pri slovenski kapelici Marije Pomagaj. Ta bo kmalu stara 30 let in že kliče po obnovi. Pred dnevi se je začela tudi obnova jaslic, ki so več kot pol stoletja v uporabi v slovenski cerkvi sv. Rafaela. V podružnici v Wollongonu so imeli preteklo nedeljo žegnanje. Pri sv. maši se je zbranim predstavil rojak iz Unanderre Alan Škofic, ki kot diakon deluje v župniji sv. Marije od Križa Upper Blue Mountains.

O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]).

Goran Stolevski je odraščal v Makedoniji, od najstniških let pa živi v Avstraliji. Stolevski, ki kot eno svojih najpomembnejših inspiracij navaja cinéma vérité, je ustvaril že vrsto uspešnih filmov, na primer pred dvema letoma svoj celovečerni prvenec, nadnaravno grozljivko z Noomi Rapace, sicer postavljeno v 19. stoletje na makedonsko podeželje z naslovom You Won't Be Alone/Ne boš sama. Istega leta je za svoj drugi celovečerec, gejevsko romanco Of an Age/Generacija prejel prestižno nagrado cinefestOZ za najboljši avstralski film. V slovenskih kinih pa se pravkar vrti njegov film Gospodinjstvo za začetnike. Gre za tankočutno pripoved o nekonvencionalni družini, pri čemer je Stolevski, ki je za film napisal scenarij, ga režiral in zmontiral, v osnovi želel posneti zgodbo o življenju kvir oseb v sedanjosti, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta, v katerega so tovrstne filmske zgodbe večinoma postavljene, kot pravi sam. V oddaji Razgledi in razmisleki se z njim pogovarja Tesa Drev Juh.

20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi? Kako jih vključujejo v turistično dejavnost in tako spodbudbujajo, da ostanejo v Benečiji, sprašujemo Sandra Quaglia, ki je med drugim tudi vodja lokalne turistične organizacije Benečije. O svoji izkušnji z ohranjanjem slovenskega jezika v Avstraliji pripoveduje Julija Cvetkovič, o mladih rojakih iz Argentine, ki se vse pogosteje izseljujejo, pa Mariana Poznič, aktivna članica slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Z Martinom Lissiachom, vsestransko dejavnim Slovencem iz Furlanije - Julijske krajine, pa se med drugim pogovarjamo tudi o mladih, aktivnih v slovenskih društvih predvsem na podeželju, in predstavi SSG iz Trsta Chevap.Chef.   Foto (Mateja Železnikar): zbranim rojakom je v veliki dvorani DZ razmere med mladimi Slovenci na Hrvaškem predstavil Natko Štiglić

Množica podpornikov je danes v Avstraliji pričakala ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, ki se je tja vrnil po več kot 10-letnem ameriškem pregonu. Pred tem je v skladu z dogovorom priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij o obrambi Združenih držav. Kot opozarja odvetnica Jeniffer Robinson: to je novinarstvo, to je kriminalizacija novinarstva. Odločitev oblasti pomeni precedens, ki se lahko uporabi proti preostalim medijem. Drugi poudarki: - Organi pregona naj bi danes prejeli poročilo notranje revizije nakupa stavbe na Litijski cesti. - Vlada začela obravnavo predloga kandidature Tomaža Vesela za evropskega komisarja. - Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan Zahodu očita podpiranje Izraela.

Vizionar Ivo Boscarol se je v brlogu popolnoma sprostil. S svojimi izjavami pogosto deli mnenja Slovenk in Slovencev, a jih z dejanji uspešno tudi povezuje. Vedno je korak pred vsemi. Dobri dve uri pogovora je prepojil z izjemnimi zgodbami. Je tisti pilot, inštruktor letenja in konstruktor, ki je zrasel z ajdovsko burjo. Pojasnil je, zakaj se pri poslu in v življenju drži Toyotinih načel, zakaj testiranje letal označuje za trdo drogo in odgovoril tudi, da je angelčke že nekajkrat videl od blizu. S Pipistrelom je postavil nov mejnik letalstva –  prvi je med oblake poslal certificirano električno letalo. Aja in v Avstraliji je z MIG-om 15 poletel brez varnostnega padala. ZAPISKI: -SESTRELJEN F-117 V SRBIJI: https://ibb.co/56XwZNx -CONCORDE S TOPLOTNIM ŠČITOM: https://ibb.co/cX5fm42 -ODPADLA VRATA NA BOEINGU: https://ibb.co/nwNY98F -J4, PRVO CERTIFICIRANO MOTORNO LETALO: https://ibb.co/Rg67hcV -COMET, PRVO REAKTIVNO POTNIŠKO LETALO: https://ibb.co/t4TX3tG -PIPISTREL VELIS ELECTRO: https://ibb.co/1dM14Qn -MIG-15: https://ibb.co/DLzdLFp -PIPISTREL VIRUS: https://ibb.co/WzXF5w8 -IZVIDNIŠKI PIPISTREL SURVEY: https://ibb.co/qghcdVZ -LENARČIČ NAD EVERESTOM: https://ibb.co/fnGWPT9 -PRVA GENARACIJA PRIUSA: https://ibb.co/kBv0vXD -IVO IN PRIUS: https://ibb.co/GxMJdy6 -BRISALCI ZA ČELADO: https://ibb.co/jgjX9kg , https://bikerguard.com/ -TOYOTA YARIS GR: https://ibb.co/fGLDf9d -NOVI TOYOTA PRIUS: https://ibb.co/sV24h5m -LEXUS RZ: https://ibb.co/jJKV6Zy -TOYOTA BZ4X: https://ibb.co/ysBXBQR -PIPISTREL SINUS: https://ibb.co/nM9QqLw -NESREČA V BOVCU: https://ibb.co/CWNfT5N -PIPISTREL PANTHERA: https://ibb.co/XF2VNQz .

Gostja je (bodoča) mlada zdravnica, ki se po šestih letih prebivanja na Škotskem in zdaj le še mesec dni pred zaključnimi izpiti na študiju medicine v Edinburgu zelo veseli trenutka svojega slovesa od tamkajšnjega podnebja. Vlažnega mraza, ki mu pogosto pomaga tudi veter, ima namreč dovolj. Razmišlja, da bi si prvo zaposlitev poskusila najti v Avstraliji.

Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta. Gost Nataše Štefe bo politolog mednarodnih odnosov, docent na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod, dr. Primož Šterbenc. Sogovornik za podatke o aktualnem dogajanju spremlja The Economist (čeprav se ne strinja z njihovo uredniško politiko) ter slovenske medije, pohvalil pa je tudi analize mislišča International Crisis Group, ki ima sedež v Bruslju. V zadnjem času spremlja tudi znanstvene monografije newyorške založbe OR Books.   Druge omenjene in priporočene vsebine: Noam Chomsky je o sporu napisal več člankov in del, najbolj znano je soavtorsko delo intervjujev in esejev Gaza in Crisis z zgodovinarjem Illano Pappéjem iz leta 2010. Seznam vseh resolucij Organizacije združenih narodov glede konflikta Ženevske konvencije Nastop Posebne poročevalke OZN za okupirana palestinska območja Francesce Albanese, v novinarskem klubu v Avstraliji  Višji svetovalec Benjamina Netanjahuja v pogovoru z novinarjem Mehdijem Hasanom za MSNBC  Izraelsko-palestinska skupina za družine, ki so v sporu izgubile člane The Parents Circle Gibanje BDS – Boycott, Divestment, Sanctions Odbor za zaščito novinarjev Nataša priporoča branje dela novinarskega kolega Erika Valenčiča: Obleganje Gaze, ki je izšlo leta 2011. In za širši sociološko politični kontekst monografijo Hannah Arendt: Izvori totalitarizma.   *PLO je kratica za Palestinsko osvobodilno organizacijo.

Slovenija je nalogo v 1. krogu opravila brez napake in v 2. krog prenaša vse točke. Naši so nam s svojimi igrami dali dovolj razlogov za optimizem, pa tudi nekaj razlogov za skrbi. Smo sposobni premagati Nemčijo ali Avstralijo in se uvrstiti v četrtfinale?

Z Ivano Novak iz podjetja Cosylab se pogovarjamo o največjem radijskem teleskopu na svetu, katerega površina zbiranja radijske svetlobe bo velikosti kvadratnega kilometra. SKA ali Square Kilometer Array je niz radijskih teleskopov, ki bo deloval tako v Južni Afriki kot v Avstraliji. Podkast lahko podpreš na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! --- Zapiski: Intervju z Ivano Novak: Square kilometer array SKA Središčni procesor signalov (Central Signal Processor, opisan v SPIE članku) mednarodno sodelovanje SKA Observatory Novice:  Odkrili 62 novih Saturnovih lun Vesoljski teleskop James Webb opazuje Enkelad vesoljski telesko Euclid tik pred izstrelitvijo (intervju) Dušan Petrač Aktualno: meteorski roj Perzeidi (Mednarodna meteorska organizacija - koledar) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

V skoraj 48ih letih oddajanja na Radiu 2EA-3EA-SBS smo Vam prinesli veliko zanimivega, zgodovinske dogodke, pogovarjali smo se s številnimi gosti iz politike, glasbe, kulture, vsestranskega slovenskega življenja v Avstraliji. Prisotni smo bili na mladinskih koncertih, slovenskih festivalov, oddajali smo v živo iz raznih krajih tudi izven studia, pripravljali radiothon-e in zbirali denar za katastrofe in še bi lahko naštevali. Slišali boste le nekaj utrinkov iz našega radijskega arhiva, veliko glasov tudi ni več med nami. Veliko jih boste poznali, nekateri so še bili mladi.

Dolores Sirman je predsednica društva za slovenski jezik in kulturo Qld ali (Slovenian Language and Culture Association Qld), kratica SLCA. Povedala je kaj pripravljajo v prihodnje, posebno o učenju slovenskega jezika.

Have you ever wondered about the significance of Ramadan and Eid in Islamic culture? And, how important are these celebrations to your Muslim colleagues, friends, or neighbours? - Ali ste se kdaj spraševali o pomenu ramazana in bajrama v islamski kulturi? In kako pomembna so ta praznovanja za vaše muslimanske kolege, prijatelje ali sosede?

Po hudi bolezni se je v torek, 21. marca, pri 65 letih poslovil Bogdan Gerk, slovenski glasbenik in humorist. Številni se ga spominjamo kot vodilnega člana narodnozabavne zasedbe Primorski fantje in humorista v oddaji Radia Koper Du, jes, v kateri je igral Tilja Frtacina. Vsem bližjim tudi mi v Avstraliji izrekamo iskrene sožalje. Počivaj v miru.

V sklopu obiska politične delegacije iz Slovenije smo se pogovarjali s predsednico komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu gospo Suzano Lep Šimenko.

Visoka delegacija slovenskih politikov se je udeležila tudi svete maše v verskem središču v Melbournu. Pogovarjali smo se s podsekretarjem v sektorju za Slovence po svetu g.Urošem Stibiljem.

Pretekli teden je v Avalonu, Viktoriji, potekala letalska razstava, kjer so tudi razstavljali o vesolju. Pogovarjali smo se o vesolju in kako pomembna je ta tema tudi v Avstraliji z dr. Kajo Antlej in Tjašo Boh Whiteman.

Slovenski film Orkester bo ta mesec na ogled v kino dvoranah v Avstraliji kot del filmskega festivala 2023 Europa! Europa Film Festival. Oglasil se bo režiser in scenarist filma, Matevž Luzar, ki je tudi letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki mu bo podeljena ob slovenskem kulturnem prazniku 8.februar.

Svetovno znan harmonikar Denis Novato se ponovno mudi v Avstraliji!

Številni predstavniki slovenskih organizacij po Avstraliji so poslali posebna praznična sporočila za božič in novo leto.

Pred kratkim je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavil Javni razpis za razpisno področje B v letu 2023: finančna podpora Slovencem po svetu. Danes se je oglasil novejši predstavnik Urada Uroš Stibilj, ki ima skrb za slovensko skupnost v Avstraliji, in povedal več.

Svetovno prvenstvo v nogometu FIFA World Cup 2022 ™ se bo začelo v ponedeljek, 21.novembra, 2022, in bo brezplačno predvajano na SBS televiziji in radiu v Avstraliji.

V Globalni vasi gostimo Uroša in Matejo Lotrič, ki s sinom in hčerko že 11 let prebivata na Sončni obali v Avstraliji, kjer imata tudi svoje podjetje. Mateja (danes Mateya) in Uroš (danes Uroš Russell) Lotrič sta pred dobrim desetletjem v času gospodarske krize zaprla svojo marketinško agencijo, prodala novo stanovanje v Sloveniji, spakirala kovčke in se skupaj s takrat enoletnim sinom odpravila iskat nove priložnosti v Avstralijo. Po izteku veljavnosti turistične vize je Uroš začel službo iskati tako, da je svoje storitve hodil ponujat kar od vrat do vrat. Ta pristop se je, predvsem ker so v Avstraliji možnosti za napredovanje neprimerljivo boljše kot pri nas, izkazal za uspešnega, in tako sta danes, kar zadeva posel, spet "na svojem". Njuno podjetje, ki deluje tudi mednarodno, se ukvarja z industrijskim oblikovanjem, pri čemer med drugim tržita inovativne izdelke, ki sta si jih zamislila med uporabo ne prav dobro optimiziranih pripomočkov za dojenčke in manjše otroke, ki sta jih kupovala, ko se jima je rodila še hči. Pravita, da imata kot samostojna podjetnika prostega časa malo do nič, a da ohranjata redne stike z naravo. Zlasti po zaslugi dejstva, da ta v Avstraliji pride tudi "na dom" oziroma v zavetje doma: to ne velja zgolj za veter, ki ob praviloma slabši izolaciji gradenj šumi skozi razpoke hiš, temveč tudi za razne živali, npr. za človeško dlan veliki pajki, razni ptiči, netopirji in celo kače. Nekaj časa jim je tako družbo na podstrešju delal tudi 3-metrski piton. »Pajki pridejo na obisk, ja. V naši prejšnji hiši smo imeli tudi pitona – ne domačega, menda je živel na naši podstrehi, in večkrat smo ga videli ali na palmi, ko je lovil netopirje, ali pa je spal v grmovju.« Mateja Lotrič

Italijansko-slovenski pianist Alexander Gadjiev je trenutno pod južnim križem na koncertni turneji.

Razmere v občinah Osilnica in Kôstel, ki so ju zaradi močnega dežja prizadele poplave in podori, so se nekoliko umirile. Največ škode je na infrastrukturi. V kostelski občini niti ena cesta ni ostala nepoškodovana, sanacija pa bo dolgotrajna. Poškodovani so tudi trije vodovodi, zato morajo vodo prekuhavati. Reka Kolpa naj bi se po napovedih danes le umaknila. Drugi poudarki oddaje: - V London pred kraljičinim pogrebom prihajajo svetovni voditelji. - Bo Madžarska ostala brez dela evropskih sredstev? - Začelo se je kolesarsko svetovno prvenstvo v Avstraliji.

Pavel Marđonovic je predsednik Kolesarske zveze Slovenije in je spregovoril o kolesarjenju v Sloveniji in svetovnem prvenstvu, ki se bo kmalu odvijalo v Avstraliji.

Voditelj Slovenskega verskega središča v Adelaidi pater David Šrumf je spregovoril o delovanju slovenske skupnosti v Južni Avstraliji in o prihajajočem prazniku Marijinega vnebovzetja, ki bo v ponedeljek,15.avgusta.

Voditelj Slovenskega verskega središča v Adelaidi pater David Šrumpf je spregovoril o delovanju slovenske skupnosti v Južni Avstraliji in o prazniku Marijinega vnebovzetja, ki bo v ponedeljek,15.avgusta.

Marija Grosman je bila spoštovana med slovensko skupnostjo v Newcastlu, Sydneyu in Avstraliji. Umrla je v soboto, 5. septembra 2020, v starosti 81 let. Junija je posmrtno prejela odlikovanje Queen's birthday Honours, Order of Australia Medal (OAM). O njej je spregovorila Martha Magajna, prijateljica in dolgoletna sodelavka v HASA NSW.

Marija Grosman je bila spoštovana med slovensko skupnostjo v Newcastlu, Sydneyu in po Avstraliji. Umrla je v soboto, 5. septembra 2020, v starosti 81 let. V juniju je posmrtno prejela odlikovanje v Queen's birthday Honours, Order of Australia Medal (OAM). Dolgoletna sodelavka v HASA NSW in prijateljica Martha Magajna je spregovorila o njej.

V epizodi 80 je bila moja gostja dr. Nina Krajnik, ustanoviteljica, predsednica SDLP ( Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo), glavna in odgovorna urednica revije Objekt želje in knjižne zbirke Juno. Študirala je na priznanih fakultetah v Parizu in Španiji. Leta 2015 je bila raziskovalka na Joyceovi Fondaciji v Zürichu, del akademskih raziskav pa opravila tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Psihoanalitično prakso opravlja v Sloveniji in v Beogradu. Dotakneva se tematik, kot so: Psihoanaliza in njen cilj Lacanovska psihoanaliza Toksikomanija in melanholija Freud in njegovi pogledi Carl Jung Izzivi človeštva, rešitve in diskurzi kolektivnega S čim se sodobni človek najbolj uničuje Sreča in užitek Odločanje in odgovornost telesa, počutje Samomor in samodestruktivnost Upanje Viktor Frankl, travma in doživljanje Svobodna volja in odgovornost, fašizem in nezavedno Notranji konflikt, pedofilija, travmatizem Kontrola in zaznava realnosti Kaj je tisto, o čemer, ne moreš nikakor dvomiti ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Listen to a chat with a successful singer, pianist, author and pedagogue who also has relatives in Australia! - Prisluhnite klepetu z uspešno pevko, pianistko, avtorico in pedagoginjo, ki ima sorodnike tudi v Avstraliji!