Podcasts about avstraliji

Aleksander - Aleks Rebula se je v iskanju službe pred 11 leti s Krasa z nekdanjo partnerko in sinom preselil v Melbourne. Tam je ostal in se predkratkim na Filipinih poročil s sedanjo ženo. Izhaja iz družinske tradicije zborovskega petja, zato je filipinski zbor Caceres Chorale nagovoril, da se je naučil in zapel tri slovenske pesmi: Pri farni cerkvici, Čej so tiste stezice in Dajte mi zlatih strun. Presenečenje je uspelo. Programer v pogovoru razlaga tudi, zakaj je tako “zagrizen” promotor slovenske kulture, zakaj obžaluje, da je zapustil Kras - in zakaj vseeno ostaja v Avstraliji. Slovence v Melbournu poziva, naj mu predlagajo dobro pekarno, saj najbolj pogreša naš slovenski kruh. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si. POSNETKI ZBORA Caceres Chorale: https://www.youtube.com/watch?v=2SCnPfHxdZg https://www.youtube.com/watch?v=DyU0I6sX_BE&t=314s 

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].

Maša Berdon si sploh ni želela v Avstralijo. Domača Primorska ji je bila všeč. Kot restavratorka je sodelovala pri obnovi zvonika piranske cerkve svetega Jurija, raznih gradov in stanovanj. A ko si zaljubljen, se stvari pač zgodijo. Po odobreni delovni vizi in nekaj mesecih bolj žalostnih gostinskih zgodb, je 26-letnici uspelo skoraj nemogoče – v državi, kjer večina dediščine ni prav stare, sodeluje pri enem pomembnejših restavratorskih projektov. Na otoku Rottnest pri Perthu pomaga obnavljati nekdanji zapor, kamor so v 19. stoletju zapirali staroselske moške in dečke. Tako v utesnjujočih celicah spoznava krajevno zgodovino, ki je vse prej kot svetla.

V slovenski župniji v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli vse obrede velikega tedna, na veliko noč pa je župnika p. Darka Žnidaršiča čakala kar dolga pot. Zjutraj je bila v župnijski cerkvi sv. Rafaela vstajenjska maša s procesijo, opoldne je bila maša v hrvaški cerkvi v Wollongongu, zvečer pa še v Canberri. Povsod je bil po maši še blagoslov jedi. Na velikonočni ponedeljek je bila v Merrylandsu maša, po njej pa kosilo in pirhovanje. Pripravili so srečelov, darovi so namenjeni za obnovo kapelice na slovenskem delu pokopališča v Sydneyju.

V oddaji predstavljamo delo in življenje priznanega pediatra dr. Richarda Aplenca, ki deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo se v Banja Luki, kjer so ta teden s slovesno prireditvijo zaznamovali 25.obletnico mešanega pevskega zbora Davorin Jenko, ki deluje v okviru slovenskega društva Triglav. Izveste pa tudi, kako preživljajo velikonočne praznike v Avstraliji in kako se ohranjajo velikonočne tradicije ter zaznamuje velikonočni čas v slovenski skupnosti v deželi tam spodaj.

Špela Bavčar živi ob severnem delu plaže Manly v Sydneyju in je specialistka onkologije za male živali. Njeni pacienti so večinoma psi in mačke, se je pa v Avstraliji srečala tudi z bolj eksotičnimi živalmi, s kuščarji, pticami in kačami, prosili so jo za nasvet pri zdravljenju koale z levkemijo in koale z nosnim tumorjem. Pravi, da bi se lahko od živali naučili marsikaj, predvsem, kako živeti v trenutku, ne pa za jutri. Veterinarka je zaposlena v bolnišnici, v kateri snemajo priljubljeno televizijsko oddajo Bondi Vet, v njej je enkrat nastopila tudi sama. Razlaga, da pozna živalske paciente po imenu, v času praznikov pa prejme številne voščilnice njihovih skrbnikov.

V tokratni epizodi Andraž in Domen pregledata in analizirata dogajanje na dirkaškem vikendu v Avstraliji.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiDiscord: https://discord.gg/eVXv3FFKEhInstagram: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/TikTok: https://www.tiktok.com/@f1_fanatikiSupport the show

V tokratni oddaji slišite več o praznovanju radijskega programa VOSA v Sydneyu, ki povezuje rojake v Avstraliji in drugod po svetu. V Bitoli so prvič pripravili festival Dnevi slovenskega filma, ki bi lahko postal tradicionalen. Ob prvem nacionalnem dnevu branja v Sloveniji smo se posvetili prizadevanjem za spodbujanje branja slovenske literature in ohranjanje slovenskega jezika med rojaki v Nemčiji. V oddaji pa podrobneje tudi o prijavah za letošnji, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu.

Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V Anterselvi in Teseru se je danes nadaljeval pester spored tekmovanj za olimpijske naslove. Smučarski tekači so se pomerili v prosti tehniki na 10 kilometrov, enako razdaljo so morali preteči tudi biatlonci, ki so nastopili v sprintu. Posvetimo se še cestnemu kolesarstvu. Sezona tekmovanj na najvišji ravni se je januarja začela v Avstraliji, v teh dneh pa jo začenja še naša najboljša predstavnica Urška Žigart.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.

Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.

Na obisku Slovenije, domovine svojih prednikov, je ena najuspešnejših ameriških astronavtk Sunita Williams. V teh dneh se srečuje s predstavniki države - na uradni obisk jo je povabil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ta petek bo Williamsova v Ajdovščini sodelovala v pogovoru, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo. Pogovora se bodo udeležili študenti in zaposleni Univerze v Novi Gorici, v živo pa bo prenašan tudi za dijake srednjih šol na Goriškem in v zamejstvu. Že pred tem bodo gostji razkazali Laboratorij za raziskave materialov in Laboratorij za kvantno optiko omenjene univerze. Williamsova je sicer bila v Sloveniji pred nekaj meseci, a zasebno in čas je posvetila družini in svojim koreninam. V Lešah pri Tržiču so na hiši, kjer se je rodila njena prababica, postavili spominsko ploščo. Na USZS pa se je srečala tudi z mladi raziskovalci, študenti, nadarjenimi dijaki, profesorji in strokovnjaki, ki se na področju fizike, astrofizike in drugih naravoslovnih panog izobražujejo ali delujejo v ZDA, Avstraliji, Nemčiji, na Nizozemskem, v zamejstvu in Sloveniji.

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo 9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Kako so se skozi advent pripravljali na božič in kako bodo praznovali sveti večer, božični praznik in god svetega Štefana naši rojaki po svetu? Z nami so bili: frančiškan p. Darko Žnidaršič, slovenski župnik iz Sydneyja v Avstraliji, Franci Cukjati, delegat slovenskih duhovnikov v Buenos Airesu v Argentini [od 14:08 naprej], salezijanec Drago Gačnik, slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi [od 25:26 naprej] in Jože Kamin, delegat za Francijo in slovenski župnik v Freyming-Merlebachu v Franciji [od 34:09 naprej].

Papež Leon na četrto adventno nedeljo o Jožefu, ki se je popolnoma predal Bogu.Na spominski vigiliji v Avstraliji se je na tisoče ljudi poklonilo žrtvam nedavnega terorističnega napada.V domovih starejših po Sloveniji po uvedbi novega sistema še nimajo vseh odgovorov glede povrnitve stroškov za bivanje.Zgodovinar Granda po obglavljenju Titovega spomenika: Političen kip mora deliti politično usodo.Na Dunaju in v Bratislavi so romarji Radia Ognjišče doživeli tri maše božične devetdnevnice in se srečali z vojaki Slovenske vojske.ŠPORT: Po včerajšnji zmagi Domna Prevca danes na zmagovalnem odru v Engelbergu tudi Nika Prevc.Vreme: Jutri se bo povsod pooblačilo, po nekaterih nižinah bo še vztrajala megla.Zastopniki delavskih pravic kritični do dodatnih zaostritev pri nadzoru bolniških odsotnostih.Zdravje mladih Slovencev po najnovejših raziskavah med najslabšimi v Evropi.Pred prazniki opozorilo: Bodi zvezda, ne meči petard! Spoštuj sebe, bližnje in živali.

Čeprav bi si v teh dneh želeli, da bi bilo drugače, je okoli nas veliko hrupa. Hrup je povsod. Od strelskega napada v Avstraliji, zimskega dežja in izraelskega obstreljevanja Gaze, do hrupa iz ust voditeljev velesil. Ter hrupa predpraznične histerije, korupcije, ignorance, konformizma in mnenj vseh o vsem. Če kot družba s takšno lahkoto prepovemo glasbo na ulici, ne moremo pa se znebiti pravega hrupa, ki ga povzroča recimo kakršna koli pirotehnika, kako se bomo šele otresli korupcije. Privoščimo si tišino ali pa naj steče glasba. Pa naj bo Dan D ali konec sveta.

Avstralijo je pretresel najhujši strelski napad v zadnjih 30-ih letih. Na znameniti plaži Bondi v Sydneyu sta napadalca streljala na množico zbrano na praznovanju judovskega praznika hanuka. Ubitih je bilo 12 ljudi, vključno z enim od strelcev, ranjenih jih je 29. Policija incident obravnava kot teroristični napad. Premier zvezne države New South Wales Chris Minns je dejal, da takšna grozljiva dejanja ne smejo razdeliti Avstralcev. Kot je dejal, je to šokanten dogodek, ki v Avstraliji ni pogost. Policiji bodo zagotovila vsa potrebna sredstva. Poudaril je še, da je treba poslati jasno sporočilo judovski skupnosti in vsem Avstralcem, da takšna grozljiva nasilna dejanja ne bodo nikoli dopustna. Druge teme: - Kijev se je pripravljen odpovedati članstvu v Natu v zameno za varnostna jamstva Zahoda. - Do četrtka morajo delodajalci zaposlenim nakazati božičnico. - V ljubljanskem BTC-ju obsežen požar, gasi ga več kot 300 gasilcev, NIJZ izdal opozorilo.

Skakalec Domen Prevc iz Klingenthala odhaja nepremagan po še drugi zmagi ta konec tedna, tudi danes je na meglenem prizorišču slavil z veliko prednostjo. V svetovnem pokalu je to že šesta zaporedna slovenska zmaga in četrta zaporedna za Domna Prevca. V oddaji tudi o tem: - Iz sveta enotne obsodbe strelskega napada na Jude v Avstraliji. - V Berlinu prav zdaj pogovori Ukrajine in Združenih držav - Požar v BTC-ju omejen, gasijo posamična žarišča. Vzrok še ni znan

Po mnenju zdravniških organizacij zadnje dogajanje v zdravstvu vse bolj kaže učinke novele, ki je nastala brez upoštevanja strokeVlada napoveduje cenejše položnice za dolgotrajno oskrbo, a po besedah Ciglerja Kralja to ne drži za vseNa odboru za zdravstvo o nujnosti ureditve področja paliativne oskrbeOb svetovnem dnevu človekovih pravic Slovenija brez varuha - zakaj ga je tako težko najti?Varnostni svet Združenih narodov znova o vojni v Ukrajini: Letošnje leto je bilo eno najbolj smrtonosnih za tamkajšnje civilisteMladi v Avstraliji od danes brez dostopa do nekaterih družbenih omrežij, Slovenija za uvedbo starostne omejitve na ravni Evropske unijeMini počitnice Radia Ognjišče na Bledu: druženje, hvaležnost in priprava na božičŠport: Janja Garnbret in Tadej Pogačar tudi letos okronana za športnika letaVreme: Še naprej bo precej jasno, po nižinah in ob morju pa dopoldne megleno

Skupina slovenskih romarjev iz Stuttgarta se je odpravila na svetoletno romanje v Rim. Več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [od 0:15 naprej]. Kako so rojaki v Sydneyju v Avstraliji praznovali praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih, nam je povedala Danica Petrič [od 16:44 naprej]. Slišali ste še druge novice, tudi o konferenci o prihodnosti mladih v zamejstvu, ki je potekala v Trstu [pri 26:57].

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

Na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Avstraliji so končali nastope tekmovalci v klasičnih disciplinah, v kanuju in kajaku. Na prvenstvu v Penrithu ostaja le še en tekmovalni dan, namenjen najboljšim posameznicam in posameznikom v krosu. V popoldanskih športnih minutah predstavimo postavljalko proge v Penrithu, ki znanje že devet let nabira pri nas v Tacnu. Tadej Pogačar pa bo po svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu nastopil še na evropskem prvenstvu in skušal v istem letu osvojiti oba naslova, kar je doslej uspelo redkim. Njegova največjega tekmeca bosta v nedeljo Remco Evenepoel in Jonas Vingegaard. Posvetimo se še jadralcem razreda formula kite, ki se na svetovnem prvenstvu v Cagliariju bližajo regatam za odličja.

V Penrithu v Avstraliji, ki gosti svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah, so nastope v posamični konkurenci sklenili kanuisti in kanuistke. Ob razpletu tekem in odzivih slovenske reprezentance se posvetimo še začetku evropske sezone košarkarjev Olimpije. Slovenski prvaki so v uvodnem krogu evropskega pokala gostili katalonsko moštvo iz Manrese.

Potem ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija popoldne priznali neodvisno in suvereno Palestino, je to pred slabo uro storila tudi Portugalska. Palestinske oblasti so priznanje že pred tem označile za predpogoj miru, Izrael pa je do takšne poteze kritičen in trdi, da palestinska država ogroža njegov obstoj.

4 zlate, 3 srebrne in 6 bronastih medalj je izkupiček članic in članov slovenskih ekip dijakov, ki so se letos poleti udeležili mednarodnih olimpijad znanja s področij matematike, fizike, astronomije in ekonomije. Več o tekmovanjih, nalogah in doživetjih v Avstraliji, Indiji, Azerbajdžanu in Evropi, kamor so potovali pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, smo izvedeli od gostov oddaje Gymnasium. To so bili Patricia Király, Nika Videnšek Podgorelec, Žan Arsov, Aleksander Jotanović, Matija Lakner in spremljevalec na astronomski olimpijadi Vid Kavčič.

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Ime tedna je postal Matej Brajkovič, parašportnik, ki je na SP v biljardu na vozičkih v Brisbanu v disciplini heyball osvojil zlato medaljo. Z naslovom svetovnega prvaka je dosegel enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega biljarda in parašporta, z reprezentančnimi kolegi pa v Avstraliji pustil močan pečat in dokazal, da tudi kot ekipa sodijo v sam svetovni vrh.Kandidata sta bila še: Nataša Barbara Gračner, gledališka igralka, ki je nastopila v več kot 200 gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlogah ter z umetniško doslednostjo in prepričljivostjo zaznamovala slovensko gledališče zadnjih treh desetletij. Prvakinja ljubljanske Drame je letošnja prejemnica Boršnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost. Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, kjer že 30 let predano gojijo celovit pogled na družbo in se borijo za sistemske spremembe. Pionirji na področju trajnosti so s številnimi projekti postavili visoke standarde, prepoznali ključne razvojne potenciale Slovenije in predstavili inovacije za podporo njihovega uresničevanja. Foto: Aleš Fevžer

V turistični oddaji smo se najprej ustavili v Hiši najstarejše trte na svetu; pred nekaj meseci je zaživela v prenovljeni podobi, pri njeni preobleki pa je sodelovala tudi mariborska Umetnostna galerija. Nekaj minut smo namenili še zelenemu turizmu in prisluhnili potopisnemu klepetu; s poliglotsko pevko in popotnico potujemo po Avstraliji.

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

V epizodi 170 je bil gost dr. Boštjan Kobe, znanstvenik, ki je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral v Teksasu in trenutno deluje v Avstraliji. Njegovo raziskovalno področje je strukturna biologija, s poudarkom na proteinih in imunskem odzivu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj kristalografije Uporaba strukturne biologije Izvor življenja in evolucija Etična vprašanja pri genskem manipuliranju CRISPR tehnologija in njene posledice AlphaFold in prihodnost napovedovanja strukture proteinov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji.

Te dni nas je ob inflaciji usodnih dogodkov ter tedenskih napovedi globalne kataklizme skoraj neopazno dosegla vest, ki bi lahko korenito spremenila civilizacijo. Ali pa jo vsaj vrnila v normalnejše tire. Avstralija je sprejela rigorozno zakonodajo, ki bo mlajšim od šestnajst let prepovedovala uporabo družbenih omrežij, tehnološkim velikanom pa nalaga obsežne finančne sankcije, če uporabe teh platform za to starostno skupino ne bodo omejile. Na začetku se potopimo v teorijo in prakso družbenih omrežij, akoravno kot abstinenti od te pogruntavščine dejstev iz prve roke ne moremo posredovati. Pa vendar. S prvimi družbenimi platformami, ki so osvojile civilizacijo kot stepska plemena, je prišla napoved, da gre za na novo odkrit papir, pisavo in tisk, vse v eni potezi. Kako bodo omrežja povezala, izobrazila in razsvetlila ljudi. In prvi dnevi so morebiti resnično bili takšni, saj so se informacije širile z nikoli videno naglico in kdo ve, koliko kužkov in muc je ponovno našlo dom in koliko globokih misli indijskih puščavnikov se je ugnezdilo v dnevno rutino pisarniških delavcev. Potem pa je kmalu prišla streznitev. Svet ni postal bolj povezan, ali bolje informiran, ali bolje izobražen. Snovalci teh tehnologij se najbrž niso zavedali, da so odprli Pandorino skrinjico v pravem pomenu besede. Napuh in hudobija, dva vladarja temačnih kotičkov človeške duše, sta našla tisočletja pričakovano zatočišče in požgala vse pred in za seboj. Svet je postal bolj razdvojen, neumnejši, manj empatičen in ljudje, povezani kot še nikoli, neskončno in patetično osamljeni. A to je veljalo za pionirje družbenih omrežij. Nove generacije so prišle pred zaslone kot nepopisan list in posledično ob izpostavljanju prejele polno mero … Zastonjski dopamin je zasužnjil cele generacije. Najprej so se butali v drogove obcestne razsvetljave, potem so postali odvisniki. Ampak vse to so v glavnem znana dejstva, ki so nas pripeljala do parafraze Prešernovega soneta … Laž se vije Po avtocestah bleščečega se spleta neresnica, trikrat peta Kvari podobo človeške harmonije Na Facebook samovšečnost zlije Ambiciozni pisec bornega soneta Vsaka slaba stvar je tam začeta Komu danes mar še poezije … Kar se moramo vprašati, je, čemu ni nihče ukrepal prej in čemu so prvi ukrepali Avstralci? Odgovor na prvo vprašanje je preprost. Starši imamo radi, če nas otroci pustijo pri miru. Včasih nam je bilo všeč, če so tekali po travnikih in se igrali na dvoriščih, potem je bila faza televizijskih oddaj, nato računalniških igric, končno pa smo dočakali izjemno učinkovito odvisnost s telefonskim ekranom. Ob popolni neaktivnosti, skoraj katatoniji otrok, gre tudi za mobilno pogruntavščino in tudi če greste na samoten otok, je mir pred nadležnim pamžem zagotovljen. Pandemija družbenih omrežij med otroki priča o žalostnem dejstvu, da nam je kot staršem spodletelo na celi črti. Ne ljubi se nam ukvarjati z naraščajem, ker imamo na seznamu cel kup pomembnejših opravil, kot je recimo uživanje potrošništva in prakticiranje malomeščanstva. Zato se zdi prepoved za šestnajstletnike brez vsaj minimalnega opozorila ali obeta sankcije za njihove starše le pol koraka v pravo smer. Drugi izjemno pomemben zaključek, ki ga prinaša avstralska prepoved, pa je presedan, da resno in odgovorno telo, kot je vlada uspešne države, ugotovi, da gre pri družbenih omrežjih za nekaj slabega. O izvedbi prepovedi, tudi o uspešnosti vsega podjetja, bi lahko razpravljali in rezultati ne bodo ne takojšnji, ne spektakularni, a samo dejstvo, da so bliskajoči posnetki spoznani kot negativen vpliv na otroke in mladostnike, je gigantski pomik v pravo smer. Kajti ne le, da bodo Avstralci vsaj delno zaščitili svojo mladež, povzročili bodo tudi dvigovanje obrvi in čohanje po glavah v vseh ostalih državah in skupnostih po svetu, ki se za prepoved še niso odločile. Povedano drugače … Brezprizivno in iskreno lahko puhlico: "Otroci so naše največje bogastvo" trenutno na vsem svetu izrečejo samo v Avstraliji.

Goran Stolevski je odraščal v Makedoniji, od najstniških let pa živi v Avstraliji. Stolevski, ki kot eno svojih najpomembnejših inspiracij navaja cinéma vérité, je ustvaril že vrsto uspešnih filmov, na primer pred dvema letoma svoj celovečerni prvenec, nadnaravno grozljivko z Noomi Rapace, sicer postavljeno v 19. stoletje na makedonsko podeželje z naslovom You Won't Be Alone/Ne boš sama. Istega leta je za svoj drugi celovečerec, gejevsko romanco Of an Age/Generacija prejel prestižno nagrado cinefestOZ za najboljši avstralski film. V slovenskih kinih pa se pravkar vrti njegov film Gospodinjstvo za začetnike. Gre za tankočutno pripoved o nekonvencionalni družini, pri čemer je Stolevski, ki je za film napisal scenarij, ga režiral in zmontiral, v osnovi želel posneti zgodbo o življenju kvir oseb v sedanjosti, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta, v katerega so tovrstne filmske zgodbe večinoma postavljene, kot pravi sam. V oddaji Razgledi in razmisleki se z njim pogovarja Tesa Drev Juh.

Vizionar Ivo Boscarol se je v brlogu popolnoma sprostil. S svojimi izjavami pogosto deli mnenja Slovenk in Slovencev, a jih z dejanji uspešno tudi povezuje. Vedno je korak pred vsemi. Dobri dve uri pogovora je prepojil z izjemnimi zgodbami. Je tisti pilot, inštruktor letenja in konstruktor, ki je zrasel z ajdovsko burjo. Pojasnil je, zakaj se pri poslu in v življenju drži Toyotinih načel, zakaj testiranje letal označuje za trdo drogo in odgovoril tudi, da je angelčke že nekajkrat videl od blizu. S Pipistrelom je postavil nov mejnik letalstva –  prvi je med oblake poslal certificirano električno letalo. Aja in v Avstraliji je z MIG-om 15 poletel brez varnostnega padala. ZAPISKI: -SESTRELJEN F-117 V SRBIJI: https://ibb.co/56XwZNx -CONCORDE S TOPLOTNIM ŠČITOM: https://ibb.co/cX5fm42 -ODPADLA VRATA NA BOEINGU: https://ibb.co/nwNY98F -J4, PRVO CERTIFICIRANO MOTORNO LETALO: https://ibb.co/Rg67hcV -COMET, PRVO REAKTIVNO POTNIŠKO LETALO: https://ibb.co/t4TX3tG -PIPISTREL VELIS ELECTRO: https://ibb.co/1dM14Qn -MIG-15: https://ibb.co/DLzdLFp -PIPISTREL VIRUS: https://ibb.co/WzXF5w8 -IZVIDNIŠKI PIPISTREL SURVEY: https://ibb.co/qghcdVZ -LENARČIČ NAD EVERESTOM: https://ibb.co/fnGWPT9 -PRVA GENARACIJA PRIUSA: https://ibb.co/kBv0vXD -IVO IN PRIUS: https://ibb.co/GxMJdy6 -BRISALCI ZA ČELADO: https://ibb.co/jgjX9kg , https://bikerguard.com/ -TOYOTA YARIS GR: https://ibb.co/fGLDf9d -NOVI TOYOTA PRIUS: https://ibb.co/sV24h5m -LEXUS RZ: https://ibb.co/jJKV6Zy -TOYOTA BZ4X: https://ibb.co/ysBXBQR -PIPISTREL SINUS: https://ibb.co/nM9QqLw -NESREČA V BOVCU: https://ibb.co/CWNfT5N -PIPISTREL PANTHERA: https://ibb.co/XF2VNQz .

Gostja je (bodoča) mlada zdravnica, ki se po šestih letih prebivanja na Škotskem in zdaj le še mesec dni pred zaključnimi izpiti na študiju medicine v Edinburgu zelo veseli trenutka svojega slovesa od tamkajšnjega podnebja. Vlažnega mraza, ki mu pogosto pomaga tudi veter, ima namreč dovolj. Razmišlja, da bi si prvo zaposlitev poskusila najti v Avstraliji.

Dolores Sirman je predsednica društva za slovenski jezik in kulturo Qld ali (Slovenian Language and Culture Association Qld), kratica SLCA. Povedala je kaj pripravljajo v prihodnje, posebno o učenju slovenskega jezika.

V skoraj 48ih letih oddajanja na Radiu 2EA-3EA-SBS smo Vam prinesli veliko zanimivega, zgodovinske dogodke, pogovarjali smo se s številnimi gosti iz politike, glasbe, kulture, vsestranskega slovenskega življenja v Avstraliji. Prisotni smo bili na mladinskih koncertih, slovenskih festivalov, oddajali smo v živo iz raznih krajih tudi izven studia, pripravljali radiothon-e in zbirali denar za katastrofe in še bi lahko naštevali. Slišali boste le nekaj utrinkov iz našega radijskega arhiva, veliko glasov tudi ni več med nami. Veliko jih boste poznali, nekateri so še bili mladi.

Have you ever wondered about the significance of Ramadan and Eid in Islamic culture? And, how important are these celebrations to your Muslim colleagues, friends, or neighbours? - Ali ste se kdaj spraševali o pomenu ramazana in bajrama v islamski kulturi? In kako pomembna so ta praznovanja za vaše muslimanske kolege, prijatelje ali sosede?

Po hudi bolezni se je v torek, 21. marca, pri 65 letih poslovil Bogdan Gerk, slovenski glasbenik in humorist. Številni se ga spominjamo kot vodilnega člana narodnozabavne zasedbe Primorski fantje in humorista v oddaji Radia Koper Du, jes, v kateri je igral Tilja Frtacina. Vsem bližjim tudi mi v Avstraliji izrekamo iskrene sožalje. Počivaj v miru.

V sklopu obiska politične delegacije iz Slovenije smo se pogovarjali s predsednico komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu gospo Suzano Lep Šimenko.

Visoka delegacija slovenskih politikov se je udeležila tudi svete maše v verskem središču v Melbournu. Pogovarjali smo se s podsekretarjem v sektorju za Slovence po svetu g.Urošem Stibiljem.

Pretekli teden je v Avalonu, Viktoriji, potekala letalska razstava, kjer so tudi razstavljali o vesolju. Pogovarjali smo se o vesolju in kako pomembna je ta tema tudi v Avstraliji z dr. Kajo Antlej in Tjašo Boh Whiteman.

Slovenski film Orkester bo ta mesec na ogled v kino dvoranah v Avstraliji kot del filmskega festivala 2023 Europa! Europa Film Festival. Oglasil se bo režiser in scenarist filma, Matevž Luzar, ki je tudi letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki mu bo podeljena ob slovenskem kulturnem prazniku 8.februar.

Svetovno znan harmonikar Denis Novato se ponovno mudi v Avstraliji!