Podcasts about zdravstvenega

V Radijski tribuni smo pod drobnogled vzeli nujno oziroma dežurno zobozdravstveno službo v Mariboru in okolici. Ob koncih tedna in praznikih se v primeru močnega zobobola in drugih nujnih stanj lahko obrnete na dežurno službo Zdravstvenega doma Maribor, ki poleg mariborske pokriva še enajst okoliških občin. Katera pa so nujna stanja? Nujna pomoč je na voljo tudi zvečer, a je plačljiva. Koliko vas bo stal obisk in zakaj pacienti, ki ne prihajajo iz občin ustanoviteljic, plačajo več?

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil. Sogovorniki so: - dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, - dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in - Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.

Poročali smo o jeseniški občini, ki je v novo leto vstopila brez sprejetega proračuna, prenovi in nadzidavi Zdravstvenega doma Ljutomer, začetku gradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, ureditvi meditativnega parka pri minoritih v Piranu in o jaslicah za dobrodelne namene v Škofijah.

Drugi poudarki oddaje: Kako se proti ohlajanju na avtomobilskem trgu bojujeta največja zaposlovalca na Idrijskem, družbi Hidria in Kolektor Mariborski poklicni gasilci lahko pohvalijo z manj intervencijami kot lani Zaradi posledic poplav so morali na Ravnah na Koroškem porušiti kulturni dom, prav tam zdaj načrtujejo nov kulturni center V Kozjanskem parku so začeli urejati podhode za dvoživke

Izrael v Gazi izvaja genocid, ugotavlja nevladna organizacija Amnesty International. Kot so zapisali v svojem poročilu, se judovska država nad Palestinci znaša brezsramno, brez predaha in popolnoma nekaznovano. Kot je dejala generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard, je Izrael bombardiral, stradal in večkrat razselil Palestince, s svojimi dejanji pa uničil več generacij družin. Izrael je očitke ostro zavrnil, poročilo pa označil za lažno. Drugi poudarki: - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi o vojni v Ukrajini tudi z ruskim predstavnikom. - Unior začel odpuščati delavce, postopno bodo zaprli obrat v Zrečah. - V prizidku Zdravstvenega doma Litija bo deloval satelitski urgentni center.

Novo zaostrovanje vojne v Ukrajini zaznamujejo navedbe o izstreljevanju raket, ki jih sprti strani do zdaj še nista uporabili. Potem ko so nad Rusijo, poleg ameriških, prvič poletele tudi britanske rakete dolgega dosega, naj bi Moskva prvič izstrelila medcelinsko balistično raketo. Kremelj ni komentiral navedb, je pa predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova danes dejala, da so pripravljeni premisliti o kateri koli realni mirovni pobudi, ki upošteva njihove interese in razmere na terenu. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi nesreče v Novem Sadu pridržali 11 ljudi, tudi nekdanjega ministra. - Urad za nadzor proračuna ugotovil neskladnosti v aferi Litijska. - Nove težave Zdravstvenega doma Lenart zaradi neenotnosti občin.

Zakaj vedno več ljudi ostaja brez zdravnika in kakšne so možne rešitve akutnega problema slovenskega zdravstva? Odgovore smo iskali s pomočjo županov občin Slovenska Bistrica in Lenart, kjer so trenutno težave najbolj pereče. V Lenartu je posledično odstopil direktor Zdravstvenega doma, v Slovenski Bistrici se je organizirala civilna pobuda ogorčenih bolnikov, ki so ostali brez osebnega zdravnika.

Drugi poudarki iz oddaje: - Podražitev vrtcev čaka starše na Ptuju, napovedana je tudi v Mariboru -V Cekrnici nocoj kino tudi za senzorno ovirane - Obiskali smo dvodnevno krvodajalsko akcijo v Brežicah

Jure in Saša sta se družila s 34 najbolj športnimi Golfi vseh časov, Ciril je prebedel 24ur v Lemansu, Seba pa zagotavlja, da so Alfe še zmeraj hitre. . POLOŽNICE: DIŠAVCA: https://disavca.si SVET UŽITKA: https://www.svetuzitka.com , KODA "ATMOSFERCI" ZA 20% POPUSTA NA SPLETU IN V TRGOVINAH LUNCH AT THE RANCH: https://www.facebook.com/kosilonarancu/ . ZAPISKI: VIDEO Z JETOM IZ PORTOROŽA DO HVARA - https://youtu.be/E8dgJj_wUCA LEMANS 2024 IN PEUGEOT - https://ibb.co/1mGX3nF ALFA JUNIOR - https://ibb.co/ftzTZ8Z MAZDA MX-5 - https://ibb.co/ZHMxkjJ CITROEN DOSTAVNIKI - https://ibb.co/xfjTBk8 CUPRA - https://ibb.co/0my9R2c VW GOLF GTI MK2 - https://ibb.co/4sYmWHy VW GOLF GTI MK1 - https://ibb.co/xSX7Ngk VW GOLF G60 - https://ibb.co/Zz6qghQ VW GOLF PIKES PEAK - https://ibb.co/0Vc4S0W ŠKODA EPIQ - https://ibb.co/txtB646 VW ID BUZZ GTX - https://ibb.co/SNQ1PQJ TOYOTA YARIS GR - https://ibb.co/t3LKPvS . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM -  ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/⁠

Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.

Pred nami so poletni meseci, zato je na mestu vprašanje, kaj sodi v našo potovalno lekarno. Kaj moramo torej vzeti s seboj na krajši oddih ali daljše potovanje, da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami? Kako recimo prepoznamo sončarico in kako poskrbeti za naše najmlajše sopotnike? Na ta in vaša vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal Milan Rajtmajer dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

Gostja nocojšnjega nočnega programa bo Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.

Pred svetovnim dnevom zdravja smo gostili mag. Jožico Mesarič, profesorico zdravstvene vzgoje, tudi vodjo Centra za krepitev zdravja, ki deluje v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Svetovala je o krepitvi in skrbi za zdravje, o pomenu presejalnih programov, o rednih meritvah in samo-pregledovanjih.

Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja je Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti.

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

Na Inštitutu za patologijo v Ljubljani priznavajo zamenjavo vzorcev maja lani, zaradi česar je bil bolnik obsežneje operiran na prostati, kot če zamenjave vzorcev ne bi bilo. Napako je ugotovila njihova patologinja, potem ko je po kirurškem posegu pregledala odstranjeno prostato. O zamenjavi so obvestili kirurga in urološki oddelek, ne pa tudi ministrstva za zdravje. Druge teme oddaje: - Pred poslanci spremembe zakona o šolstvu; opozicija ga po napovedih ne bo podprla - Združene države zavrnile obtožbe o politični motiviranosti postopka proti Assangeu - Izrael napovedal napade tudi med ramazanom, če s Hamasom ne sklenejo dogovora o izpustitvi talcev

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Letališče Cerklje ob Krki posodabljajo. - KPK preverja postopke izbiranja direktorja Zdravstvenega doma Sežana. - "Odnosi, ne zasloni!", poudarjajo Ptujčani, ki jih združuje zavedanje o pasteh zaslonskih naprav. - Slabe prostorske razmerah v akvariju in terariju Mariboru. Mu grozi zaprtje?

Po zaostrovanju odnosov med vlado in gospodarstvom v javnosti v preteklih dneh in tednih ter očitkih o neprimernem obremenjevanju podjetij se bodo danes predsedniki petih reprezentativnih gospodarskih zbornic in delodajalskih združenj sešli s predsednikom vlade Robertom Golobom in četverico ministrov. Premier jih je povabil na pogovor o predlogu zakona o nujnih ukrepih v zdravstvenem varstvu. Ta je le eden v nizu področij, kjer gospodarstvo zahteva zamrznitev sprememb. V oddaji tudi: - Kandidatom za ministra za javno upravo in okolje Propsu in Novaku pričakovano zeleni luči pristojnih parlamentarnih odborov. - Državni svet danes za presojo ustavnosti zakonov o RTV in o zaščiti živali; več členom te novele nasprotujejo veterinarji, kmetje in pravniki. - Izraelski napadi v Gazi po navedbah vojske najbolj intenzivni po začetku spopadov pred skoraj dvema mesecema.

Ambulanta družinskega zdravnika v Malečniku ostaja prazna; začenja se sezona respiratornih obolenj in cepljenja. Na področju zdravstva je tudi veliko kadrovskih izzivov. O tem v rubriki Maribor, imamo problem! z direktorjem mariborskega zdravstvenega doma dr. Jernejem Završnikom.

Premieru Robertu Golobu, kot kaže, še ni uspelo najti novega zdravstvenega ministra, bo pa morda moral ob številnih pozivih k odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik iskati še enega. Kljub absolutni večini v parlamentu moč te vlade kopni, menijo analitiki. Druge teme: - Trump prišel na newyorško sodišče, sojenje označil za lov na čarovnice - Radijski dokumentarec o filozofu Evgenu Bavčarju premierno v Tivoliju in na Prvem - Slovenski odbojkarji po tekmi s Finci še naprej neporaženi na olimpijskih kvalifikacijah

Srčni zastoj povprečno doživi štiri do šest oseb na dan. Ukrepati je treba pravilno, predvsem pa hitro. Pri oživljanju s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem je ključna tudi uporaba defibrilatorja - pri nas jih je nameščenih okrog 3000. Tudi to, kako defibrilator uporabljati ter kakšni so temeljni postopki oživljanja, povemov torkovem Svetovalnem servisu. Gost bo Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo po 9 h.

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v KamnikuPo uničujočih poplavah so v Zdravstvenem domu v Kamniku zaznali nekaj primerov črevesnih obolenj, v ambulantah pa so oskrbeli ljudi z lažjimi poškodbami in ranami. Njihova ekipa nujne medicinske pomoči je posredovala tudi ob nesreči, v kateri je bager zbil šoferja tovornjaka. Odpravljanje posledic poplav še vedno poteka. Na kaj naj delavci, humanitarci, vojaki, gasilci in prostovoljci ter vse druge ekipe na terenu zdaj najbolj pazijo? Zdravnik Sašo Rebolj opozarja na okužbe ran in tetanus, izpostavlja še previdno ravnanje z vodo za pitje in umivanje. Njegova priporočila boste slišali v tokratnem Ultrazvoku. V Kamnik ga je poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija Kontakti timov na terenu za psihosocialno pomoč

Išče se nov zdravstveni minister! Potem ko je Danijel Bešič Loredan v petek podpisal odstopno izjavo zaradi razhajanj s premierom glede krepitve javnega zdravstva, se bo z ministrovim odstopom ta teden seznanil državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob mora hitro najti nekoga, ki bo izpeljal ključno reformo v tem mandatu, morda bo resor začasno prevzel sam. Drugi poudarki oddaje: - Vlada o razrezu proračunov prihodnjih dveh let: treba bo zategniti pas - Zunanji ministri Italije, Hrvaške in Slovenije tudi o ukrepih na zahodnobalkanski migrantski poti - Mladinske košarkarice spisale zgodovino - osvojile naslov evropskih prvakinj

Prihajajoči teden prinaša začetek iskanja novega ministra ali ministrice za zdravje. Vroči stol bi lahko za čas dopustov zasedel tudi premier Robert Golob, a kaj bo potem? Zdi se, da zanimanja za zasedbo položaja rešitelja slovenskega zdravstva ni veliko. Druge teme oddaje: - Ukrajina posredno prevzela odgovornost za oktobrski napad na krimski most - Italija zaradi neuresničenih ciljev brez dela sredstev iz sklada za okrevanje - Knjižnice na istrskih plažah tudi to poletje vabijo bralce - Slovenijo je zajel vročinski val, prihodnje dni do 35 stopinj

Odzivi na odstop zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana se vrstijo še naprej. Tisti, ki so del zdravstvenega sistema, upajo, da to ne bo upočasnilo prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva. Odgovornost za nemoteno delo naprej je v rokah premiera Roberta Goloba, poudarja eden izmed ministrovih predhodnikov in član strateškega sveta za zdravstvo Dorijan Marušič. Drugi poudarki oddaje: - Združene države bodo Ukrajini dobavile strelivo, ki je prepovedano v več kot sto državah. - Ob rekordni brezposelnosti pri nas iskanje tujcev predvsem v zidarstvu pa tudi drugih dejavnostih. - V smrtonosni napad na območju ljubljanskih Most vpleteni mladoletniki.

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je podal odstopno izjavo. To mu je ponudil premier Robert Golob, ki je ob tem poudaril, da se z ministrom nista strinjala pri nekaterih ključnih vprašanjih reformiranja javne zdravstvene mreže. Drugi poudarki oddaje: - V koaliciji in opoziciji nad odstopom ministra niso presenečeni. - Včeraj vnovič namerili rekordno visoko povprečno temperaturo. - Zaradi azilne politike razpadla nizozemska vladna koalicija.

Premier Robert Golob je odslovil ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Kot je povedal premier, sta z ministrom v zadnjem času imela več razgovorov o tem, kako doseči ureditev zdravstva, vendar sta ugotovila, da imata različne poglede na to, kako doseči krepitev javne zdravstvene mreže. Golob je Bešiču Loredanu odstopno izjavo v podpis ponudil sam. Nad odstopom sicer ne v koaliciji ne v opoziciji niso presenečeni. Ostali poudarki oddaje: Včeraj tretjič ta teden izmerili najvišjo temperaturo planeta od začetka meritev Erdogan vnovič izrazil pomisleke o švedskem članstvu v Natu Belgijec Philipsen dobil še tretjo etapo na letošnji dirki po Francij

Na izredni seji državnega zbora bo danes zadnje glasovanje pred uveljavitvijo spremembe prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek. Stal bo 35 evrov za vse, od prvega januarja ga bodo obračunavali od neto plač. Določena je tudi proračunska varovalka, in to kar v višini 240 milijonov. To je samo ena v nizu dodatnih obremenitev proračuna, napovedana je še varovalka v višini 190 milijonov za dolgotrajno oskrbo, odprta so plačna pogajanja za odpravo nesorazmerij, ki bodo stala najmanj 300 milijonov. Druge teme oddaje: - Poslanci tudi o spremljanju cen v vsej verigi preskrbe s hrano - Ameriška finančna ministica v Peking na misijo nemogoče - Gospodarstveniki svarijo: Zaradi zastojev na cestah izgubljamo milijarde

Spremembam financiranja političnih strank se obeta podpora, predlog SDS-a za podaljšanje sofinanciranja stroškov domov za starejše pa je končal zakonodajno pot. V ospredju današnjih dveh izrednih sej državnega zbora je sicer opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je danes sprejela nekaj dopolnil, ki med drugim sledijo pripombam parlamentarne zakonodajnopravne službe. Minister Danijel Bešič Loredan ocenjuje, da so zdaj odprta vrata za iskanje celovite rešitve financiranja zdravstvenega sistema. Opozicija je pričakovano zadržana do predloga. V oddaji tudi: - Plačni dogovor s sodno vejo oblasti vsebuje tudi dodatek za nezdružljivost - V najhujšem ruskem napadu na Lvov od začetka vojne ubiti štirje civilisti - Rojstna hiša Jakoba Aljaža bo znova odprta za obiskovalce

Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so potrdili vladni predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Ta med drugim prinaša plačevanje po realizaciji le za izbrane in ne več za vse opravljene zdravstvene storitve. Člani odbora iz vrst opozicije so znova predlagali tudi vključitev čistih zasebnikov za krajšanje čakalnih vrst, a tudi tokrat niso bili uspešni.. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vlada pripravlja zakon o podnebnih spremembah; cilj je podnebna nevtralnost do leta 2050 - Zunanja ministrica Fajon: Slovenija bo Bosni in Hercegovini še naprej zagotavljala podporo na Evropski poti - Tadej Pogačar in Urška Žigart državna kolesarska prvaka v kronometru

Pristojni parlamentarni odbor bo danes obravnaval predlog novele zakona o spremembi zdajšnjega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Po pričakovanjih bodo vložena številna dopolnila, saj se je v dozdajšnji razpravi izkazala vrsta pomanjkljivosti zakona. Med glavnimi očitki je, da ne rešuje največjih težav - dostopnosti storitev in čakalnih vrst. V oddaji tudi: - Kakšne so kratkoročne rešitve za ublažitev prometnih zastojev? - Trump se je predal zveznemu sodišču na Floridi in se izrekel za nedolžnega - S prvo etapo v Celju se začenja kolesarska dirka po Sloveniji

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezno ne bo preoblikovano septembra, ampak šele prihodnje leto. Tako je razumeti predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vlada spremenila tik pred današnjo sejo pristojnega odbora. Druge teme: - Analiza čakalnih dob: število napotnic se drastično povečuje. - Cinkarna Celje tudi zaradi državne draginjske pomoči zadržava dobiček. - Začela se je dirka po Sloveniji; Rogaška Slatina znova pripadla Groenewegenu.

Nekdanji člani sveta psihiatrične klinike Ljubljana, ki jih je vlada razrešila včeraj, ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očitajo neresnične in zavajajoče navedbe. Kot dodajajo, je zavod ena od najbolj nadzorovanih zdravstvenih ustanov. Minister se bo danes sešel s tistimi, ki ga seznanjajo z dogajanjem na kliniki. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski notranji ministri vendarle dosegli dogovor o prenovi azilnega sistema Unije, ki se je sesul po migrantskem valu leta 2015 - Trump prvi nekdanji ameriški predsednik, proti kateremu je bila vložena obtožnica na zvezni ravni - Občina Slovenska Bistrica sprejela obvezno razlago uredbe o umeščanju načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju

Poslanci se bodo prvič lotili novele o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki se iz zasebnih zavarovalnic prenaša na zdravstveno blagajno. Kot pravi direktorica zdravstvene blagajne Tatjana Mlakar, je najbolj moteče, da v predlogu zakona ni finančnih izračunov. Zavarovalnice napovedujejo tožbe, marsikoga skrbi, kolikšna bo višina obveznega prispevka, ko ga ne bo več kril proračun. Ostali poudarki oddaje: Asistentke in asistenti osebne asistence danes stavkajo Donald Trump je v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo dobil močnega izzivalca. Kandidaturo je sinoči napovedal guverner Floride Ron Desantis, ki si je utrdil položaj s skrajno konservativnimi reformami. Poslovila se je legendarna Tina Turner. Kariera kraljice rokenrola je zajela kar 60 let. Z več kot 100 milijoni prodanih plošč velja za eno od najuspešnejših glasbenic.

V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.

V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.

V oddaji je potekala poslanska razprava, v studiu so se nam namreč pridružili poslanka SDS Jelka Godec, poslanec Svobode Borut Sajovic, poslanec SD Jani Prednik in poslanec Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. Kakšen je njihov pogled na reforme, ki se obetajo, na ukinitev zdravstvenega zavarovanja, na morebitne ustavne spremembe in na sodelovanje z vlado nasploh.

V oddaji je potekala poslanska razprava, v studiu so se nam namreč pridružili poslanka SDS Jelka Godec, poslanec Svobode Borut Sajovic, poslanec SD Jani Prednik in poslanec Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. Kakšen je njihov pogled na reforme, ki se obetajo, na ukinitev zdravstvenega zavarovanja, na morebitne ustavne spremembe in na sodelovanje z vlado nasploh.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Medvodah so se razveselili pogodbe za povečanje in posodobitev Zdravstvenega doma. - Nova večnamenska dvorana OŠ France Prešeren v Mariboru - V Idriji obeležujejo Scopolijevo leto - Na Voglu, Krvavcu in mariborskem Pohorju takoj po koncu zimske sezone že priprave na poletno.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsaj do septembra ostaja v takšni obliki, kot ga poznamo. Najvišja cena, ki jo bodo lahko postavile tri zavarovalnice, ki ponujajo takšno zavarovanje, bo po vladni uredbi od prvega maja 35,67 evra. Kaj bodo zavarovalnice storile ob morebitnih zakonskih spremembah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, še niso razkrile, ekonomisti menijo, da bi se lahko še bolj oprle na dodatna zdravstvena zavarovanja. Druge teme oddaje: - Guverner Banke Slovenije Vasle: Besede recesija ni več na dnevnem redu - Francoski ustavni svet potrdil ključne elemente sporne pokojninske reforme - Rdeča nit današnje vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe spodbujanje dobrega počutja

Vlada bo z uredbo, ki jo bo po napovedih sprejela danes, zamrznila višino premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tega bo predvidoma odpravila s septembrom, finančno breme, ki bo po prvih ocenah približno 200 milijonov, pa bo prevzela država. To je po prepričanju ekonomistov lahko tvegano, ker izdatki za zdravstvo hitro naraščajo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - O ustavnosti zakona o RTV-ju bo odločalo sedem ustavnih sodnikov, potem ko so včeraj izločili še Nežo Kogovšek Šalamon - Francoski ustavni svet danes o sporni pokojninski reformi, proti kateri so po državi znova protestirali včeraj - Brazilski predsednik v Šanghaju z zavzemanjem za zmanjšanje odvisnosti od dolarja zaigral na strune kitajskega kolega - Ljubljanski Cankarjev dom je bogatejši za novo dvorano. Poimenovali so jo po svetovni popotnici, pisateljici in prevajalki, Almi Karlin.

Odločitev za hitropotezno ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj oziroma njihov prenos žanje veliko pozornosti in vrsto kritik. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki jo je vložilo Gibanje Svoboda, predvideva, da bi od 1. septembra obvezni prispevek v višini 35 evrov plačevali v Zavod za zdravstveno zavarovanje namesto komercialnim zavarovalnicam. S tem je koalicija preprečila napovedano 30-odstotno podražitev premij, pa tudi prehitela opozicijsko SDS, ki je prav tako napovedala vložitev zakonskega predloga na tem področju. Druge teme: - Na vladni seji danes nacionalni reformni program: bo edina rešitev za ohranitev vzdržnosti javnih financ zvišanje DDV-ja? - Brazilskega predsednika na obisku na Kitajskem spremlja več kot 200 gospodarstvenikov, na mizi več kot 20 sporazumov. - Pristojni krajanom Orehka pri Kranju zagotovili, da je trasa gorenjske železniške proge, ki jih razburja, le ena od treh možnosti.

Napovedana podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja NI utemljena, pravi pristojni minister Danijel Bešič Loredan, ki želi pojasnila zavarovalnic. Poudarja zavezanost ukinitvi ali preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, vendar je treba drugje poisakti denar za financiranje zdravtstvene blagajne V oddaji tudi: Socialni partnerji bodo danes pretresali novelo zakona o zavodih. Zaznamujemo svetovni dan zdravja; najpogostejša bolezen Slovencev je debelost. Evropska komisija od Kitajske pričakuje, da bo uporabila svoj vpliv za končanje vojne v Ukrajini.

V javni razpravi sta prva predloga napovedane zdravstvene reforme. Urejata digitalizacijo v zdravstvu in prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kakšni so prvi odzivi in kako naj bi predvidene spremembe izboljšale slovensko zdravstvo? Kako in kje jih bomo občutili bolniki, kako izvajalci zdravstvenih storitev, kje so še možnosti za izboljšave in kaj bo za dosego širšega soglasja nujno spremeniti? O vsem tem, pa tudi o spremembah, ki se še pripravljajo, voditeljica Snežana Ilijaš s sogovorniki. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje; Martina Vuk, predstavnica zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije; Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor.

Na Dunaju sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš preverjamo, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem govorimo tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave. Govor je o relativno pogosti bolezni: o herpesu zosterju ali pasavcu. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice. Te prekrijejo kraste, ki po tednu do dveh odpadejo. Le majhen del bolnic in bolnikov s pasavcem nima nobenih težav, opozarja doktor Vidaković. Herpes zoster namreč lahko dolgo časa boli, ranice se zagnojijo, bolezen pa je še zlasti nevarna takrat, kadar napade v predelu oči. Zakaj pasavec izbruhne? Kakšna je povezava z noricami? Kako krotiti bolečino? Kako pogosto se pasavec ponovi? Kdaj pride v poštev cepljenje? To so vprašanja, na katera mora družinski zdravnik Miljen Vidaković pogosto odgovarjati v svoji ambulanti. Tokrat pa bo na njih odgovoril v Ultrazvoku. V Koper ga je poklical Iztok Konc.

Prva pomoč je zdravstvena oskrba poškodovanega ali nenadno zbolelega, ki je na kraju dogodka opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo. Ukrepati je treba hitro, pravilno, predvsem pa je treba ukrepati, saj je usoda ponesrečenca pogosto odvisna od tistih, ki prvi priskočijo na pomoč. Da je pomoč učinkovita, potrebujemo znanje. V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo temeljne postopke oživljanja, gost bo Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.

Po današnjem ponovnem množičnem čakanju neopredeljenih pacientov pred enoto Zdravstvenega doma Ljubljana za Bežigradom se vrstijo ogorčeni odzivi. Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da je pravica do zdravstvenega varstva temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava. Način vpisovanja pacientov se bo v ZD Bežigrad sicer spremenil. Druge teme: - Inštitut 8. marec: pomočnice vzgojiteljic kljub izobraženosti in usposobljenosti ne morejo do višje plače - Avstrija bo podaljšala in povišala subvencije za energetsko intenzivna podjetja - Anže Lanišek drugi na zadnji tekmi skakalne turneje, današnja zmaga in zlati orel Norvežanu Granerudu

Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše časa obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

V prvih bojnih vrstah kranjske urgence je nezgrešljiva, prav tako je redna udeleženka tekaških dogodkov - kot zdravnica pri medicinski oskrbi ali pa kot udeleženka in navdušena tekačica. V zanimivem pogovoru sva zajela njeno zanimivo karierno pot in razburljivo tekaško zbiranje maratonov. Kako je vojakom pisala opravičila za jutranjo telovadbo? Zakaj je kot "sitna gospodinja" začela teči? Kako jo je navdušil New York, kateri je njen najljubši maraton, kaj ji pomeni tek, kaj svetuje mladim zdravnikom in kam bi še šla teč - ura in pol debate bo tudi vam minila, kot bi mignil!

Zadnji dan kampanje pred nedeljskimi lokalnimi volitvami, opolnoči nastopi volilni molk.Gospodarska zbornica razočarana nad predlogom vlade o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.Pomanjkanje družinskih zdravnikov: Brez sistemskih rešitev smo lahko resnično zaskrbljeni, opozarja strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana.V Državnem zboru zelena luč za širitev schengna.Organizacija za varnost in sodelovanje ostro do vojne v Ukrajini, Kremelj vztraja: vojaška operacija se nadaljuje.Vreme: Padavine se bodo zjutraj razširile na vso Slovenijo.Levica za ministra za solidarno prihodnost predlaga Maljevca. Po Cestnikovem mnenju gre za utopično ministrstvo.Letošnja Prešernova nagrajenca sta Ema Kugler in Herman Gvardjančič.NOGOMET: Nemci drugič zapovrstjo zapuščajo svetovno prvenstvo po skupinskem delu.

Ime tedna je Vida Drame Orožim, vodja ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro bono, ki praznuje 20 let svojega delovanja. V tem času so v ambulanti registrirali okoli 1000 oseb, prostovoljci brez katerih ambulanta ne bi delovala pa letno opravijo povprečno 1600 ur dela. mKandidata sta bila še:  Maruša Bradač, astrofizičarka z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko ter članica mednarodne znanstvene skupine raziskovalcev, ki je z vesoljskim teleskopom James Webb Space Telescope odkrila najbolj oddaljene kroglaste zvezdne kopice doslej ter z njimi tudi začetke nastanka prvih zvezd. Luka Potočar, športni plezalec, ki je na sklepni tekmi sezone v Džakarti dosegel uspeh kariere. Z izjemnimi predstavami je letošnje nastope sklenil na najboljši možen način in osvojil svoj prvi naslov skupnega zmagovalca svetovnega pokala v težavnosti športnega plezanja. 

Zdravstvene ustanove po večini podpirajo vladne ukrepe za izboljšanje razmer v zdravstvu. Želijo si, da bi ob njih skrajšali vsaj najdaljše čakalne vrste, a je vprašanje, koliko dodatnih storitev bodo sploh lahko izvedli. Že 100-odstotna izvedba bo za nekatere težko dosegljiva, kaj šele več, opozarjajo. Problem so tudi kadri, hkrati pa še vedno čakajo na določena podrobna pojasnila glede plačevanja dodatnega obsega dela. Drugi poudarki oddaje: - Mali delodajalci svarijo pred zaprtji podjetij, če se bodo cene energentov še zviševale. - Britanska kraljica Elizabeta druga za novo premierko imenovala Liz Truss. - Sodnik za 25-letnika, ki je v soboto ustrelil enega človeka, dva pa ranil, odredil sodno pridržanje.

Zdravstvene ustanove po večini podpirajo vladne ukrepe za izboljšanje razmer v zdravstvu. Denar je zagotovljen, a izvajalci čakajo na podrobna navodila glede plačevanja dodatnega dela - če ga bodo sploh lahko izvedli. Kot namreč opozarja direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lili Gantar Žura, je kadrovska stiska velika. Kljub ponujenim dodatkom zdravniki ponekod ne želijo opravljati dodatnega dela. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Mali obrtniki zaradi energetske krize od vlade pričakujejo regulacijo cen - V Plavjah dosegli konec nočnega vrtanja predora za drugi tir - Odhajajoči britanski premier Boris Johnson podprl naslednico Lizz Truss in konservativce pozval k enotnosti

Med ukrepi za skrajševanje čakalnih dob je tudi nagrajevanje zaposlenih ob povečanih obremenitvah. Kot je dejal premier Robert Golob, so finančna sredstva za reformo zdravstva na razpolago, denarja pa vlada in finančno ministrstvo ne bosta omejevala. V oddaji tudi: - Po oceni premierja Goloba ukrepi za pomoč gospodarstvu v boju z energetsko draginjo vredni več kot 1,5 milijarde evrov. Ukrepe bo odslej predlagala skupina predstavnikov vlade in gospodarstvenikov. - Evropski trg električne energije je treba srednjeročno reformirati za zagotavljanje usklajenosti med cenami in realnimi proizvodnimi stroški, je sporočil francoski predsednik Macron - Novi pritiski na ruske novinarje: sodišče Novi Gazeti odvzelo medijsko licenco, nekdanji novinar Ivan Safronov obsojen na 22-letno kazen v kazenski koloniji

Vlada sprejema vrsto ukrepov, da bi ublažila posledice energetske krize. Med drugim bodo s septembrom začele veljati regulirane cene elektrike in plina za zaščitene kategorije odjemalcev in nižji DDV za vse vrste goriv - z izjemo kurilnega olja - z dodatki pa vlada namerava zaščititi tudi najbolj ranljive skupine. Toda na energetskem trgu vladajo povsem nove, še nepredvidljive razmere. Celotna Evropa je močno odvisna od dobave ruskega plina, plinovod Severni tok 1 pa trenutno obratuje le z dvajsetimi odstotki zmogljivosti. Po ruskih napovedih bo dobava zaradi vzdrževalnih del znova ustavljena. V Evropi zato vlada precejšna negotovost in celo strah pred popolno ustavitvijo. Druge teme oddaje: - Razmere v jedrski elektrarni v Zaporožju po oceni Kijeva tudi po vnovičnem priklopu dveh reaktorjev še vedno tvegane in nevarne - Zveza društev upokojencev Slovenije kritična do uvedbe aplikacije za komunikacijo z ambulantami Zdravstvenega doma Ljubljana - Slovenski odbojkarji domače svetovno prvenstvo začeli z zmago proti Kamerunu

Prvi odzivi na napovedano vladno določanje vsebine programa zdravstvenega zavarovanja so precej zadržani. V Združenju zdravstvenih zavodov so zaradi tega precej zaskrbljeni, saj se bojijo, da glas izvajalcev ne bo dovolj slišan, sindikati pa vlado pozivajo, naj v načrtovanem interventnem programu, s katerim bo vlada sama določila programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne zmanjša nabora in obsega pravic pacientov. Vlada je sicer takšno ukrepanje napovedala zaradi izgub in predolgih čakalnih dob, to naj bi bil tudi razlog za poziv k odstopu generalnega direktorja UKC Jožeta Golobiča, ki pa sam ne bo odstopil, saj za to ne vidi razlogov. Da ni potrebe po novem vodstvu, saj gredo stavri na bolje je danes za naš radio dejal tudi član sveta UKC Samo Fakin. Druge teme oddaje: - Novartis bo po 20-tih letih prodal farmacevtsko družbo Lek - Šolniki opozarjajo na pomanjkanje ustreznega kadra; ministrstvo problem med drugim skuša rešiti s štipendijami - Sejem Agra letos obiskalo približno 100 tisoč ljudi, v ospredju je bila pridelava hrane

Učenci in dijaki se bodo vrnili v šole brez mask in drugih protikoronskih omejitev, je na današnji konferenci ravnateljic in ravnateljev na Brdu pri Kranju povedal premier Robert Golob. Želi namreč, da kljub koronavirusu ostanemo odprta družba. Da se bo šolsko leto začelo umirjeno in tako, kot smo bili vajeni pred epidemijo, je dejal tudi šolski minister Igor Papič, ob tem pa pozval starše da otroci, ki kažejo bolezenske znake ostanejo doma. V oddaji boste slišali tudi: Zaradi ocene, da je stabilnost zdravstvenega sistema ogrožena, bo vlada sama določila vsebino zdravstvenih programov Pol leta po začetku ruske invazije Ukrajina izgubila petino ozemlja; predsednik Zelenski zatrjuje, da se ne bodo vdali Suša ogroža skoraj polovico Evrope, med huje prizadetimi tudi Slovenija

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras. Zagotovo so za marsikoga izmed vas obiski pri zobozdravniku precej neprijetni. A preden zbežite stran, ne skrbite, čeprav se Radiovedni danes odravljajo ravno tja, tokrat ne bo nič bolelo. Samo nekaj novega bi radi izvedeli. Ker verjemite, naši zobje skrivajo kar nekaj zanimivih informacij. Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

"Ogrožena je stabilnost zdravstvenega sistema," je sporočila vlada, potem ko je ugotovila, da številne bolnišnice poslujejo z izgubo, da je v juliju na zdravstveno storitev čakalo 1.150.000 ljudi, med njimi na prvi pregled četrt milijona, od tega 58 odstotkov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Zakon vladi omogoča, da zato določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti za izvajanje programa, in določi, koliko denarja bo šlo za ta namen. Druge teme: - Tudi predstavniki upokojencev zahtevajo ustavitev in spremembe digitalnega izobraževanja starejših - Ukrajina pol leta po ruskem napadu praznuje dan neodvisnosti - Na Krasu odpeljali večino interventno posekanega lesa; sanacija požarišča še v povojih

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, predvsem določene skupine prebivalstva so izpostavljene nevarnostim, kot je denimo vročinska kap, ki je nujno stanje, ko je treba ukrepati takoj. Prva pomoč, temeljni postopki oživljanja otrok in odraslih ter uporaba defibrilatorja bodo teme ponedeljkovega Svetovalnega servisa. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.

Parlamentarni odbor za zdravstvo je z devetimi glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim potrdil predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, katerega glavna cilja sta skrajšanje čakalnih vrst in večja dostopnost storitev. Opozicija je ministrstvu očitala, da zakon ne bo dosegel svojega namena, proti je tudi Levica. V oddaji tudi o teh temah: - Dogajanje na področju medijev v Sloveniji sprožilo premislek Evropske komisije o pripravi medijske zakonodaje za celotno Unijo - Dalmacija v plamenih: zgorelo več deset hiš, pri gašenju pomaga tudi vojska - Težek dan za Tadeja Pogačarja na kolesarski dirki po Franciji

Interventni zakon za zdravstvo po mnenju zdravstvene blagajne ne bo zagotovil stabilnosti zdravstvenega sistema. Najprej je treba zagotoviti točne podatke o čakalnih dobah, denarja za njihovo krajšanje, kot ga predvideva zakon, pa zavod nima, opozarja direktorica Tatjana Mlakar. V oddaji tudi o teh temah: - Poslanci na odboru za notranje zadeve na nasprotnih bregovih glede ustavnosti zakona, ki ga je vložil Inštitut 8. marec - Za zimo brez redukcij plina mora Evropa stopiti skupaj, ob prvem uradnem obisku v Nemčiji poudaril premier Golob - Pogačar ostaja v rumenem, 10-to etapo dirke po Franciji v fotofinišu dobil Danec Cort

Gibanje predstavlja pomembno pot za ohranjanje zdravja. Vprašanje pa je, kakšne oblike in koliko gibanja prinaša najboljše rezultate. Gost tokratne Svetovalnice je bil fizioterapevt Žiga Lipar iz Zdravstvenega doma Kranj, kjer deluje v Centru za krepitev zdravja.

V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več tisoč kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo, in tako naprej.Svetuje Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več 1000 kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo in tako naprej.

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar.

Mladi v Sloveniji v povprečju izgubijo nedolžnost pri 17 letih in pol, dekleta nekoliko prej kot fantje. Čeprav se povprečna starost pri prvem spolnem odnosu znižuje, pa to ne pomeni, da so mladi neodgovorni. Kot kažejo raziskave, prvi spolni odnos načrtujejo in v več kot 90 odstotkih uporabijo kondom. Raba kondoma se pozneje, ko vstopajo v trajnejša seksualna razmera, nekoliko zniža, se pa poveča uporaba kontracepcijskih tabletk. Dobra kontracepcija ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami in neželeno nosečnostjo. Kako izbrati pravo? Na vprašanja je odgovarjala ginekologinja Tinkara Srnovršnik, dr. med. spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Naporen torek je pred ekipo zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja. Sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege, ki so za jutri napovedali stavko, pričakujejo konkretno zavezo za razrešitev njihovih zahtev, javnost pa zanima zlasti, kakšen bo načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. Ostale teme: - V Kanadi se zaradi protestnih blokad cest in mejnih prehodov nadaljuje kaos. - Vse več bojazni pred skorajšnjim ruskim napadom na Ukrajino. V Združenih državah in Veliki Britaniji še niso izgubili upanja za diplomatsko rešitev krize. - Olimpijska zmagovalka v smuku je Švicarka Corinne Cutter. Ilki Štuhec se nastop ni posrečil

Ključne besede tokratnega Svetovalnega servisa so gripa, prehlad in respiratorni virusi. Podatki za Slovenijo namreč kažejo vse več primerov gripe, respiratornega sincicijskega virusa, tudi adenovirusov, pa "starih" koronavirusov, ki povzročajo prehlad, največ pa je okužb dihal z rinovirusi. Kaj pomaga pri gripi in prehladu? Kdaj zbijati vročino? Kako pomemben je počitek? Ali moramo ločiti med prehladom in blagim covidom? Gostja Svetovalnega servisa bo družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma na Viču v Ljubljani. Pišite ali pokličite na 01/475 22 22 v ponedeljek po osmi uri v Jutru na Prvem.

V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 374.000 prebivalk in prebivalcev. Velika večina asimptomatsko ali le z blažjimi znaki in simptomi, 18.000 pa jih je potrebovalo zdravljenje v bolnišnici. S kakšnimi posledicami živijo prebolevniki? Koliko časa so zaščiteni pred ponovno okužbo? Kaj povedo meritve protiteles? Ali se nova varianta koronavirusa – omikron – res lahko izogne tudi imunskemu sistemu prebolevnikov? Na nekatera vprašanja lahko s podatki in številkami odgovorijo strokovnjaki, o drugih nam govorijo izkušnje prebolevnikov samih. V Intelekti smo dali besedo obojim. Sodelujejo: družinski zdravnik in biolog dr. Luka Kristanc iz Zdravstvenega doma v Kranju in infektolog dr. Janez Tomažič iz Infekcijske klinike v Ljubljani. Da povedo svojo zgodbo smo prosili tudi štiri prebolevnice. V pogovor so privolile gospe: Maca Maček iz Ljubljane, Marjeta Rebernak in Ivana Simonič iz Maribora. Z nami bo tudi novinarka, urednica in publicistka Darja Korez Korenčan iz Ljubljane. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik

Dnevno število novih primerov okužbe se sicer pri nas rahlo zmanjšuje; včeraj so ob 7344-ih PCR-testih potrdili 3394 novih primerov, kar je 10 odstotkov manj kot pred tednom dni. V bolnišnicah pa se razmere še zaostrujejo, predvsem pri iskanju dodatnih postelj v intenzivnih enotah. V bolnišnicah zdravijo tisoč sto 54 bolnikov s covidom, na intenzivnih enotah pa že 285, včeraj je umrlo 23 bolnikov. Pritisk na bolnišnice se bo povečeval še vse do konca meseca, ko naj bi število zasedenih intenzivnih postelj preseglo 300. Druge teme oddaje: - Pristojni razmišljajo o tem, da bi bilo za veljavnost covidnih potrdil obvezno cepljenje s poživitvenim odmerkom - Vlada v Pomurju o razvojnih priložnostih regije - Severna Makedonija ovita v črno, v nesreči avtobusa z makedonskimi turisti umrlo najmanj 46 ljudi

Družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma na Viču v Ljubljani zadnje tedne dela po deset, dvanajst, štirinajst ur dnevno. Pacientov v ambulanti, elektronskim sporočilom in telefonskim klicem ni videti konca. Veliko vprašanj je povezanih z epidemijo: Kako naj covid prebolevam doma? Ali naj si merim kisik? Kdaj moram v bolnišnico? Pogosta so tudi vprašanja o karanteni, izolaciji, testiranju in cepljenju.

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, predvsem nekatere skupine prebivalstva so izpostavljene nevarnostim, kot je recimo vročinska kap, ki je nujno stanje, ko je treba ukrepati takoj. Prva pomoč, temeljni postopki oživljanja otrok, odraslih ter uporaba defibrilatorja bodo teme sredinega Svetovalnega servisa. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja, vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje.

V prihodnjih tednih si bodo številni privoščili tudi kakšen oddih. V sredinem Svetovalnem servisu po osmi zato pripravljamo potovalno lekarno, ki mora učinkovati samo nekaj ali več sto kilometrov stran. Da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami. Zanima nas tudi, kako prepoznamo sončarico. Gost: Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. 

Epidemija covida-19 je razgalila globoke težave v slovenskem zdravstvu, kot so kadrovska podhranjenost in čakalne dobe. Kako se bo Ministrstvo za zdravje spopadlo s tem, je razvidno iz dveh zakonov, ki pokrivata nujne ukrepe in investicije v zdravstvu. S sogovorniki pa tudi o tem, kako se slovensko zdravstvo pripravlja na jesen, ki jo bo, kot kaže, znova zaznamovalo širjenje novih različic virusa SARS-CoV-2. O razmerah in morebitnih rešitvah voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: – Robert Cugelj, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, – Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, – Igor Rus, predstojnik internistične službe Splošne bolnišnice Jesenice, – Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič Hudobivnik

Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.

Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur.

V oddaji Pogovor o smo gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Govorili smo o cepljenju, o načrtih na področju investicij v zdravstvo, o kadrovski stiski v zdravstveni negi in o tem, kdo je Janez Poklukar, ko ni v službi.

V Radijski tribuni smo z direktorjem Zdravstvenega doma Jernejem Završnikom govorili o epidemičnih razmerah v Mariboru in cepljenju proti koronavirusu – kako napreduje, kakšne so zaloge cepiv in katere starostne skupine prebivalstva so v teh dneh na vrsti. Pripravil Dejan Rat.

Pred dnevi so javnost vznemirili izsledki raziskave NIJZ, po kateri je večina vprašanih študentov odgovorila, da pri sebi opažajo motnje razpoloženja, skoraj četrtina pa celo samomorilno vedenje. V Radijski tribuni smo se o stiskah študentov pogovarjali s svetovalko iz psihološke svetovalnice Študentske organizacije Univerze v Mariboru, s predsednikom te organizacije, klinično psihologinjo iz Zdravstvenega doma Maribor in študentom mariborske Univerze, ki nam bo na podlagi izkušenj predstavil, kaj pomeni biti študent v obdobju epidemije.

Hitrost in učinkovitost, s katero so v kočevskem zdravstvenem domu cepili prebivalce, je presenetila javnost in razburila tudi nacionalne organizatorje cepljenja proti covidu-19. Kaj je bilo ključno, da so zmogli hitreje in več kot ostali, bi lahko njihov recept uspešno uporabili tudi tam, kjer je sistem cepljenja močno klecnil in kakšne nauke prinaša kočevska zgodba o uspehu? Gost Vročega mikrofona je eden izmed avtorjem tega uspešnega modela, pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja.

Po državi se začenja cepljenje zaposlenih v šolah in vrtcih proti covidu. Prve šolnike so že cepili v Kočevju, tudi drugod pospešeno pripravljajo sezname za cepljenje. V Mariboru bo kriterij vrstni red, pojasnjuje direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik. V oddaji tudi: kljub množičnemu cepljenju se virus v Srbiji hitro širi; v požaru v žalskem domu starejših stanovalka dobila lažje opekline; svetovni prvak na veliki skakalnici Kreft, Lanišek peti.

Janez Poklukar bo po letu in pol vodenja največje zdravstvene ustanove pri nas - kot kaže - prevzel vodenje celotnega zdravstva. Poslanci ga bodo namreč danes predvidoma potrdili za novega resornega ministra. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Premier Janša vabljen v Bruselj na razpravo o medijih v Sloveniji. Kako so odpiranje šol po dveh mesecih doživeli v Nemčiji. Obisk telovadnic in koncertov v Izraelu le za cepljene proti covidu. Slovenci smo v splošnem precej slabi bralci

Kandidat za novega zdravstvenega ministra je direktor ljubljanskega Kliničnega centra Janez Poklukar. Predlog za njegovo imenovanje je že v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor bo kandidata predvidoma zaslišal v drugi polovici prihodnjega tedna. Koalicija je usklajena o predlogu, Poklukar pa naj bi bil izvoljen z udobno parlamentarno večino. V oddaji tudi o tem: - Od danes bodo vse pozitivne na hitrem testu preverili še z molekularnim - Prisegla bo nova italijanska vlada, med prioritetami pospešitev cepljenja - Poročilo OVSE-ja: ameriške predsedniške volitve brez pomembnejših kršitev - Ptujsko Kurentovanje letos po večini prek spleta

V Sloveniji smo do zdaj dobili približno 50.000 doz cepiva proti covidu. Prvi odmerek je prejelo že več kot 22.000 prebivalk in prebivalcev. Potem ko so v domovih za starejše in v bolnišnicah cepili najbolj ogrožene in najranljivejše, se začenja množično cepljenje prebivalstva. Za koga je zdaj ključno, da se cepi čim prej? Ali cepljenje v Sloveniji poteka dovolj hitro? Kako prepričati neodločene? Ali cepivo deluje proti novim sevom virusa? Kdo spremlja stranske učinke? O teh in drugih vprašanjih o cepivu in cepljenju proti covidu voditelj Iztok Konc in gostje v studiu. - imunolog Alojz Ihan, profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, - farmacevt Borut Štrukelj profesor in dekan Fakultete za farmacijo.

Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Dosedanji ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa in priporočila o samozaščitnem vedenju očitno nimajo želenega učinka, zato vlada sprejema vse strožje ukrepe. Bolnišnice delujejo že na robu zmogljivosti, postelje in intenzivni oddelki so napolnjeni s covid bolniki, posledično se že omejuje izvajanje drugih zdravstvenih programov. Kam nas zanaša drugi val koronavirusa in kam nas bo naplavil je vprašanje, ki ga zastavljamo gostom tokratne razprave pod vodstvom Helene Lovinčič. Gostje: - Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, - Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana, - Aleš Rozman, direktor klinike Golnik, član vladne svetovalne skupine za covid-19, predsednik Zdravstvenega sveta, - Marko Bitenc, koncesionar in član vladne svetovalne skupine za covid-19, - Marija Magajne, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorat za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje.

Ob dobrih 900 testiranjih so včeraj pri nas potrdili 14 okužb s koronavirusom. V hrastniškem domu starejših so odkrili še dve, o potrjeni okužbi poročajo tudi iz Zdravstvenega doma Šentvid pri Ljubljani. Poleg domov za starejše pa žarišča očitno postajajo tudi delovna okolja, zato zdravstvena stroka svetuje delo od doma, kjer je to mogoče. Drugi poudsarki oddaje: - Mimo razpisa imenovan novi vodja Nacionalnega preiskovalnega urada - Vse večja negotovost ob skorajšnjem izteku pomoči za brezposelne Američane - Hrvaška za finančno sodelovanje pri graditvi drugega bloka krške nuklearke - Po smrti otroka v Soči predlog za zvočno opozorilo ob dvigovanju gladine reke

Grema na kafe s Tino Božičnik: Okolje vpliva na razvoj in podzavest otroka Med otroki in starši priljubljena Tina Božičnik iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je ob koncu leta 2019 postala štajerska pediatrinja leta 2019 po izboru bralcev Večera. Zgodaj smo se srečali, vstaja ob 4. uri zjutraj, da ima pred službo čas zase in za projekte, s katerimi se ukvarja ob službi in ki jo izpopolnjujejo, pravi, popoldneve namenja družini. Živi na Glavnem trgu, zato smo se srečali v Nani, ki ji je blizu in všeč. Le nekaj minut hoje ima do službe, nekdanje delovno mesto pa čez most. "Obožujem središče mesta, obožujem jutra v Mariboru, na Glavnem trgu vidim sončni vzhod, v mestu je zjutraj še vse tiho, slišim le mariborske galebe, kot da sem nekje na morju," razlaga. Pila je podaljšano kavo s kokosovim mlekom. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-s-tino-bozicnik-okolje-vpliva-na-razvoj-in-podzavest-otroka-10198374

Letošnje poletje bo seveda v nekaterih delih drugačno, kot smo ga vajeni. Z upoštevanjem navodil pa si bo marsikdo privoščil tudi oddih. Pripravljamo potovalno lekarno, ki lahko učinkuje samo nekaj ali več 100 kilometrov stran. Da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami. Gost: Milan Rajtmajer dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

S poznavanjem nudenja prve pomoči lahko na kraju dogodka izvedemo nekatere pomembnejše ukrepe še pred prihodom nujne medicinske pomoči in sočloveku s tem morda rešimo življenje. So postopki prve pomoči v času epidemije in zaradi pravila vsaj metra in pol razdalje, drugačni? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Primož Velikonja, vodja urgence Zdravstvenega doma Kočevje. Pišite na radioprvi.si, pošljite elektronsko pošto, SMS sporočilo ali pokličite med oddajo.

Grema na Skype z Aleksandrom Jusom: Po mojih žilah teče reševalska kri Aleksander Jus je pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. Dnevno je Aleksander Jus razpet med centralno enoto Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Ulici talcev 9 in organizacijsko enoto nujne medicinske pomoči (NMP), ob kateri deluje mariborska vstopna točka za covid-19. Sodeluje v organizaciji dela celotnega zavoda in na področju vstopne točke. Ker sledimo sloganu #ostanidoma, smo se z Jusom, pomočnikom direktorja za zdravstveno nego v ZD Maribor in nekdanjim dolgoletnim članom enote nujne medicinske pomoči, pogovarjali na daljavo preko aplikacije Skype. Javil se nam je iz prostorov zdravstvenega doma. Iz skodelice, ki so mu jo podarile zaposlene v organizacijski enoti patronažnega zdravstvenega varstva, je pil kavo. Intervju: vecer.com/maribor Vabljeni k branju na vecer.com in k poslušanju podkastov Večerove podkastarne.

Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Grema na kafe z Natašo Vidnar: Pri hujšanju moramo vztrajati eno leto Nataša Vidnar, nekdanja mis diskotek, je vodja Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je lani kandidirala za poslanko na Šarčevi listi. Energična sogovornica, ki se trudi, da bi Mariborčani živeli bolj zdravo, je bila aktivna Mariborčanka že kot najstnica. Sodelovala je v izboru za mis Slovenije, leta 1996 postala mis diskotek, v portoroškem kazinoju je delala kot valejka, videli ste jo lahko v znanih oddajah Stojana Auerja, ob vsem tem pa je še pridno študirala. Zdaj je Nataša Vidnar zelo aktivna mama, živi v Šentilju, a bi se rada nekoč spet vrnila v Maribor, kjer 18 let dela v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. Lani je kandidirala na volitvah v državni zbor na Listi Marjana Šarca in v volilnem okraju Pesnica osvojila drugo mesto. Vidnarjeva predava s področij zdravstvene nege in dopolnilno dela kot visokošolska predavateljica na Almi Mater Europaea, kjer tudi končuje doktorat iz socialne gerontologije. Srečali smo se v baru hotela Mercure, nekdanjega hotela Piramida, v bližini njene službe. Pila je kavo s hladnim mlekom. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-nataso-vidnar-pri-hujsanju-moramo-vztrajati-eno-leto-10049523 Vabljeni na www.vecer.com !

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Ker predsednika še vedno muči domotožje, se na lestvici znanih Slovencev s pretanjenim občutkom za humor spuščamo en klin niže. Tokrat se v Spetku zglasi kitarski heroj Slon, bolj plešasta in malo manjša polovica dueta Slon in Sadež. V čakalnici Zdravstvenega doma Vič mu rečejo kar Jure Karas.