Podcasts about bolje

U 195. epizodi Njuz Podkasta detaljno analiziramo "rolerkoster" izbornog dana u Kosjeriću i Zaječaru. Od jurnjave za crnim džipovima i otkrivanja sumnjivih centrala, do uloge policije koja je i sama postala predmet sumnje. Seciramo neuobičajeno mlako obraćanje Aleksandra Vučića i pitamo se šta nam njegov govor tela zaista poručuje. Glavni deo posvećujemo i fenomenu "Ćacilenda" - od posete youtubera @nevenclips preko farse u Urgentnom centru sa ministrom Lončarom, do nove propagandne parole "Bolje Ćaci nego naci". Raspravljamo o tome da li je u Srbiji ostalo "časnih policajaca", kako dopreti do birača zarobljenih u medijskom mraku i da li posle svega ima mesta za optimizam.

Giro je za nami. Dirka po Sloveniji pa pred nami. Še dobro, da se ni začela v Nami. Kaj?! Bolje, da ostanemo pri kolesarjenju rime pa prepustimo komu drugemu. No, vseeno smo izbrali zmagovalca, ki nam je poslal najbolj všečen citat. Naj vam ta odzvanja, ko boste na kolesu. Drugače pa... Prisluhni!Citat: "Kolo ti ne pove, kam iti — pokaže ti, kaj je v tebi."Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Australske zdravstvene vlasti su odobrile novi lijek koji bi mogao usporiti napredovanje Alzheimerove bolesti.

Bernarda Škrabar Damnjanović je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju gospodarske obveščevalne in preiskovalne dejavnosti. Certificirana mednarodna preiskovalka s skoraj 20-letnimi izkušnjami je magistra in doktorandka varstvoslovja.  Je direktorica Detektivsko varnostne agencije, soustanoviteljica tehnološkega podjetja Next Sight, predsednica Inštituta za varnost in strateške raziskave ter članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) v ZDA. Kot častna dekanja detektivske šole v Bukarešti in vodja programa za globalno izmenjavo preiskovalcev je pionirka na področju detektivske dejavnosti. Njeno strokovno delo pokriva širok spekter področij, od korporativne varnosti, notranjih preiskav in preverjanja poslovnih partnerjev do kibernetske varnosti, forenzičnih analiz. Leta 2024 je postavila prvi globalni sistem izmenjave preiskovalcev, ki omogoča detektivom pridobivanje znanj in vpogled v preiskovalne prakse po svetu. Kot govorka in mentorica sodeluje pri razvoju varnostnih politik na nacionalni in mednarodni ravni. Fun fact: Bernarda je na ena redkih žensk v detektivskem svetu na svetu, ki je dosegla tako visoko prepoznavnost in bila povabljena tudi na Europolove konference o kibernetskem kriminalu in varnostnih strategijah prihodnosti. Najljubši citat: "Find a job you love and you'll never work a day in your life." – Konfucij. Opazujte in poslušajte več kot govorite. Najljubša knjiga: Tao Te Jing (Knjiga poti) ali Daodedžing, na kratko Dao, je zbirka verzov, ki jih je v šestem stoletju pred našim štetjem napisal kitajski mislec Lao Tzu. Verzi govorijo o Tau ali Dau, kar v slovenščini prevajamo kot »Pot«, toda pomen besede je mnogo širši, saj glede na rabo v stavku lahko pomeni tudi vodenje po poti, kar se lahko nanaša na filozofsko razsvetlitev oziroma na etično in moralno vodstvo. Nekateri verzi so preprosti, vsakomur razumljivi, kot na primer: »Dober človek se ne prepira, tisti, ki se, pa ni dober.« Drugi vabijo, da se vanje poglabljamo in osmišljamo z zavestnim ubiranjem Poti, v iskanju presežne, vseprisotne modrosti. Najljubša serija: Sem človek dokumentarcev. Hobiji: Potovanja, slikanje, igralska šola, golf, tenis, jahanjeNajljubša hrana: Rada kuham, rada imam jedi na žlico, slow foodNajljubši podjetnik: nekaj jih je, ampak ne bi delala krivice in nekoga posebej izpostavila, pa drugih ne. Predvsem so mi navdih ljudje, ki so sami ustvarili nekaj iz nič, so vizionarji in si upajo iti svojo pot ter uspejo tudi v tujini. Zaključni nauki za poslušalce:·      Varnost in preventiva sta ključ do uspeha – Ne čakajte, da se zgodi težava, ampak vedno razmišljajte korak naprej.·      Resnica vedno pride na dan. Bolje prej, kot slej. – Poštenost in sistematično delo vedno obrodita sadove.·      Znanje in mreženje odpirata vrata – Vedno vlagaj v svoje znanje in bodi povezan s pravimi ljudmi. Upaj si biti sam svoj in samosvoj!

84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež

Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj.

Preuzmi *besplatni popis 50 najutjecajnijih knjiga* koje mijenjaju život - https://humanlabhub.com/knjigeAko ti je koristan sadržaju na kanalu, podrži nas i postani član Human LAB YouTube kanala. Članovi dobivaju pristup epizodama znatno ranije kao i dodatan sadržaj samo za članove. Postani član Human LAB kanala mjesečnom pretplatom https://www.youtube.com/channel/UCSIFN6xiVjRUut98vZ3RrOA/joinMARKO SINOVČIĆU ovoj epizodi Human LAB Podcasta, gostovao je Marko Sinovčić, osnivač brenda Food Beyonders. PARTNERI PODCASTA:......................................*MyProtein* - Najbolji izbor dodataka prehrani i sportske odjeće KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX*Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa, zdravlja i dugovječnosti. Posjeti nas: https://humanlabhub.com .....................................VREMENSKE OZNAKE:// POVEŽI SE S MATEOM //Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orlukaFacebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast*Dobrodošli u Human LAB!*Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe.#keto #carnivore #prehrana #podcast Pratite Human LAB podcast za najnovije epizode o zdravlju i dugovječnosti, i ne zaboravite se prijaviti na naš 5x5 Newsletter za tjedne savjete direktno u vašu inbox. - https://humanlabhub.com/5x5VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.euZa sve upite i suradnje molim javiti se na mail:mateo@humanlabhub.com

+Analize dizajnerskih trendova i poređenje sa 2024.+Imamo li već jasniju sliku o sezoni pred nama?+Kako izgledaju novajlije?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donisi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Sipa ima izredne moči: plašč nevidnosti, super razpršilec črnila, vendar se nima s kom igrati skrivalnic, razen morda z lačnim morskim psom ... Ima ovalno in ploščato telo ter deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Živi v čudovitem svetu, ki ga poseljujejo ribe, kiti, morski psi, rakovice, morske zvezde, kozice, morske vetrnice in koralni grebeni: v oceanu. Sipa lahko po želji spremeni barvo in tudi svojo teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala, brezhibno se zlije z okolico. To ji zelo koristi pri lovu ali pri begu pred plenilci. In to še ni vse: njeno telo oddaja svetlobo, podobno bliskom, ki naelektri njen plen in ga hipnotizira, da ne more pobegniti. Ima tudi skrivno orožje: vrečko s črnilom! Bolje, da je ne prestrašite, sicer lahko v obraz dobite črno barvilo, ki se imenuje sepija. Jesti ali se pustiti pojesti? Ji vse te super moči lahko omogočijo, da se izogne nevarnostim?La seiche : championne du cache cache sous-marin Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Ob naraščajočem medvrstniškem nasilju in pojavih samopoškodovanja so poleg pomoči tem otrokom in mladostnikom zelo pomembne tudi preventivne dejavnosti. Na Primorskem, kjer je problematika nasilja pri otrocih močneje izražena kot drugje, so v Svetovalnem centru Istre za šolarje in dijake pripravili dejavnosti, ki pomagajo reševati konflikte, povezovati otroke, starše in učitelje oziroma otrokom dajejo možnost, da so njihove težave slišane. Predstavlja jih direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istra mag. Vesna Starman.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Za razvoj pesniškega jezika Zorana Pevca velja, da je njegova idejna struktura podobna. Nikoli se ni odrekel zavezanosti filozofiji in duhovnim razmislekom, prav tako kot je v njegovi poeziji vselej dosledno navzoče samoizpraševanje. Ocene vsake njegove nove pesniške zbirke navajajo, da gre za nadaljevanje in nadgraditev avtorjevega dosedanjega opusa, ki jemlje iz postmodernističnih in metafizičnih širjav. Vsekakor drži, da se pesnik Zoran Pevec, samohodec, ozira za vedno novimi interpretacijami, izpeljanimi kot enovita celota na podlagi ideje, ki ga vznemiri in ji nato sledi. Vsaka njegova knjiga poezije je enota zase, vse so konceptualno zgrajene na osnovi ene, vodilne ideje, kar razkrivajo že premišljeni naslovi zbirk. Če preskočimo prve knjige Orbis pictus (1986), Zapisi pozabljenih (1996), in Pod silikonskim nebom (2000) ter v zbirki Moški v sobi (2004), začinjeni z rahlo samoironijo, prisluhnemo pesnikovi vsakodnevnosti, preverjanju dvomov in lucidnemu samoizpraševanju, se presenečeni znajdemo v svojevrstnem monologu pesniške zbirke V neki točki (2006), v kateri se Pevec že počasi odreka realnemu. Tako je tudi v neki točki skoraj dve desetletji pozneje kot Edvard Kocbek pesem strnil v preobsežnosti jezika, / v kamen in v nočno hišo / brez oken, brez oči. Radikalna sprememba sledi v zbirki To ni Michel Foucault (2014) z jasno, bolj poetično kot filozofsko aluzijo na Magrittovo slavno sliko To ni pipa, pri čemer gre za razglabljajoč odnos med besedo in vizualnostjo kot prevaro. Pomenski okvir zbirke V sobi na osnovi naslova ni tako berljiv, a tudi te pesmi temeljijo na berljivih podobah in prispodobah, gradijo na odsevanju sodobnega sveta na odblesku preteklosti, se potapljajo v paradokse in praznino različnih časovnih obdobij ter pristajajo v sedanjosti. Še dlje nazaj, k izvoru zahodne misli, k Sokratu in k osvoboditvi od primarnega strahu pred fizično smrtjo je pozivala zbirka z naslovom Kako postati nihče (2018) in podnaslovom melete thanatou, ki je hkrati naslov sklepne pesmi v knjigi. Naslov napeljuje bralca na budistično nirvano, na popolno izpraznjenost. V najnovejši zbirki V sobi pa Pevec, kot pesnik Louis Zukofsky, zapiše: »Lahko se je ločil od sebe, / od poezije nikoli.« Zbirke z začetka dvajsetih let so Pevčevo premočrtno smer še utrdile. Zbirka Na objektivističnem stolu (2021) je zgoščeno razmišljanje, ki na različne načine zaznamuje položaje sodobne družbe, mitsko preteklost in poezijo iz različnih zornih kotov. Za pesniško zbirko Beckett – moj advokat (2022) pa je značilna izgubljenost posameznika v razčlovečenem svetu, v katerem išče lastno identiteto. V njej je Beckett kot advokat ves čas absurdno navzoč med pesnikovimi verzi kot predstavnik nekdanjega, ne tako kaotičnega sveta. Srhljivo ironična verza zadnje pesmi »problem smrti je le umrljivost / sicer pa bi menda kar šlo,« se ujemata tudi z zaključki posameznih družbenokritičnih pesmi, ki niso optimistični. A vendar! V zbirki V sobi Pevec kot Hegel v iskanju lastne neskončnosti ve, da je pisanje poezije ustvarjanje lastnega sveta z besedami, ki zavzeto čakajo – ne na Godota, temveč na lastno razsvetljenje. V tem kontekstu je kot logična nadgradnja dosedanjih zbirk poezije nastajala tudi zbirka pesmi V sobi. Iteracija besedne zveze v sobi je slogovna figura, ki določa ritem pripovedi. S ponavljanjem istih besed v prvi vrstici vsake pesmi Pevec razkriva podobe kot v filmu, kader za kadrom, pri čemer so pomembne njegove posamične poante in razmisleki ob njih, s katerimi posega v njihovo intimo, se z lucidnimi pomisleki tihotapi v njihova sporočila in jih vpenja v samosvojo celoto. Ni presenetljivo, da je za sogovornike izbral štiriindvajset pesnikov, petnajst pesnic, osem filozofov, Platona, ki ni sedel v sobi / temveč v skupnosti Akademije , / na prostem, tri glasbenike, dve pevki in enega pevca ter celo mističarko. Izbral je torej petinpetdeset avtorjev in avtoric različnih umetniških glasov ter jih bralcu v uvodnih verzih predstavil najprej kot poročevalec, v nadaljevanju pa vanje rafinirano vpleta svoja osebna, poetična in filozofska gledišča. Gre torej za premišljeno izbrana intimna vabila, objektiven odnos do izbranih 'gostov v sobi' in subjektiven pogled nanje. Bolje rečeno – za lastno razčiščevanje bivanja v svetu, ki je, kakršen je. V vsaki pesmi je pesnik hkrati biograf in avtobiograf in ravno ta dvojnost je dramaturško privlačna. Jasna in premočrtna je od trenutka, ko se je Zoran Pevec domislil, kako bi prek izbrancev ubesedil svoje stanje duha, svoj lirično-filozofski pogled na svet. Zbirka V sobi ni razdeljena na cikle ali posamezne dele. Pesmi, ki niso enako dolge, gradijo kratki verzi, prefinjeno izpiljeni v tekoči pripovedi brez kitic. Začetek je navadno pripovedno umirjen, nekako na sredini pa se skoraj vsaka pesem prelomi v dramatično poved, ki se navezuje na izbrančeve osebne in umetniške značilnosti, ter se navadno zaključi s pesnikovim povzetkom, razmislekom, komentarjem, poglobljeno poanto. Drzno preigravanje med komentiranjem in vključevanjem pesnikovega eksistencialnega in filozofskega razmišljanja bralca ves čas 'drži v šahu'. Kakšen je Pevčev na prvi pogled prepoznaven upesnjeni svet, se izriše že v vizualni podobi med plešočimi listi spominov, v nadrealistični fotografiji Mana Raya, na drevesu spoznanja, ki mu je zmanjkalo figovih listov, v zadetku tarče natančno v sredino črnega centra, med Kooningovimi in Pollockovimi slikami v newyorškem muzeju moderne umetnosti, na livadi marjetic, kjer vsakdo govori vsakomur, na vrtu, kjer angel hodi v krogu, prekrit z lučjo in temo, ter v temnih sanjah in besedah mraka na osamljenih ustih in v sanje zaviti pisani blazini na armaturi življenja. Prispodobe v zaključkih pesmi so paradoksalne, abstraktne, in celo slavospevne, pomensko se vedno navezujejo na izbranega obiskovalca sobe: »Iz antičnih spisov preberemo, / da je bil Platon njegov učenec / in tako je menil tudi naš največji pesnik, / ko je dejal, / da bi vsak Tomaž hotel biti Šalamun.« Poezija je najbolj izčiščena, izpiljena raba jezika, kjer je vsaka najmanjša beseda pomembna. Zoran Pevec se pri luščenju bistva in plastenju lastnega lirskega nagovora tega v celoti drži. Portreti z njegovimi komentarji so asketsko zgoščeni, iskrivi in poglobljeni. Nobena beseda ni odveč in nič ne manjka.

S kime bih radije razgovarala o donošenju (novogodišnjih) odluka nego s Renatom? Renata Debartoli, psihologinja i psihoterapeutkinja s više od 10 godina iskustva u radu s klijentima, pridružila mi se po prvi put na #radimposvom podcastu! Kroz godine smo surađivale u različitim ulogama, a u ovoj epizodi razgovaramo o izazovima i odlukama u poduzetništvu, potrebi za sigurnošću prilikom promjene smjera, utjecaju tuđeg mišljenja te balansiranju različitih aspekata života. Renata je podijelila svoja osobna iskustva o promjenama i ulasku u majčinstvo, kao i praktične alate koji vam mogu pomoći da donesete prave odluke za sebe. U ovoj epizodi pričamo: - Zašto se često držimo projekata, poslova i odnosa koji nas više ne ispunjavaju? Renata otkriva kako osvijestiti i preuzeti kontrolu nad tim psihološkim obrascem. - Kako prepoznati trebaš li odustati ili se još malo potruditi? Renata je podijelila jednostavan, ali moćan znak koji ne smiješ ignorirati. - Što kada se bojiš da možda ne postoji bolji - partner, posao, klijenti - od onih koje imaš sada te kako adresirati taj strah. - Renata je iskreno podijelila vlastito iskustvo - zašto je nakon dvije godine odustala od ulaganja za koje su joj svi govorili da bi bila ludost napustiti ga. - Zašto smo i Renata i ja odabrale sigurniji i sporiji put prema izgradnji vlastitog biznisa - i zašto vjerujemo da je to često bolja opcija. - Što stvarno mislimo o poduzetnicima koji odluče napustiti poduzetništvo i vratiti se na "klasičan" posao. - Renata, koja je nedavno postala mama, otkrila je kako se nosi s osjećajem gubitka poslovne uloge dok je na porodiljnoj pauzi. - Koja 3 provjerena faktora će ti pomoći donijeti pravu odluku u svakoj situaciji te kako se najbolje pripremiti za promjenu smjera. - Kako izgraditi povjerenje u sebe i život - i vjerovati da će na kraju sve ispasti baš kako treba. Saznaj više o Renati na: Instagramu: https://www.instagram.com/renata.debartoli/ YouTubeu: https://www.youtube.com/@renatadebartoli Webu: https://renatadebartoli.com/ Ostani u toku: Newsletter - https://content.teatime.com.hr/newsletter Instagram - https://www.instagram.com/teazavacki E-mail - tea@radimposvom.com.hr

Nemanja Milović je bivši personalni trener NBA košarkaša, teniske reprezentacije i drugih. Danas deli naučne informacije iz oblasti ishrane, treninga, suplementacije i života. _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?

Remote ili uredski rad - tko bolje radi?! Prije mjesec dana zapalili smo LinkedIn s izvještajem čiji naslov glasi Juniori trebaju dolaziti u ured i točka! Ne zbog šefa, nego zbog sebe. U komentarima oformljeni su tabori koje si mogao čitati uz kokice, ali kako bismo napokon zaključili jednu od najžustrijih rasprava u IT-ju, tako smo pozvali 3 C-level gosta u Netokracija podcast.U razgovoru čije se predviđeno vrijeme trajanja rastgenulo s 40 minuta na preko sat vremena debatiranja i dijeljenja konkretnih iskustava, sudjelovali su:Ivan Bešlić, CSO SofaScorea u obrani uredskog rada,Ivan Božić, CEO Ars Future u obrani hibridnog rada,Ivica Horvat, CEO Factoryja u obrani remote rada.Naš Ivan Brezak Brkan je u novome formatu Slažem se...NE! postavljao goruća pitanja na temu remote rada na koja gosti odgovaraju s da ili ne te zatim argumentiraju svoj stav._______________0:00 Uvod1:02 Tko od gostiju voli/ne voli raditi remote?3:35 Član tima dobiva osjećaj da je dio tima isključio kroz interakciju uživo?7:02 Remote rad omogućava zapošljavanje najboljih talenata širom Hrvatske i svijeta?10:25 Remote tvrtka mora imati remote first kulturu da takav rad funkcionira?14:00 Remote rad je bitan za work-life balans?24:23 Juniori nisu za remote rad?28:22 Remote rad se prihvaća isključivo zbog društvenog pritiska?37:40 Većina menadžera ne znaju voditi remote timove?40:10 Poslodavci žele ljude u uredima da vide rade li zaista?43:18 Remote rad je bolji za roditelje?50:10 Hrvatske tvrtke bi ukinule remote rada kada ih ne bi brinuo odlazak radnika?53:05 Što gosti savjetuju poslodavce i radnike?AFTER CREDITS 54:50 Zašto Ivica misli da smo svi zapravo remote?56:20 Hibridni rad ne stvara očekivanja1:00:15 Dopisivanje ili poziv, a što je s koncentracijom na sastancima?1:06:45 Jesu li remote ljudi manje produktivni?_______________

Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.

Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.

Tako kot rojstvo in osebni prazniki, je tudi smrt prelomnica - to je praznovanje za nebesa. A spomini na tiste drage osebe, ki so odšle iz našega življenja, so lahko še zelo živi in boleči. Katere misli in načini žalovanja nam lahko pomagajo in kako nam lahko tudi žalovanje pomaga na poti bo boljše samopodobe - o tem je tekla beseda v oddaji Za življenje. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?Sogovorniki: dr. Vesna Miloševič Zupančič, doktorica organizacijsko-kadrovskih študij in strokovna direktorica eŠtudentskega servisa Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah

Človek se po navadi razveseli, da bo praznoval. Taka je vsaj njegova prva misel. V njem se vzbudi pričakovanje, ki se opira na izkušnje s prejšnjih praznovanj, dogodkov, ki so se mu zapisali v srce. Tako je med nami, ki smo prijatelji. Imamo dragocene odnose in želimo doživljati stvari skupaj. Lahko bi se samo zahvalili za vse, kar nam je dano, za odnos, ki ga imamo. Vemo, da je nekaj prelepega, ko začutimo drug drugega, lahko se nasmejemo, iskrimo ob naših večnih primerjavah, se razumemo v težavah, se dobrohotno veselimo tudi majhnih uspehov vsakega izmed nas. Vsak praznik, ki živi v naših dušah kot del omike, sproži poseben občutek, zagon za to, da se premaknemo v neko smer, morda po utečeni navadi ali pa v kaj novega. Začnemo pripravo na dogodek. Vsak izmed nas na svoj način prispeva k temu, da je ozračje sproščeno, toplo, igrivo, a hkrati poskrbi za vse, kar nam lahko polepša praznovanje. Z leti je priprav vedno manj. Nihče ne pozabi poskrbeti tudi zase, za to, da se praznovanje ne bo po nepotrebnem spremenilo v problem. Pa vendar, tudi problem, ki ga nismo predvideli, lahko okrepi prijateljstvo. Kot tisto noč. Bila je ledeno mrzla noč s kristalno čistim snegom. Pešačili smo čez polja in gozdove po škripajočem snegu. Zvezdnato nebo. Svetilo nam je na milijone zvezd. Samota. Imeli pa smo tudi svoje svetilke. Sprva smo živahno klepetali med seboj, potem pa smo utihnili in začutili globino tišine. Nikjer nobenega prometa. Tišina je bila tako močna, da je delovala kot en sam velik, topel objem. Mraz se je zarezal v obraz, v pljuča. Zazdelo se mi je, da bom kmalu potrebovala zdravilo za lažje dihanje. Bolje, da to takoj storim, sem se odločila. Pobrskala sem po nahrbtniku, a zdravila ni bilo. Nedaleč stran se je iz nekega naselja v nebo pognala raketa. Odločila sem se, da prijateljem povem, kaj se mi dogaja. Pozabila sem nujni pripomoček za pohod. Neprijetno sem se počutila. Potem sem začutila roko. Skrb in razumevanje. Vsi so bili eno z menoj. Nič mi niso očitali. Vodja je povedal, da je v resnici naš cilj tisto naselje. Raketa. To je bilo znamenje zame, da je tam zatočišče, da je rešitev blizu. Hvala za vse, mi je pelo srce, ko smo na toplem, v prijaznem gostišču pili čaj. Hvala za prijatelje, za vse ljudi, za to, da lahko doživljam dobroto, prijazno pomoč. Topel napitek mi je pomagal, nekdo je prinesel še zdravilo, ki sem ga potrebovala. Kot majhen čudež. Ali pa velik. In igra luči, ki je sijala z neba, se je prepletala z našim praznovanjem, objela nas je Luč, ki je bila z nami in smo jo čutili skupaj, v dobrem in slabem povezani prijatelji.

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma, o snazi rešenosti i snazi potrebe za mirom, koja donosi razgovor sa glumcem Ammarom Mešićem. Ammar se nedavno vratio iz Beča, gde je otišao kako bi radio na građevini, nakon što je ovde ostao bez posla, jer je odbio da ćuti o stvarima koje su mu u ovoj zemlji smetale, poput odnosa prema nasilju, besa u ljudima, stanja životne sredine, ali i stanja u društvu. U Beograd je došao pun utisaka, ali i mudriji za značajno životno iskustvo. Govorio je o uređenosti države, razlozima zbog kojih je u Beču uspeo da se odmori iako je tako radio najteže fizičke poslove, ali i o načinima na koje i sada, kada se vratio u Srbiju, pokušava da uredi makar svoje dvorište.

Tale žena je znala vse, saj je njena mama to vedno počela. Samo ni vedela, da lahko pride do kakšne nesreče, saj verjetno njena mama ni nikoli doživela kaj takega. K sreči je imela potrpežljivega in ljubečega moža. Pa se je obneslo? Prisluhni angleški pravljici Naslednjič bo bolje. Projekt Gutenberg, Še več angleških pravljic, zbral Jospeh Jacobs, 2020, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja. Se na avstrijskem Koroškem pri dvojezični vzgoji in izobraževanju obetajo pozitivne spremembe? Kaj se dogaja po zadnji seji Foruma za dialog, pojasnjuje Nanti Olip, vodja sosveta slovenske narodne skupnosti, ki deluje pod okriljem urada zveznega kanclerja. Z doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se pogovarjamo o pouku slovenščine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter možnostih za širitev. Pri najdejavnejšem porabskem slovenskem društvu - društvu upokojencev - pa preverjamo, ali so se vrnili v ustaljene tirnice. Kaj se dogaja z mlajšimi člani? Delajo, pravi predsednica Marijana Fodor. 

Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.

Svetovno gospodarstvo se bo letos po najnovejši oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj okrepilo za 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Napoved je boljša za Združene države in Kitajsko, nekoliko slabša pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. OECD naši državi za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno.

30 - Istoričari Ivan Drljača i Nikola Đukić pričaju o Martovskom puču. Da li su parole komunista tokom narodne pobune početkom 1941. zaista bile "Bolje rat nego pakt"? Kako je svrgnut i zamalo streljan namesnik, knez Pavle Karađorđević? Šta se dešavalo u vremenu koje su prethodile 27. martu 1941. godine i kakav je bio manevarski prostor jugoslovenskih vlasti pred i početkom Drugog svetskog rata?

Our Cinan speaks with Serbia's Pesma za Evroviziju and Eurovision 2022 star Konstrakta in Belgrade ahead of the semi-finals. Learn all about "Novo, bolje" now!

Veljača je mjesec podizanja svijesti o raku jajnika. Ovaj tip raka ima 30 podvrsta, što ga čini najsmrtonosnijim ginekološkim rakom sa šansama preživljavanja od samo 49% pet godina nakon postavljanja dijagnoze. Simptomi raka jajnika se isprepleću sa simptomima drugih bolesti ženskih reproduktivnih organa poput endometrioze, te se zbog toga često dijagnosticira u poodmaklim stadijima. O simptomima ove bolesti,načinima dijagnosticiranja i tretmanima govori doktorica Amy Wilson iz Zaklade za istraživanje raka jajnika - Ovarian Cancer Research Foundation, koja je vodeća nevladina organizacija koja prikuplja sredstva za istraživanje te bolesti.

Novi program obuke ima za cilj da pomogne osobama na prvim linijama, kao što su bolničari i policija, da efikasnije reaguju u kriznim situacijama na osobe sa demencijom. Online kurs Dementia Training Australia koji podržava vlada osmišljen je da poboljša svijest o vrstama ponašanja koje ljudi s demencijom mogu pokazati.

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Samo Ravnikar, skrbnik zavarovanj, Avalon Tim

Vera Đorđević je međunarodni profesor Suđok (Su Jok) terapije. Sa svojim znanjem o šaci i njenim vezama sa telom, Vera pomaže ljudima da pronađu unutrašnju ravnotežu i postignu optimalno zdravlje. _______________________________________________________________________________________________

Filmska navdušenka je postala že v mladosti, ko se je prvič srečala z italijanskimi grozljivkami, ki so jih predvajali na avstralski javni televiziji. Danes predavateljica filmskih študij na avstralski univerzi RMIT najbolj obožuje filme o duhovih, rada pa pogleda tudi dobro romantično komedijo.

V 167. epizodi podcasta gostim mojo sestrico Majo Gaspari, ki se v podcast Lovim ravnotežje vrača četrtič. Tokrat govoriva o aktualnih izzivih, s katerimi se ukvarjava. Zadnje mesece imava namreč obe veliko pozornosti usmerjene v najino zdravje. Maja ti bo zaupala, kako se je končalo leto 2022 in začelo leto 2023, ko so jo zdravniki ujeli tik pred možno možgansko kapjo. Kako je upravljala s situacijo, kako smo kot družina bdeli nad potekom Majinega zdravljenja, kaj je šlo narobe in kaj prav in kaj smo se vsi skupaj iz te izkušnje naučili. V drugem delu pogovora ti razkrijem še, kaj se je v zadnjem času na področju zdravja dogajalo meni, zakaj sem bila slab mesec na bolniški in kje se najini zgodbi prepletata. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Majo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda167 V epizodi sva omenili akcijo, ki je trenutno odprta v moji spletni trgovini. Do samo 26. 4. 2023 lahko po najnižji ceni do sedaj ujemaš 6 interaktivnih vodičev in delovnih zvezkov: Paket Lovim ravnotežje (vključuje vodiče "Kako najdeš svoj zakaj?", "Kako presežeš omejitvena prepričanja?", "Sestavi svojo jutranjo rutino" in "Vodič za pisanje dnevnika"), interaktivni vodič in delovni zvezek Produktivnost, delaj pametneje, ki sva ga oblikovali z Majo in vodič Postavljanje ciljev. Vse skupaj za samo 39,80 EUR (redna cena je 124,40 EUR). Svoj izvod dobiš na: https://ninagaspari.com/products/ujemi-ravnotezje-delaj-pametneje-in-postavi-cilje-2023 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Ta teden smo Slovenci pričeli in končali z razkazovanjem našega športnega okusa. Bolje rečeno ne-okusa. Nehote smo namreč razkrili, da nam šport kot tak, z vsemi vrlinami in umetelnostmi vred, ne pomeni kaj dosti, smo zgolj in samo navijači slovenskih tekmovalcev, pa še to najraje takrat, ko je uspeh čim bolj zanesljiv. V Petkovi centrifugi Damjan Zorc razmišlja tudi o reformnem pogumu in resnici. Vsi bi jo častili, dokler se ne obrne proti nam.

Nova epizoda podkasta "Dobar loš zao" sveže je ispečena. Bolje epizoda, nego voditelji! Nenad Kulačin i Marko Vidojković zahvalili su se u prvom delu emisije Borisu Tadiću, zbog kog sada svi znaju šta im se dešava, aplaudirali su jednoj divnoj bakljadi i "u glavu" su izbrojali koliko je bilo sveta na skupu podrške tužiteljkama, a koliko na "pravoslavnoj mobilizaciji". Gost je, po četvrti put u DLZ, novinar Cvijetin Milivojević! Cvijetin je ovog puta, može se reći, iznenadio autore svojim stavovima o situaciji na Kosovu i uvođenju sankcija Rusiji, ali u DLZ je svako iznenađenje dobro došlo, a razgovor je, u najboljem maniru vaše omiljene emisije, protekao u prijateljskoj atmosferi, uz zdravu dozu humora. U Magarećem kutku moći ćete da čujete koliko ljudi živi u Željku Mitroviću. DLZ, jedini podkast u Srbiji pod zaštitom Međunarodnog PEN centra.

Elektrika je v našem času nepogrešljiva in seveda danes ne pozivamo k njeni neuporabi, ampak poskušamo predstaviti bolj pametne načine uporabe energije, ki nas lahko na koncu mesecu nagradijo s kakšnim evrom prihranka. Kako zračiti prostore, kdaj prižgati pomivalni stroj, kaj narediti s sušilcem za lase? Sogovornika: Jure Čižman, Inštitut Jožef Stefan; Jure Ausec, fizik. Zapiski Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje; Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M'Illumino di meno; Varčnicam, 3. del: Bolje trgovina z rabljenimi oblačili kot tista s hitro modo; Varčnica, 4. del: Prihranimo s hrano.      

Velik del varčevanja predstavlja tudi naš odnos do hrane. Kaj kupimo, kaj skuhamo in kaj zavržemo? Je krompirjev olupek res za v smeti? Kaj pa kis vložnin? Bi lahko pripravili kaj okusnega iz zelenega dela korenja? Za nekoga bo to odkrivanje tople vode, nekomu pa morda razširi perspektivo dojemanja hrane. Sogovornici: Nika Babić, vodja bistroja Veganika; Katja Sreš, Ekologi brez meja. Zapiski Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje; Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M'Illumino di meno; Varčnicam, 3. del: Bolje trgovina z rabljenimi oblačili kot tista s hitro modo;

V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Tekstilna industrija pa je takoj za naftno druga največja onesnaževalka okolja na svetu. Slovenija je po količini zavrženega tekstila nad evropskim povprečjem.⁠ Danes Slovenci kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti in skoraj tretjino oblačil, ki jih imamo v omari, nikoli ne oblečemo. Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka, ki so jo izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju z društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil, oziroma 12,3 kg na prebivalca. Zato – preden oblačilo zavržemo – pomislimo tudi na druge načine, s katerimi mu lahko podaljšamo uporabo. Zapiski Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje; Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M'Illumino di meno;

Nadamo se da nas je 2022. naučila da čitamo, neka nam je 2022, nadamo se, dala osnova da pravimo nove stvari na novim temeljima u budućnosti. Neka nam je 2022. bila dobar početak!

Zagovornici prava australskih doseljenika pozivaju na poboljšanje mjera zaštite onih migranata koji prijavljuju nezakonite radne uvjete, a koji zbog toga strahuju od deportacije iz zemlje. Rezultati najnovijeg istraživanja opućuju na to da poslodavci ciljaju na radnike iz kulturološki i jezično različitih zajednica oglašavajući radna mjesta s plaćama koje su daleko ispod zakonom propisanih minimalnih stopa.

Izteka se volilna kampanja pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev. Kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar imata za nagovarjanje volivk in volivcev čas še do polnoči. Najnovejša volilna napoved, ki jo je za našo hišo izvedla agencija Valicon, kaže na zmago Pirc Musarjeve. Ogrozi jo lahko le vedenje njenih taktičnih volivcev. Druge teme: - Evropsko gospodarstvo na točki preloma: gospodarska rast v Uniji letos 3,3-odstotna, prihodnje leto bo močno upadla - Francija dovolila vplutje reševalne ladje Ocean Viking z več kot 200 migranti na krovu; dve tretjini jih bodo sprejele tudi nekatere druge evropske države - Največje martinovanje v državi v štajerski prestolnici v polnem teku; vinarji ob letošnjem manjšem pridelku opozarjajo na številne izzive

Ep 189Follow-upFission ne može da edituje više traka, već samo jedan fajl.VestiRIP Hrvoje Kablar, Apcom-ov servis menadžerBest ofBest of iz tri, suštinski iz dve epizode:DTP deo 1: Bolje da ga grebe nego da ga ližeDTP deo 2: Nije ti to video, pa da svako ima u kućiNe plače gost, nego je počela kišaZahvalniceSnimano od 14. do 19.8.2022.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.Nihil2014. oil on canvas67 x 47 cmprivate collection

Otvoreni studio je TV emisija Glasa Amerike koju emitujemo svakog radnog dana od 22 sata po srednje-evropskom vremenu. Uz vesti dana, gledaoci mogu da očekuju intervjue, izveštaje, analize i reportaže o ekonomskim, društvenim, naučnim i kulturnim zbivanjima u SAD, regionu i šire.

U razgovoru sa Sandrom smo pričali o inovacijama, odnosno kako i zašto organizacije trebaju da inoviraju. Kako bismo vam pružili jednu zaokruženu celinu u razgovoru, krenuli smo od definicije inovacije, a Sandra nam je u 100 minuta razgovora otkrila da je za početak važno postaviti pitanje Zašto inovirati, koja sve pitanja treba postaviti organizaciji koja želi da inovira, te smo prošli put od inovacionog ekosistema, liderstva, organizacione kulture, do kreiranja inovativnog proizvoda uz neku od metodologija i tehnika koje danas dobro poznajemo, poput Lean startup metode, Design thinking-a i Agile-a. Sandra Nešić, Head of Innovation Consultancy @ ICT Hub https://www.linkedin.com/in/sandranesic/ https://www.icthub.rs/ Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Šta je inovacija i vrednost u kontekstu inovacije? - Zašto korisnici žele bolju vrednost i inovacije? - Zašto uopšte organizacije žele da inoviraju? - Koja pitanja postavimo kompaniji koja izjavi da želi da inovira - Kako do inovacije - Elementi inovacionog sistema - MVP inovacionog ekosistema - Liderstvo kao uskoro grlo inovacije - Izazovi inovacija u korporacijama - Kreiranje proizvoda - Karika koja nedostaje - upravljanje razvojem proizvoda - Ekosistemska saradnja za inovaciju - Srbija kao deo inovacionog sistema - Poruka za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ Želeli bismo da vam skrenemo pažnju na jednu od usluga MTS-a: Upravljajte svojom digitalnom administracijom i fakturisanjem lakše, sigurnije i brže - sa bilo kog mesta i kada to vama odgovara. Dočekajte spremni prelazak na elektronsko fakturisanje uz Banqup platformu za eFakture, koja se nalazi u mts ponudi. https://mts.rs/Poslovni/Digital/Poslovna-resenja/eFakture 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ''Dilema inovatora'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Bravo za naš mozak! Pametniji je nego što sami za sebe mislimo da smo :) Sa mnom u podkastu ponovo Dalibor Šumiga, i pazite sad ovo: jer ste vi to tražili ! :) Ne, zaista, i to u velikom broju!Izvorno, ova epizoda je trebala nositi naslov "jedite govna, milijardu muva ne može biti u krivu", no, hajdemo ipak ovako...Za koga je ova epizoda i šta su joj teme: najprije o tome šta za nas radi naš mozak, zašto u kratkotrajnoj memoriji čuvamo samo 7 informacija, a dugoročno pamti samo ono što će nam pomoći da u budućnosti donosimo bolje odluke...pitanja o motivaciji i tome zašto je to pogrešan pristup..za sve vas koji se bavite marketingom, prodajete neki proizvod, radte sa ljudima, interesuje vas ljudsko ponašanje, kako reaguje mozak na neke stimulanse, ako želite promijeniti percepciju o nečemu i kako u tome koristiti pozitivan social proof; zašto je najuspješnija kampanje dive is back "Što si tako lijep"... i još mnogo toga. Šumiga je neuronaučnik, bavi se ljudskim ponašanjem i neiscrpan je izvor informacija koje će vam otvoriti nove poglede na neke stvari preko kojih ste olako prelazili... uživajte. I hvala vam na slušanju. Naravno: subscribe i puknite review, iskreni i iz srca :)

Tako sam i ja, i evo me na prvoj epizodi svog Podkasta. Želja mi je da ga pokrenem odavno i nikako da budem spremna. Iskreno, nisam ni ovog trenutka, no natjerala sam se da ovu ideju izbacim iz glave gdje je dugo stajala zaglavljena. Možda sam samo imala prave ljude da me ohrabre, možda mi je samo dosadilo čekati :)  A ako bi se trebala izvući neka pouka iz ove epizode, bila bi to ova: Bolje ranjen nego mrtav.  Vjeruj mi :)