Podcasts about v evropi

Neurje škodo povzročilo v več kot 50-ih občinah. Najhuje prizadeti Komenda in Cerklje na Gorenjskem.Papež danes in jutri na Kanarskih otokih, sinočnje odprtje zvonika Jezusa Kristusa na baziliki Svete družine v Barceloni pravi spektakel.Finančni ministri članic Unije v Luksemburgu o stanju gospdarstva in javnih financ v območju evra.Iran zaprl Hromuško ožino za ves promet, medsebojno obstreljevanje z raketami in droni se nadaljuje.Drevi se začenja svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem bo nastopilo rekordnih 48 reprezentanc.Stekle priprave na referendum o spremenjenem parkirnem odloku v Ljubljani.V Evropi in pri nas močan porast spolno prenosljivih bolezni.Vreme: Popoldne so še možne posamezne plohe, jutri in v soboto nekaj več sonca.Šport: Slovenski rokometaši dobili nasprotnike na svetovnem prvenstvu.

To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo! V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno prizadane tudi možgane. Na primeru nevrosifilisa se je veliko naučila tudi psihiatrija. Stigma je še velika. Če ga hitro odkrijejo, je zelo dobro ozdravljiv. Bolezen, ki ima zanimivo zgodovino, nikakor ni stvar preteklosti. Vabljeni na potep z Mojco Delač in njeno gostjo, specialistko infektologije, dr. Barbaro Kokošar Ulčar!

Pred dnevom praznovanja »miru in enotnosti v Evropi« smo govorili o programu Erasmus+, ki že skoraj štiri desetletja povezuje mlade po vsej Evropi. Zakaj zanimanje iz leta v leto raste? Kaj Erasmus mladim prinese – ne le na študijski, ampak tudi na osebni ravni? In kako danes program vključuje vse generacije, od šol do univerz in izobraževanja odraslih? Naši gostji sta bili Maja Pavšič, svetovalka na področju terciarnega izobraževanja, in Erika Bolčina z Univerze v Ljubljani.

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša

Spomnili smo se, da je papež Leon XIV. opravil drugo mednarodno apostolsko potovanje – pot ga je vodila v Monako. Spregovorili smo tudi o prazniku Gospodovega oznanjenja, ki je ponekod dan zaščite nerojenih otrok in pa o tem, kako bodo zaradi varnostnih razmer okrnjena bogoslužja v Sveti deželi. V oddaji smo odprli še nekaj drugih tem, kot so zasedanje francoskih škofov na temo tradicionalistov in spolnih zlorab, preganjanje kristjanov v Evropi na primeru finske poslanke in povedali, koliko ljudi je v enem mesecu počastilo počastilo relikvije sv. Frančiška. Osrednji pogovor pa smo tokrat namenili vrhovni skupščini Gibanja fokolarov, ki je začrtala smernice za naprej in izbrala novo vodstvo. Povedali smo tudi, kaj jim je na zasebni avdienci sporočil papež Leon XIV.

Nafta se še naprej draži zaradi zaprtja Hormuške ožine, zato se v Evropi pripravljajo na najhujše scenarije za prihodnje mesece. Zaskrbljenost na celini ob tem povzroča še odločitev ameriškega predsednika Trumpa, da začasno omili sankcije na izvoz ruske nafte; Nemčija želi, da vojna z Iranom ne bi poslabšala položaja Ukrajine. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth medtem skoraj vsakodnevno ponavlja, da Iran čakajo najhujši napadi doslej. Zato se postavlja vprašanje, kam ali v koga bodo usmerjeni, saj so po Hegsethovih trditvah uničili skoraj vso iransko proizvodnjo raket. Hkrati Hegseth še trdi, da so ranili novega iranskega vrhovnega voditelja. V oddaji tudi: - V spor med Ukrajino in Madžarsko se je vmešala Nemčija, ki madžarsko blokado posojila za Ukrajino označuje za nesprejemljivo. - Varnostni strokovnjaki ob razkritjih posnetkov z lažnih sestankov poudarjajo, da bi lahko šlo za vmešavanje tujih obveščevalnih služb. - V Podravju in Halozah po nedavnem snegolomu načrtujejo robustnejše energetsko omrežje ter dodatne agregate za nemoteno oskrbo s pitno vodo.

Razmere na bencinskih servisih po državi se po povečanem povpraševanju v minulih dneh umirjajo in izboljšujejo, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Po besedah Tomaža Slavca, izvršnega direktorja za področje nabave in trgovanja z gorivi na Petrolu, je prodaja goriva vrhunec dosegla včeraj, ko so na nekaterih predvsem obmejnih bencinskih servisih prodali tudi do 5-krat več goriva kot sicer.

Vojna na Bližnjem vzhodu v Evropi krepi zaskrbljenost pred morebitno energetsko krizo. Države se zavedajo, da manevrskega prostora za ukrepanje nimajo veliko. Zavod za blagovne rezerve ima za 103 dni naftnih rezerv. Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je države Unije pozval k znižanju dajatev na energijo, s čimer bi znižale stroške gospodinjstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Združene države za danes napovedale najintenzivnejše napade na Iran doslej - V Evropskem parlamentu razprava o napredku držav kandidatk za članstvo v Uniji - V Sloveniji v prihodnjih letih na voljo posebna posojila za graditev javnih najemnih stanovanj

V Evropi zaznamujemo žalostno obletnico: Rusija je pred štirimi leti sprožila obsežno invazijo na Ukrajino, vojna še traja, konca, žal, ni na vidiku.Grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivsky ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besedeGregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot.Ministrica za kulturo s tožbo nad tednik Demokracija, urednik Berlec: gre za pritisk na medij, ki odpira teme, ki nosilcem oblasti niso povšeči.Bodo policisti napovedali stavko ali bo vlada prisluhnila njihovim zahtevam po ureditvi delovnih pogojev?Na koroški licitaciji lesa kupec za hlod hrasta s Hrvaške odštel skoraj 30 tisoč evrov.Še danes lahko oddate svoj podpis proti pobudi My voice my choice, ki bi spodbujala abortivni turizem po celotni Evropski uniji.ŠPORT: Slovenske olimpijce z zimskih iger na severu Italije v središču Ljubljane sprejela več tisoč glava množica navijačev.VREME: Jasnilo se bo, jutri bo večinoma sončno s pomladnimi temperaturami od 12 do 17 °C.

V Evropi se povečuje zaskrbljenost, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v minulih dneh dodatno zaostril retoriko glede Grenlandije in jo povezal tudi z gospodarskimi pritiski na zaveznike.

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks.

V Evropi te dni potekajo okrepljena prizadevanja za dosego mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po berlinskem vrhu o varnostnih jamstvih danes v Haagu poteka srečanje o ustanovitvi mednarodne komisije za ukrajinske odškodninske zahtevke. Kot je dejal nizozemski premier Dick Schoof, s tem pošiljajo jasno sporočilo - po vojni je treba zadostiti pravici, za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski parlament je podelil nagrado saharov zaprtima novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzíi Amaglobéli - V krškem Vipapu zaradi finančnih težav ustavili proizvodnjo, prihodnost delavcev negotova - V Mariboru tradicionalen spust božičkov s pediatrične klinike

Drugi poudarki iz oddaje: -Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, zdaj se poslavlja od dela -Komunala Izola bo zvišala ceno za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode -Nov tržni prostor so uredili v Bohinjski Bistrici

Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi osebno nam bo opisala tudi, kako je bežati pred razjarjeno gorilo.

V Ilirski Bistrici je bila danes osrednja slovesnost pred jutrišnjim dnevom priključitve Primorske k matični domovini. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru poudarila pomen upora in iznajdljivosti Slovencev, ki sta v času fašističnega terorja ohranila našo kulturo in svobodo. Drugi poudarki oddaje: Ameriški zunanji minister Rubio v Tel Aviv na pogovore o nedavnem izraelskem napadu na Katar Oglasi za nezdravo hrano ciljajo na otroke, opozarja stroka, ki poziva k regulaciji prehranskega marketinga Uspešen dan za slovenske tenisačice: Kaja Juvan zmagala v Tivoliju, Veronika Erjavec na Kitajskem

SDS in NSI o vloženi interpelaciji o delu ministra Maljevca. Kaj odgovarja minister?Janša dobil še en del zahtevane odškodnine zaradi Patrie.Maša za božjega služabnika, književnika Nárteja Velikonjo.V Evropi manj prošenj za azil.Vreme: danes še sončno, jutri se bo pooblačilo, sledile bodo plohe, mokro tudi v sredo in četrtek.

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Vlada je sprejela izhodišča za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Ob tem je ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve naložila, naj preučita prepoved izvoza na ta območja. Gre za simboličen ukrep, saj je trgovinska politika namreč izvajana v sklopu Evropske unije, uvoz z zasedenih ozemelj pa skoraj ničen. Hkrati je vlada potrdila sklep o dodatni človekoljubni pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oborožen konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega so bili več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

Carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetom se nadaljuje. Evropska unija se pripravlja na morebitne posledice uvedbe 25-odstotnih carin na izdelke iz Unije, s katerimi grozijo Združene države. Kot je dejal evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen, se bo Unija na ameriške ukrepe morala odzvati. Carine je označil za strup za čezatlantske odnose in škodljiv pristop, ki bo negativno vplival na cene izdelkov. Združene države dražijo tudi uvoz iz Kitajske ter s carinami žugajo Mehiki in Kanadi. Druge teme: - Putin: med Rusijo in Združenimi državami je obojestranska želja po obnovitvi odnosov. - Prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50 tisoč evrih. - Nordijska kombinatorka Ema Volavšek je na tekmi svetovnega prvenstva zasedla 11-o mesto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju s posebnim ameriškim odposlancem za Ukrajino in Rusijo Keithom Kelloggom dejal, da je bilo to produktivno, in pozval k močnim odnosom med Kijevom in Washingtonom. Še vedno odmevajo izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Zelenskega označil za diktatorja. Bruselj meni, da je bil ukrajinski predsednik izvoljen legitimno, Rusija pa podpira Trumpa. V Evropi se ob tem krepi zavedanje, da bo morala za svojo obrambo narediti več.

V Evropi so nezadovoljni z novimi, zaostrenimi ameriškimi carinami na uvoz jekla in aluminija. Poleg tega, da te zdaj znašajo 25 odstotkov, so odpravljene vse izjeme, kvote in ugodnosti. Druge teme: - Izrael zagrozil s končanjem premirja v Gazi, če Hamas v soboto ne bo izpustil talcev - Slovenija ena od redkih držav, ki je izboljšala indeks zaznave korupcije, a izzivi ostajajo - Pristojni potrdili bolezen modrikastega jezika pri nas

Evropska unija je v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države sporočila, da Evropska komisija o dodatnih carinah uradno še ni bila obveščena. Zagotovili so, da bodo zaščitili interese evropskih podjetij in potrošnikov ter da ostajajo zavezani konstruktivnemu dialogu z Združenimi državami in drugimi trgovinskimi partnerji.

Prvi mesec v letu je bil na finančnih trgih zelo dinamičen. K temu je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred uradnim prevzemom položaja pospešil rast kriptovalut, nato v znanem slogu začel žugati s carinami, od centralne banke zahteval pocenitev denarja, OPECU pa naročil znižanje cen nafte. Teden se je začel z borznim potresom, ki ga je povzročilo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek. V Evropi medtem še vedno zgolj negotovo opazujemo dogajanje v avtomobilski industriji. V oddaji tudi o skorajšnjem prvem izplačilu obresti za ljudsko obveznico in tisočih novih delničarjev Vzajemne. Gost: Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi

Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.

Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.

Predlog novega zakona o medijih, ki ga je vlada pred novim letom poslala v državni zbor, med drugim predvideni dve novi shemi pomoči. Ena za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev, ena pa za pomoč digitalnim medijem. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek pravi, da gre za napredek, vendar bodo predlog še preučili.

Na današnji praznik, dan samostojnosti in enotnosti, se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita pred 34-imi leti, ko je kar 95 odstotkov udeležencev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar ob tem poudarja, da moč naroda ni le v odločitvah iz preteklosti, temveč tudi v enotnosti in dejanjih sedanjosti. V oddaji tudi: - V Evropi porast antisemitizma in antiislamizma - Za zdaj brez potrditve, da je azerbajdžansko letalo strmoglavil ruski iztrelek - Med številnimi božični sejmi vabi tudi tržaški

Piše Majda Travnik Vode, bere Igor Velše. Milan Knep, trenutno tajnik Škofijskega katehetskega urada pri ljubljanski nadškofiji, je leta 2020 po več kot štiridesetih letih raznovrstnega duhovniškega delovanja in potem ko je svoja razmišljanja objavljal v različnih medijih – tudi v oddaji Duhovna misel na Prvem programu Radia Slovenija – izdal knjižni prvenec Eseji o križu letos pa so jim sledili še Eseji o vstajenju. Kot v spremni besedi piše Tadej Rifel, sta po avtorjevih besedah kljub nekajletnemu časovnemu razmiku »zbirki dopolnjujoči, kajti krščansko oznanilo je celota le, če se križ nadaljuje z vstajenjem.« Poleg vsebine, ki jo avtor umešča nekoliko stran od prevladujočega družbenega in kulturnega diskurza, ki ga po njegovem mnenju zaznamujeta odsotnost metafizičnega in tragični svetovni nazor, je zanimivo tudi formalno ozadje dvainpetdesetih esejev v zbirki, ki jih je avtor večinoma izpeljal iz specifične žanrske oblike – katoliške pridige ali homilije. Za prvo in hkrati najznamenitejšo pridigo v zgodovini velja Jezusov govor na gori blizu Galilejskega jezera, vendar gre tudi sicer za zelo staro polliterarno obliko, v katero je pravzaprav že od začetka vtisnjen esejistični format – kljub temu, da je pridiga namenjena širšemu občinstvu, esej pa velja za poudarjeno intimno oziroma zasebno zvrst. Pridiga je tudi drugi, najbolj znani brižinski spomenik (z znamenitim začetkom: Če bi naš ded ne grešil…), ki velja za izvrsten primer srednjeveške retorike. V Evropi pa so najbrž najbolj prepoznavne in še danes pomembne pridige Mojstra Eckharta s konca 13. in začetka 14. stoletja, ki se prav tako zlahka berejo kot vrhunski eseji. Knepovi Eseji o vstajenju vznikajo iz volje po preseganju običajnega tragičnega obzorja pričakovanja, kamor se po avtorjevih besedah vpisuje velika večina novoveške in sodobne umetnosti, filozofije in kulture – in sicer z obratom v krščansko oziroma biblično izročilo. Kot lahko opazujemo, je krščanstvo tako v Evropi kot pri nas že dolgo v zatonu, pri čemer ne gre samo za afere, ki usodno pretresajo cerkvene strukture, ampak – kot lahko na primer beremo v pred kratkim izdanem brezkompromisnem, razgaljajočem eseju Chantal Delsol –, za konec krščanske civilizacije kot take. Kljub vtisu skorajšnjega pogorišča pa lahko vidimo tudi, da v krščanstvu še vedno vztraja veliko vernikov in duhovnikov ¬– morda tudi zaradi Jezusove obljube, da bo s svojo Cerkvijo ostal do konca sveta. Tako tudi Knep, čeprav si ne zatiska oči pred stvarnostjo, v svoja nazorsko, duhovno, psihološko in filozofsko izjemno široko zarisana besedila ne pripušča malodušja. Njegovi eseji – kratki, a od začetka do konca izpeljani v žlahtni filozofski maniri in retorično brezhibni – odpirajo probleme in jih s pomočjo Svetega pisma dialektično razrešujejo in zapirajo, pri čemer ima vselej zadnjo besedo nekaj, kar je že zdavnaj izginilo iz moderne filozofije – duh oziroma presežno. Čeprav je bila, kot v enem svojih zadnjih intervjujev skorajda presenečeno ugotavlja Jürgen Habermas, filozofija dolgo skoraj istovetna s teologijo, se je ta povezava že davno izgubila – morda je bila ravno ta metamorfoza eden od zgodnjih znanilcev zatona krščanske civilizacije. In na čem sloni sodobna filozofija, če se ne sprašuje več o absolutni resnici, biti, poslednjih rečeh, telosu? Alain Badiou v spisu Manifest za filozofijo iz leta 1989, razbere in nato brez sence dvoma – kot rečeno, gre za manifest –, ugotovi, da je sodobna filozofija pogojena s štirimi »generičnimi postopki resnice«: politiko, znanostjo, umetnostjo in ljubeznijo. Čeprav zadnji pojem, ljubezen, na videz dopušča večsmerne interpretacije, med njimi na nobeni instanci ni predvidena konkretna transcendenca, kakršno je nekdaj predstavljal krščanski Bog. Zaradi tega in neštevilnih drugih podobnih dogodkov se zdi krščanska filozofija stvar preteklosti. Vendar nas ravno besedila, kakršna so Knepovi eseji, drobna, a prepričana, argumentirana in nagovarjajoča, prisilijo, da se vprašamo, ali je res tako? Knep, ki se je v duhovniški karieri največ ukvarjal z mladinsko in zakonsko pastoralo, namreč s pomočjo svojih svetopisemskih navdihovalcev, prerokov Izaija, Jeremija, Siraha in apostolov Pavla, Janeza in Jezusa, vsakič znova ubesedi katerega od ključnih problemov zdajšnjosti; bodisi smrt in naš odnos do nje, odmiranje življenjskega smisla, vzgojo otrok in medgeneracijske odnose bodisi družbeno stvarnost. Osvetljuje jih iz perspektive slehernika, v katerega se vsakič znova postavi, nato pa tematiko sistematično razčleni in obdela iz vseh običajnih zornih kotov – le da na koncu iz široko razgrnjenih aporij ne izide kot tragični poraženec, ampak kot zmagovalec. Njegova besedila tako res postanejo eseji o vstajenju – seveda le, če sprejmemo njihovo krščansko logiko. To, kar Knepu daje odločilno prednost, je namreč za marsikoga nezamisljivo, saj avtor svoje razpravljanje vsakič znova subtilno privede do točke nič oziroma do točke, kjer je potrebna totalna odpoved razumu in predaja štafete duhu. Ravno tu je kleč: potem ko je ob nekem problemu v razpravo kompetentno pritegnil in obdelal na primer Hegla, Spinozo, Fichteja, Platona ali katerega od principov sodobne psihologije ali psihoterapije, na koncu vso skrbno predstavljeno argumentacijo izpusti in se vrže v prazno, saj iskreno verjame, da bo tako storil največ in najhitreje. Da je predaja duhu kraljevska pot do rešitve. Čeprav je zbirka Eseji o vstajenju kristocentrična in je njeno gravitacijsko jedro Kristusovo odrešenjsko poslanstvo, se poleg Kristusa avtorjev največji zgled zdi apostol Pavel s svojim neutrudnim evangelizatorskim žarom. Pravzaprav so katoliški duhovniki danes v podobnem položaju, kot je bil nekoč Pavel: Kristusa oznanjajo v skorajda povsem poganskem svetu. S svojimi esejističnimi razmišljanji Milan Knep to počne samozavestno in zavezujoče.

Predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir je vse sirske begunce, ki so poiskali pribežališče v tujini, pozval, naj se vrnejo domov. Ob tem je zatrdil, da bodo v Siriji odslej zagotovljene pravice vseh ljudi in sekt. V luči dogajanja v Siriji je več članic Evropske unije napovedalo začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev, med prvimi Nemčija. Poslanska skupina krščanske unije CDU CSU poziva vlado k hitri pripravi načrta repatriacije. Kancler Olaf Scholz je dejal, da so razmere v Siriji še zelo nevarne in da je treba počakati. Drugi poudarki oddaje: - Izrael skoraj popolnoma blokiral dostavo nujne pomoči v Gazo, lakota pred zimo vse hujša - Zavod za zdravstveno zavarovanje za novega generalnega direktorja predlagal Roberta Ljolja - Mariborska dvorana Vrbánska bo za zdaj dobila začasno streho, celovita prenova sledi jeseni prihodnje leto.

Evropski voditelji pozdravljajo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada. Preiskovalci Združenih narodov za vojne zločine so ob tem pozvali tiste, ki prevzemajo oblast, naj zagotovijo, da se grozodejstva, storjena pod Asadovo oblastjo, ne ponovijo. V oddaji tudi: - Trump zagrozil z izstopom iz Nata, če zaveznice ne bodo plačevale računov - Kmetijsko-gozdarska zbornica pričakuje spremembe pri upravljanju populacije volka - Skakalec Timi Zajc poskrbel za prvo slovensko uvrstitev med najboljših pet to zimo

Število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav, ki so zajele srednjo Evropo, je naraslo na 15. Ob obilnem deževju je pričakovati, da se bo gladina nekaterih rek še višala, zato so oblasti z nekaterih območij tudi evakuirale prebivalce. Na Češkem, Slovaškem in Poljskem so vrata zaprla nekatera podjetja in šole, poljska vlada je zaradi razmer na jugu države razglasila izredne razmere. Druge teme: - Novi francoski kandidat za evropskega komisarja po umiku Thierryja Bretona Stephane Sejourne. - Obsodbam novega poskusa atentata na Donalda Trumpa se je pridružil Volodimir Zelenski, v Kremlju incident razumejo kot znak zaostrovanja ameriške predvolilne kampanje. - Vlada je med drugim določila besedili zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici po prebolelem raku.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija. Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU. A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU? Gosta: Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar, dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V tokratni epizodi Nogometnega antikvariata smo si pobliže ogledali obdobje 1939-1940, ko se je v Evropi začela druga svetovna vojna. Jugoslavija na začetku še ni bila vpletena in je vztrajala pri nevtralnosti, zato se je nogomet pri nas normalno igral naprej. Na dan, ko sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Hitlerjevi Nemčiji, je bila v Ljubljani nogometna tekma drugega kroga hrvaško-slovenske lige. Obdelali smo vse velike teme tega obdobja: razkol v jugoslovanski nogometni zvezi, razpad enotne lige in ustanovitev Slovenske nogometne zveze (SNZ). Poleg tega smo izbrskali še kup zanimivosti, na primer proslavo desetletnice SK Litija in petnajstletnice SK Mura ter zgražanje časnikov nad uporabljanjem »Vukovega riječnika« iz kafane na nogometnih igriščih.

Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja

V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.

Utrujenost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih – to so najpogostejši znaki in simptomi tistih, ki so v teh dneh obležali doma zaradi covida. V Evropi in Sloveniji zdaj prevladuje različica Eris novega koronavirusa. Okužb je vedno več in spet je vedno več tudi vprašanj. V Svetovalnem servisu odgovarja infektologinja dr. Mateja Logar.

V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.Širi se strah. V Sloveniji se na družbenih omrežjih širijo tudi pozivi k oboroževanju, v javnem prostoru pa tudi neokonservatizem s pozivi k javni molitvi in proti splavu. Živimo v zapletenem trenutku informacijske vojne ter spopada mnenj. Kakšen je sicer ta trenutek? Zakaj moramo primerjati neprimerljivo, kakor pravi Slavoj Žižek? Kakšen je sedanji “zeitgeist” (duh časa) v Evropi? V Sloveniji? Sogovornik: izredni profesor sociologije, dr. Aleš Bučar Ručman, zaposlen na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru 

Italija uvaja nadzor na meji z našo državo. Kot so pojasnili v Rimu, so se za to odločili zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Po neuradnih informacijah Slovenija načrtuje uvedbo nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden je v Tel Avivu izrazil strinjanje z izraelskimi navedbami, da so za napad na bolnišnico v Gazi odgovorni palestinski skrajneži. - Ruski predsednik Putin po srečanju s kitajskim kolegom Šijem v Pekingu ocenil, da naraščajoče število konfliktov v svetu krepi vezi med državama. - Uprava Luke Koper je pri nekdanjih nadzornikih sprožila izvršbe skupno 16-ih milijonov evrov odškodnin.

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.

S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter V Evropi je do zdaj le peščica držav dokončno zakonsko uredila področje evtanazije oziroma pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Drugače pa je z razpravo o tem. Ta namreč teče v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pri nas so jo v zadnjih mesecih med drugim spodbudili naslednji dogodki: sredi marca je v Švici umrla gospa Alenka Čurin Janžekovič, ki se je borila za uzakonitev evtanazije kot pravice do dostojne smrti v Sloveniji. Od rojstva je živela z neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je trpela hude bolečine. Ker je bolezen napredovala, se je odločila za prostovoljno smrt. Konec aprila je slovensko Združenje za dostojno starost Srebrna nit začelo z zbiranjem podpisov za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V začetku maja je Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko o predlogu zakona izdala stališče, v katerem ocenjuje, da zakon spremlja visoko etično tveganje. Komisija zakona ne podpira in mu soglasno nasprotuje. Prejšnji teden pa je po dolgotrajni pravni bitki pravico do evtanazije in pomoči pri končanju življenja uzakonil portugalski parlament. V Intelekti tokrat o evtanaziji. Povabilu k sodelovanju so se odzvali: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Predlog Zakona Stališče Komisije

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk

Vojna v Ukraijini in njene posledice pomembno posegajo v življenje v Evropi. Med drugim je v številnih državah v luči energetske krize zamaknila začetek kurilne sezone, na Češkem je protest proti slabemu ukrepanju države zoper draginjo na ulicah znova izrazlo več tisoč ljudi, vojna pa je tudi ena od osrednjih tem predvolilnih kampanj. Tako v Avstriji, kjer danes izbirajo predsednika države, kot v Nemčiji; v tamkajšnji zvezni deželi Spodnja Saška bodo potekale deželne volitve. Medtem vojna v Ukrajini ne pojenja: - V Zaporožju v nočnem obstreljavanju ubitih najmanj 17 ljudi - Tanja Fajon zanesljivo ostaja na čelu Socialnih demokratov - V Tržaškem zalivu vse pripravljeno za največjo regato na svetu Barcolano

Vlada sprejema vrsto ukrepov, da bi ublažila posledice energetske krize. Med drugim bodo s septembrom začele veljati regulirane cene elektrike in plina za zaščitene kategorije odjemalcev in nižji DDV za vse vrste goriv - z izjemo kurilnega olja - z dodatki pa vlada namerava zaščititi tudi najbolj ranljive skupine. Toda na energetskem trgu vladajo povsem nove, še nepredvidljive razmere. Celotna Evropa je močno odvisna od dobave ruskega plina, plinovod Severni tok 1 pa trenutno obratuje le z dvajsetimi odstotki zmogljivosti. Po ruskih napovedih bo dobava zaradi vzdrževalnih del znova ustavljena. V Evropi zato vlada precejšna negotovost in celo strah pred popolno ustavitvijo. Druge teme oddaje: - Razmere v jedrski elektrarni v Zaporožju po oceni Kijeva tudi po vnovičnem priklopu dveh reaktorjev še vedno tvegane in nevarne - Zveza društev upokojencev Slovenije kritična do uvedbe aplikacije za komunikacijo z ambulantami Zdravstvenega doma Ljubljana - Slovenski odbojkarji domače svetovno prvenstvo začeli z zmago proti Kamerunu

Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.