Podcasts about v evropi

Carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetom se nadaljuje. Evropska unija se pripravlja na morebitne posledice uvedbe 25-odstotnih carin na izdelke iz Unije, s katerimi grozijo Združene države. Kot je dejal evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen, se bo Unija na ameriške ukrepe morala odzvati. Carine je označil za strup za čezatlantske odnose in škodljiv pristop, ki bo negativno vplival na cene izdelkov. Združene države dražijo tudi uvoz iz Kitajske ter s carinami žugajo Mehiki in Kanadi. Druge teme: - Putin: med Rusijo in Združenimi državami je obojestranska želja po obnovitvi odnosov. - Prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50 tisoč evrih. - Nordijska kombinatorka Ema Volavšek je na tekmi svetovnega prvenstva zasedla 11-o mesto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju s posebnim ameriškim odposlancem za Ukrajino in Rusijo Keithom Kelloggom dejal, da je bilo to produktivno, in pozval k močnim odnosom med Kijevom in Washingtonom. Še vedno odmevajo izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Zelenskega označil za diktatorja. Bruselj meni, da je bil ukrajinski predsednik izvoljen legitimno, Rusija pa podpira Trumpa. V Evropi se ob tem krepi zavedanje, da bo morala za svojo obrambo narediti več.

V Evropi so nezadovoljni z novimi, zaostrenimi ameriškimi carinami na uvoz jekla in aluminija. Poleg tega, da te zdaj znašajo 25 odstotkov, so odpravljene vse izjeme, kvote in ugodnosti. Druge teme: - Izrael zagrozil s končanjem premirja v Gazi, če Hamas v soboto ne bo izpustil talcev - Slovenija ena od redkih držav, ki je izboljšala indeks zaznave korupcije, a izzivi ostajajo - Pristojni potrdili bolezen modrikastega jezika pri nas

Evropska unija je v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države sporočila, da Evropska komisija o dodatnih carinah uradno še ni bila obveščena. Zagotovili so, da bodo zaščitili interese evropskih podjetij in potrošnikov ter da ostajajo zavezani konstruktivnemu dialogu z Združenimi državami in drugimi trgovinskimi partnerji.

Prvi mesec v letu je bil na finančnih trgih zelo dinamičen. K temu je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred uradnim prevzemom položaja pospešil rast kriptovalut, nato v znanem slogu začel žugati s carinami, od centralne banke zahteval pocenitev denarja, OPECU pa naročil znižanje cen nafte. Teden se je začel z borznim potresom, ki ga je povzročilo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek. V Evropi medtem še vedno zgolj negotovo opazujemo dogajanje v avtomobilski industriji. V oddaji tudi o skorajšnjem prvem izplačilu obresti za ljudsko obveznico in tisočih novih delničarjev Vzajemne. Gost: Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi

Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.

Predlog novega zakona o medijih, ki ga je vlada pred novim letom poslala v državni zbor, med drugim predvideni dve novi shemi pomoči. Ena za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev, ena pa za pomoč digitalnim medijem. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek pravi, da gre za napredek, vendar bodo predlog še preučili.

Na današnji praznik, dan samostojnosti in enotnosti, se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita pred 34-imi leti, ko je kar 95 odstotkov udeležencev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar ob tem poudarja, da moč naroda ni le v odločitvah iz preteklosti, temveč tudi v enotnosti in dejanjih sedanjosti. V oddaji tudi: - V Evropi porast antisemitizma in antiislamizma - Za zdaj brez potrditve, da je azerbajdžansko letalo strmoglavil ruski iztrelek - Med številnimi božični sejmi vabi tudi tržaški

Piše Majda Travnik Vode, bere Igor Velše. Milan Knep, trenutno tajnik Škofijskega katehetskega urada pri ljubljanski nadškofiji, je leta 2020 po več kot štiridesetih letih raznovrstnega duhovniškega delovanja in potem ko je svoja razmišljanja objavljal v različnih medijih – tudi v oddaji Duhovna misel na Prvem programu Radia Slovenija – izdal knjižni prvenec Eseji o križu letos pa so jim sledili še Eseji o vstajenju. Kot v spremni besedi piše Tadej Rifel, sta po avtorjevih besedah kljub nekajletnemu časovnemu razmiku »zbirki dopolnjujoči, kajti krščansko oznanilo je celota le, če se križ nadaljuje z vstajenjem.« Poleg vsebine, ki jo avtor umešča nekoliko stran od prevladujočega družbenega in kulturnega diskurza, ki ga po njegovem mnenju zaznamujeta odsotnost metafizičnega in tragični svetovni nazor, je zanimivo tudi formalno ozadje dvainpetdesetih esejev v zbirki, ki jih je avtor večinoma izpeljal iz specifične žanrske oblike – katoliške pridige ali homilije. Za prvo in hkrati najznamenitejšo pridigo v zgodovini velja Jezusov govor na gori blizu Galilejskega jezera, vendar gre tudi sicer za zelo staro polliterarno obliko, v katero je pravzaprav že od začetka vtisnjen esejistični format – kljub temu, da je pridiga namenjena širšemu občinstvu, esej pa velja za poudarjeno intimno oziroma zasebno zvrst. Pridiga je tudi drugi, najbolj znani brižinski spomenik (z znamenitim začetkom: Če bi naš ded ne grešil…), ki velja za izvrsten primer srednjeveške retorike. V Evropi pa so najbrž najbolj prepoznavne in še danes pomembne pridige Mojstra Eckharta s konca 13. in začetka 14. stoletja, ki se prav tako zlahka berejo kot vrhunski eseji. Knepovi Eseji o vstajenju vznikajo iz volje po preseganju običajnega tragičnega obzorja pričakovanja, kamor se po avtorjevih besedah vpisuje velika večina novoveške in sodobne umetnosti, filozofije in kulture – in sicer z obratom v krščansko oziroma biblično izročilo. Kot lahko opazujemo, je krščanstvo tako v Evropi kot pri nas že dolgo v zatonu, pri čemer ne gre samo za afere, ki usodno pretresajo cerkvene strukture, ampak – kot lahko na primer beremo v pred kratkim izdanem brezkompromisnem, razgaljajočem eseju Chantal Delsol –, za konec krščanske civilizacije kot take. Kljub vtisu skorajšnjega pogorišča pa lahko vidimo tudi, da v krščanstvu še vedno vztraja veliko vernikov in duhovnikov ¬– morda tudi zaradi Jezusove obljube, da bo s svojo Cerkvijo ostal do konca sveta. Tako tudi Knep, čeprav si ne zatiska oči pred stvarnostjo, v svoja nazorsko, duhovno, psihološko in filozofsko izjemno široko zarisana besedila ne pripušča malodušja. Njegovi eseji – kratki, a od začetka do konca izpeljani v žlahtni filozofski maniri in retorično brezhibni – odpirajo probleme in jih s pomočjo Svetega pisma dialektično razrešujejo in zapirajo, pri čemer ima vselej zadnjo besedo nekaj, kar je že zdavnaj izginilo iz moderne filozofije – duh oziroma presežno. Čeprav je bila, kot v enem svojih zadnjih intervjujev skorajda presenečeno ugotavlja Jürgen Habermas, filozofija dolgo skoraj istovetna s teologijo, se je ta povezava že davno izgubila – morda je bila ravno ta metamorfoza eden od zgodnjih znanilcev zatona krščanske civilizacije. In na čem sloni sodobna filozofija, če se ne sprašuje več o absolutni resnici, biti, poslednjih rečeh, telosu? Alain Badiou v spisu Manifest za filozofijo iz leta 1989, razbere in nato brez sence dvoma – kot rečeno, gre za manifest –, ugotovi, da je sodobna filozofija pogojena s štirimi »generičnimi postopki resnice«: politiko, znanostjo, umetnostjo in ljubeznijo. Čeprav zadnji pojem, ljubezen, na videz dopušča večsmerne interpretacije, med njimi na nobeni instanci ni predvidena konkretna transcendenca, kakršno je nekdaj predstavljal krščanski Bog. Zaradi tega in neštevilnih drugih podobnih dogodkov se zdi krščanska filozofija stvar preteklosti. Vendar nas ravno besedila, kakršna so Knepovi eseji, drobna, a prepričana, argumentirana in nagovarjajoča, prisilijo, da se vprašamo, ali je res tako? Knep, ki se je v duhovniški karieri največ ukvarjal z mladinsko in zakonsko pastoralo, namreč s pomočjo svojih svetopisemskih navdihovalcev, prerokov Izaija, Jeremija, Siraha in apostolov Pavla, Janeza in Jezusa, vsakič znova ubesedi katerega od ključnih problemov zdajšnjosti; bodisi smrt in naš odnos do nje, odmiranje življenjskega smisla, vzgojo otrok in medgeneracijske odnose bodisi družbeno stvarnost. Osvetljuje jih iz perspektive slehernika, v katerega se vsakič znova postavi, nato pa tematiko sistematično razčleni in obdela iz vseh običajnih zornih kotov – le da na koncu iz široko razgrnjenih aporij ne izide kot tragični poraženec, ampak kot zmagovalec. Njegova besedila tako res postanejo eseji o vstajenju – seveda le, če sprejmemo njihovo krščansko logiko. To, kar Knepu daje odločilno prednost, je namreč za marsikoga nezamisljivo, saj avtor svoje razpravljanje vsakič znova subtilno privede do točke nič oziroma do točke, kjer je potrebna totalna odpoved razumu in predaja štafete duhu. Ravno tu je kleč: potem ko je ob nekem problemu v razpravo kompetentno pritegnil in obdelal na primer Hegla, Spinozo, Fichteja, Platona ali katerega od principov sodobne psihologije ali psihoterapije, na koncu vso skrbno predstavljeno argumentacijo izpusti in se vrže v prazno, saj iskreno verjame, da bo tako storil največ in najhitreje. Da je predaja duhu kraljevska pot do rešitve. Čeprav je zbirka Eseji o vstajenju kristocentrična in je njeno gravitacijsko jedro Kristusovo odrešenjsko poslanstvo, se poleg Kristusa avtorjev največji zgled zdi apostol Pavel s svojim neutrudnim evangelizatorskim žarom. Pravzaprav so katoliški duhovniki danes v podobnem položaju, kot je bil nekoč Pavel: Kristusa oznanjajo v skorajda povsem poganskem svetu. S svojimi esejističnimi razmišljanji Milan Knep to počne samozavestno in zavezujoče.

Predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir je vse sirske begunce, ki so poiskali pribežališče v tujini, pozval, naj se vrnejo domov. Ob tem je zatrdil, da bodo v Siriji odslej zagotovljene pravice vseh ljudi in sekt. V luči dogajanja v Siriji je več članic Evropske unije napovedalo začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev, med prvimi Nemčija. Poslanska skupina krščanske unije CDU CSU poziva vlado k hitri pripravi načrta repatriacije. Kancler Olaf Scholz je dejal, da so razmere v Siriji še zelo nevarne in da je treba počakati. Drugi poudarki oddaje: - Izrael skoraj popolnoma blokiral dostavo nujne pomoči v Gazo, lakota pred zimo vse hujša - Zavod za zdravstveno zavarovanje za novega generalnega direktorja predlagal Roberta Ljolja - Mariborska dvorana Vrbánska bo za zdaj dobila začasno streho, celovita prenova sledi jeseni prihodnje leto.

Evropski voditelji pozdravljajo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada. Preiskovalci Združenih narodov za vojne zločine so ob tem pozvali tiste, ki prevzemajo oblast, naj zagotovijo, da se grozodejstva, storjena pod Asadovo oblastjo, ne ponovijo. V oddaji tudi: - Trump zagrozil z izstopom iz Nata, če zaveznice ne bodo plačevale računov - Kmetijsko-gozdarska zbornica pričakuje spremembe pri upravljanju populacije volka - Skakalec Timi Zajc poskrbel za prvo slovensko uvrstitev med najboljših pet to zimo

V četrtem iz serije pogovorov jesenske serije Cosmo podkasta z izjemnimi ženskami za mikrofonom sedi Karin Velikonja Kuliš, ustanoviteljica in vodilna inštruktorica programov za obrazno jogo Glowin Face, ki je osvojil svet s svojim celostnim pristopom pomlajevanju in dobremu počutju. Tukaj je posebna jesenska serija štirih pogovorov Cosmo podkasta, kjer Flora Ema Lotrič gosti izjemne ženske iz različnih industrij. V vsaki epizodi se poda v globino njihove osebnosti in razkriva ključne lastnosti, ki so prispevale k njihovemu neverjetnemu uspehu. Ponosni pokrovitelj pogovorov je Zalando, ki v tem trenutku ponuja čudovite jesenske trende. Za vsakega se nekaj najde, zato skoči na spletno stran ali aplikacijo in si poglej, kateri kos te najbolj pokliče. Z dolgoletnimi izkušnjami in pridobljenim znanjem na raznih delavnicah, medicinskih izobraževanjih in študijih, je ustvarila prav posebno metodo, ki ljudem pomaga okrepiti obrazne mišice za mladosten videz in tudi za izboljšanje splošnega počutja. Programa ne poučuje samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. Odprla je tudi prvi holistični studio v Evropi, ki združuje naravne metode pomlajevanja obraza, telesa in duha ter ustanovila svojo linijo produktov za obraz. Več o podkastu s Karin Velikonjo si lahko preberete tukaj. Gostja: Karin Velikonja Voditeljica: Flora Ema Lotrič Vsebino podpira Zalando.

O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]).

Število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav, ki so zajele srednjo Evropo, je naraslo na 15. Ob obilnem deževju je pričakovati, da se bo gladina nekaterih rek še višala, zato so oblasti z nekaterih območij tudi evakuirale prebivalce. Na Češkem, Slovaškem in Poljskem so vrata zaprla nekatera podjetja in šole, poljska vlada je zaradi razmer na jugu države razglasila izredne razmere. Druge teme: - Novi francoski kandidat za evropskega komisarja po umiku Thierryja Bretona Stephane Sejourne. - Obsodbam novega poskusa atentata na Donalda Trumpa se je pridružil Volodimir Zelenski, v Kremlju incident razumejo kot znak zaostrovanja ameriške predvolilne kampanje. - Vlada je med drugim določila besedili zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici po prebolelem raku.

Tretji polčas je tokrat v znamenju nogometa. S pomočjo gostujočih komentatorjev smo analizirali razplet 5. kroga državnega prvenstva, ozrli pa smo se tudi na predstave Maribora, Celja in Olimpije v evropskih tekmovanjih in predstavili pričakovanja pred odločilnimi obračuni za nastop v skupinskem delu Konferenčne lige.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija. Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU. A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU? Gosta: Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar, dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

V tokratni epizodi Nogometnega antikvariata smo si pobliže ogledali obdobje 1939-1940, ko se je v Evropi začela druga svetovna vojna. Jugoslavija na začetku še ni bila vpletena in je vztrajala pri nevtralnosti, zato se je nogomet pri nas normalno igral naprej. Na dan, ko sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Hitlerjevi Nemčiji, je bila v Ljubljani nogometna tekma drugega kroga hrvaško-slovenske lige. Obdelali smo vse velike teme tega obdobja: razkol v jugoslovanski nogometni zvezi, razpad enotne lige in ustanovitev Slovenske nogometne zveze (SNZ). Poleg tega smo izbrskali še kup zanimivosti, na primer proslavo desetletnice SK Litija in petnajstletnice SK Mura ter zgražanje časnikov nad uporabljanjem »Vukovega riječnika« iz kafane na nogometnih igriščih.

Mladi zdravniki opozarjajo, da so pravice določenih delavcev močno okrnjene.Videtič o premieru, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih.Inflacija aprila upadla na tri odstotke, a še vedno ostaja nad povprečjem evroobmočja.V Evropi in tudi Sloveniji praznično ob 20. obletnici največje širitve Evropske unije.Slovenski hokejisti do pričakovanih treh točk proti Romuniji; jutri jih čakajo Italijani.Vreme: Jutri bo oblačno, popoldne krajevne plohe na jugozahodu, zvečer tudi drugod.

Stefan Pan je južnotirolski podjetnik. Našemu dopisniku iz Italije se ob srečanju mimogrede pohvali, da njegova bocenska tovarna speče 35 kilometrov jabolčnega zavitka na dan. Toda Pan je tudi visok funkcionar največjega italijanskega gospodarskega združenja Confindustria; njegovih 150.000 članic zaposluje četrtino italijanske delovne sile. Stefan Pan je kot delegat Confindustrie za evropske politike podpisal obširno analizo stanja v evropskem gospodarstvu, s katero v teh tednih prepričuje kandidate na evropskih volitvah o potrebah italijanskega gospodarstva. O strategijah razvoja evropskega gospodarstva v naslednji petletki se je z njim pogovarjal Janko Petrovec. Prevode bere Bernard Stramič.

Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja

V Evropi je čedalje več verske nestrpnosti. Zakaj prihaja do novih verbalnih in fizičnih napadov na različne skupnosti, kje se meja svobode govora konča in kako versko življenje vpliva na razvoj družbe? Priča smo vse hujšim oblikam kristjanofobije, antisemitizma in islamofobije, ki jim ni videti konca. Oddajo, ki odpira prostor za razmislek o pomenu religij v Evropi je v pogovoru s katoliškim duhovnikom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pripravil Nejc Krevs.

Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.

V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.

V seriji pogovorov in predstavitev o duševnem zdravju umetnikov, ki smo jih posneli v sklopu dogodkov "artist in focus" v organizaciji evropske zveze EAIPA. V prvem prispevku lahko prisluhnete Esther Baio, zaposleni na zvezi, ki je pripravila obsežen pregeld raziskav in podatkov o duševnem zdravju umentikov v Evropi. Predstavila je nekaj ključnih dognanj pregleda in največje probleme, ki jih je na tem področju pokazal pregled.

Kakšni so izzivi in aktualna vprašanja slovenske pastorale v Evropi? O tem so pred dnevi govorili na jesenski pastoralni konferenci slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Z nami je bil novi predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, govorec za Slovence pri Nemški škofovski konferenci in novi slovenski župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. Podčrtal je veliko vlogo, ki jo imajo laiki.

Utrujenost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih – to so najpogostejši znaki in simptomi tistih, ki so v teh dneh obležali doma zaradi covida. V Evropi in Sloveniji zdaj prevladuje različica Eris novega koronavirusa. Okužb je vedno več in spet je vedno več tudi vprašanj. V Svetovalnem servisu odgovarja infektologinja dr. Mateja Logar.

V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.Širi se strah. V Sloveniji se na družbenih omrežjih širijo tudi pozivi k oboroževanju, v javnem prostoru pa tudi neokonservatizem s pozivi k javni molitvi in proti splavu. Živimo v zapletenem trenutku informacijske vojne ter spopada mnenj. Kakšen je sicer ta trenutek? Zakaj moramo primerjati neprimerljivo, kakor pravi Slavoj Žižek? Kakšen je sedanji “zeitgeist” (duh časa) v Evropi? V Sloveniji? Sogovornik: izredni profesor sociologije, dr. Aleš Bučar Ručman, zaposlen na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru 

Italija uvaja nadzor na meji z našo državo. Kot so pojasnili v Rimu, so se za to odločili zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Po neuradnih informacijah Slovenija načrtuje uvedbo nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden je v Tel Avivu izrazil strinjanje z izraelskimi navedbami, da so za napad na bolnišnico v Gazi odgovorni palestinski skrajneži. - Ruski predsednik Putin po srečanju s kitajskim kolegom Šijem v Pekingu ocenil, da naraščajoče število konfliktov v svetu krepi vezi med državama. - Uprava Luke Koper je pri nekdanjih nadzornikih sprožila izvršbe skupno 16-ih milijonov evrov odškodnin.

Piše: Iztok Ilich Bere: Igor Velše Cenzura – uradno nadzorovanje in preprečevanje posvetnih in svetnih oblasti, da bi prišli v javnost njim nevšečni ali nasprotujoči spisi – je stara toliko kot razslojenost družbe na vladajoče in vladane. V Evropi je postala aktualna predvsem z razmahom tiska, ki je omogočil širjenje različnih pogledov na verska vprašanja, s francosko revolucijo so stopila v ospredje politična vprašanja, v naši digitalni dobi, ugotavlja urednik monografije Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne Marijan Dović, pa tudi že prej navzoča tretja velika tema – morala. Cesarska cenzura na naših tleh, kot prikazuje osrednja letošnja tematska razstava v NUK-u, je globoko vplivala na razvoj slovenskega jezika, literature in politične misli. Revolucija 1848 je obravnavano obdobje od leta 1779 do 1918, torej od vladavine Jožefa II. do razpada monarhije, razdelila na dva dela. V prvem je prevladovala predcenzura – najznamenitejši je bil poseg v cenzurni rokopis Prešernovih Poezij, v drugem pa pocenzura z uničenjem že natisnjene Cankarjeve Erotike. Za ta primera vedo že srednješolci, zanimivih podrobnosti o večini drugih cenzurnih posegov, predstavljenih na razstavi in opisanih v spremni publikaciji, pa ne poznajo niti vsi slovenisti. Urednik Marijan Dović je tudi avtor uvoda in še desetih po kronološkem načelu nanizanih poglavij. Obravnava zelo različne primere, od prezgodnjega konca almanaha Pisanice, uglednih ljubljanskih preroditeljev in skritega predala z erotično poezijo ter »poredniga paura« bukovnika Drabosnjaka do predmarčne cenzure in »Zdravljice«, Andreja Einspielerja in njegovih zatrtih časopisov, nadležnega Alešovčevega Brenclja, Trdinovih satiričnih bajk in pohujšljivih spominov ter »veleizdajnika« Podlimbarskega. Po številu predstavitev sledi Luka Vidmar, ki najprej piše o dunajskih indeksih prepovedanih knjig, nato pa še o Vodniku v očeh avstrijske in francoske cenzure ter o Kopitarjevi prvi cenzuri – ne slovenskega, temveč nekega češkega nabožnega rokopisa. Po dve poglavji – o Prešernovih pesniških odzivih in dolgi bitki za prvi slovenski časopis ter o Misteriju žene Zofke Kveder in prepovedih uprizoritev slovenskih dramskih besedil – sta napisala Marko Juvan in Katja Mihurko Poniž. Po eno temo s svojih strokovnih področij so osvetlili še Matija Ogrin – Rokopisne objave kot kljubovanje cenzuri, Nina Ditmajer o slovanofilstvu malonedeljskega župnika Krempla, Tanja Žigon o tiskovnih pravdah v Ljubljani, Andraž Jež o zatiranju slovenskega socialističnega tiska, Tone Smolej o gledališkem repertoarju v primežu Bachovih zakonov, Jernej Habjan o Cankarju med grmado, cenzuro in zaporom ter Marijan Rupert o cenzuri v času prve svetovne vojne. Andrejka Žejen je poleg poglavja Zatrtje Slavinje pripravila tudi samostojno prilogo z zamišljeno izdajo prve onemogočene številke tega literarnega in domovinskega lista v krajnskem jeziku, ki naj bi izšla 18. januarja 1825, a ga je državni cenzurni urad zaradi narodno prebudnih verzov prepovedal. Vidna cenzura je imela za posledico tudi nevidno samoomejevanje avtorjev – samocenzuro, zaradi katere mnogi teksti niso bili napisani, so obležali v predalih ali so bili napisani drugače, kot bi bili brez strahu piscev pred posledicami, ki bi jih lahko doletele. Tako je slovensko literaturo ne le umetniško, temveč tudi publicistično in znanstveno, pomembno pisala cenzura, kot je Dović povzel že v monografiji Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju: »Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela. Pa tudi posredno: ko je avtorje globila, tožila, sodila in zapirala, ko je plenila in uničevala izdaje, a tudi tedaj, ko ni dovolila novih periodičnih glasil in od založnikov zahtevala visoke kavcije«. Poljudno zastavljena, z reprodukcijami navedenih izdaj in posegov vanje ilustrirana besedila je v angleščino prevedel Neville Hall. Izpostavljeni primeri so vsak zase zanimivi in zgovorni. Ob orisih časa in okoliščin, ki so spremljale posamezne cenzurne ukrepe, veliko povedo tudi ravnanje zaščitnikov preganjanih avtorjev, na primer zavzemanje Žige Zoisa za Vodnika in Linharta. Tako kot ni odveč znova ponoviti dejstva, da Prešernove politične napitnice, katere kitica je postala besedilo današnje slovenske himne, ni cenzuriral Jernej Kopitar, kot sklepajo nekateri spričo pesnikovih ostrih puščic, uperjenih v velikega učenjaka, temveč čislani jezikoslovec Fran Miklošič.

V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane zaradi večanja prebivalstva povečati za sedemdeset odstotkov. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem. V Evropi se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Kakšni so koraki za manj zavržene hrane smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz Ekologi brez meja.

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.

"Glasbenikom iz tujine želim pokazati lepote Slovenije, predstaviti našo kulturo ter kulinariko, domači publiki pa približati klasično glasbo" pravi Tanja Sonc, ustanoviteljica mednarodnega festivala komorne glasbe. Predstavljamo tudi razstavo Indeksi: virus nekje v Evropi v Centru in galeriji P74 in odgovarjamo na vprašanje, zakaj kurator Miško Šuvaković pravi, da gre za obliko kuratorske manipulacije.

V oddaji se tokrat odpravljamo v Albanijo, kjer je bil marca ustanovljen Narodni park divje reke Vjosa. Gre za zadnjo veliko neokrnjeno reko v Evropi, ki je v celoti zaščitena. Sprva so na njej načrtovali gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah svetuje pri projektih za varstvo narave. Povabili smo ga, da nam podrobneje predstavi izjemen naravni park Vjose, ki bo lokalnim prebivalcem, med drugim, dal možnost razvoja zelenega turizma.

S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter V Evropi je do zdaj le peščica držav dokončno zakonsko uredila področje evtanazije oziroma pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Drugače pa je z razpravo o tem. Ta namreč teče v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pri nas so jo v zadnjih mesecih med drugim spodbudili naslednji dogodki: sredi marca je v Švici umrla gospa Alenka Čurin Janžekovič, ki se je borila za uzakonitev evtanazije kot pravice do dostojne smrti v Sloveniji. Od rojstva je živela z neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je trpela hude bolečine. Ker je bolezen napredovala, se je odločila za prostovoljno smrt. Konec aprila je slovensko Združenje za dostojno starost Srebrna nit začelo z zbiranjem podpisov za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V začetku maja je Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko o predlogu zakona izdala stališče, v katerem ocenjuje, da zakon spremlja visoko etično tveganje. Komisija zakona ne podpira in mu soglasno nasprotuje. Prejšnji teden pa je po dolgotrajni pravni bitki pravico do evtanazije in pomoči pri končanju življenja uzakonil portugalski parlament. V Intelekti tokrat o evtanaziji. Povabilu k sodelovanju so se odzvali: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Predlog Zakona Stališče Komisije

Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?

Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk

Pred vrati je 38. festival LGBT filma, najstarejši festival, posvečen kvirovskemu filmu v Evropi in najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Prvič se je namreč odvil že leta 1984 v okviru tedanjega festivala Magnus. Letos bo v Ljubljani, Mariboru, v Idriji, na Ptuju, v Kopru in drugod po Sloveniji. V Slovenski kinoteki so v sodelovanju z SCCA Ljubljana in RTV Slovenija začeli z retrospektivo vsestranskega umetnika: kiparja, videasta, peformerja in gledališčnika Marka A. Kovačiča, ki bo na sporedu do marca, v kinu pa vrtijo Obe strani rezila, Meni in Dobo armagedona.

Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.

Vojna v Ukraijini in njene posledice pomembno posegajo v življenje v Evropi. Med drugim je v številnih državah v luči energetske krize zamaknila začetek kurilne sezone, na Češkem je protest proti slabemu ukrepanju države zoper draginjo na ulicah znova izrazlo več tisoč ljudi, vojna pa je tudi ena od osrednjih tem predvolilnih kampanj. Tako v Avstriji, kjer danes izbirajo predsednika države, kot v Nemčiji; v tamkajšnji zvezni deželi Spodnja Saška bodo potekale deželne volitve. Medtem vojna v Ukrajini ne pojenja: - V Zaporožju v nočnem obstreljavanju ubitih najmanj 17 ljudi - Tanja Fajon zanesljivo ostaja na čelu Socialnih demokratov - V Tržaškem zalivu vse pripravljeno za največjo regato na svetu Barcolano

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.

Vlada sprejema vrsto ukrepov, da bi ublažila posledice energetske krize. Med drugim bodo s septembrom začele veljati regulirane cene elektrike in plina za zaščitene kategorije odjemalcev in nižji DDV za vse vrste goriv - z izjemo kurilnega olja - z dodatki pa vlada namerava zaščititi tudi najbolj ranljive skupine. Toda na energetskem trgu vladajo povsem nove, še nepredvidljive razmere. Celotna Evropa je močno odvisna od dobave ruskega plina, plinovod Severni tok 1 pa trenutno obratuje le z dvajsetimi odstotki zmogljivosti. Po ruskih napovedih bo dobava zaradi vzdrževalnih del znova ustavljena. V Evropi zato vlada precejšna negotovost in celo strah pred popolno ustavitvijo. Druge teme oddaje: - Razmere v jedrski elektrarni v Zaporožju po oceni Kijeva tudi po vnovičnem priklopu dveh reaktorjev še vedno tvegane in nevarne - Zveza društev upokojencev Slovenije kritična do uvedbe aplikacije za komunikacijo z ambulantami Zdravstvenega doma Ljubljana - Slovenski odbojkarji domače svetovno prvenstvo začeli z zmago proti Kamerunu

Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.

Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.Tedenski aktualni mozaikEvropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.