POPULARITY
Lenart Zajc je z romanom Kolesca harmonije ponovno dokazal, da zna pripovedovati in/oziroma pisati, hkrati pa je s tem romanom izpisal izrazit prelom s svojo vojno trilogijo. Skratka, tudi z romanom Kolesca harmonije se predstavlja kot odličen fabulist, toda piše o nečem povsem drugem, drugačnem. V najnovejšem romanu, objavljenem pri Založbi Pivec, s podnaslovom Roman o času, je segel na področje fantazijskega romana in kvantne teorije. Če obstaja v romanu kaka točka, kak predmet, ki povezuje človeške usode, potem je to skrivnostna ura, ki ob dotiku omogoča potovanje skozi čas. Toda čeprav so protagonisti romana vrženi v različne čase in čeprav posledično ustvarjajo različne časovne tokove, imajo pisateljevi liki prepoznavno skupno potezo: so človeški, krvavi pod kožo, tudi s prtljago in nesimpatičnimi lastnostmi. Več o berljivem romanu pove Lenart Zajc v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izdala še eno zanimivo prevodno delo spod peresa dr. Mateje Gaber: Nemško pravljico Heinricha Heineja. Heine je bil svobodomislec, ki je navkljub cenzuri samozavestno zagovarjal in tudi satirično ubesedoval svoje ideale in poglede na nemštvo; med drugim je zapisal distih Z genijem, duhom svobode/ Devica Evrope je zaročena.// Več o Heineju in njegovi pesnitvi povesta prevajalka dr. Mateja Gaber in avtorica spremne besede dr. Irena Samide (v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.
Izraelski zgodovinar Ilan Pappe živi v Veliki Britaniji. Slovenske bralke in bralci lahko beremo kar tri njegove prevedene knjige. Pri založbi Ciceron sta izšli knjigi Deset mitov o Izraelu : dekonstrukcija sionistične naracije in Etnično čiščenje Palestine, 1948, pri Mladinski knjigi pa Zgodovina moderne Palestine (v prevodu Irene Trenc Frelih). Avtor spremlja zgodovino palestinskega naroda od 19. stoletja do sodobnosti, precej pozornosti pa nameni vplivu političnega sionizma na usodo in položaj palestinskega naroda. O političnem sionizmu med drugim razmišlja tudi dr. Primož Šterbenc v svoji spremni besedi, pa tudi v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Na začetku in koncu pogovora pa lahko slišite odlomka iz skladbe Makan (Kraj) palestinske pevke Kamilye Jubran. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Pia Prezelj je objavila svoj drugi roman Bili smo trije. Njena pripoved o ženski, ki pripotuje na otok, da bi izvedela več o svoji mami, je kljub zahtevnim vprašanjem pripovedovana umirjeno, skoraj apolinično. Toda ko junakinja spoznava nove in nove ljudi, ko spoznava otok in ko se ji zastavljajo nova in nova vprašanja, se pripoved čustveno intenzivira. Več o romanu, objavljenem pri Gogi, pove avtorica v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. maja. Nikar ne zamudite.
Umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob je tudi z znanstveno monografijo Pozdravljen, ti, ki bereš dokazala, da je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov in njihovega zgodovinskega konteksta. Monografija (založili in izdali sta jo Mohorjeva založba Celovec in Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani) ima sicer literaren naslov, toda že njen podnaslov Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je zelo poveden. In res avtorica predstavi srednjeveško literaturo: tako tisto, ki je nastala na današnjih slovenskih tleh, kot tisto, ki je nastala drugje, pa je našla mesto tukaj. Njen pregled avtorjev in rokopisov itd. je osupljiv, bogat, slikovit, tehten in smiseln. Več o še enem življenjskem delu pove ddr. Nataša Golob v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite pogovora (in avtoričine razstave srednjeveških rokopisnih fragmentov z naslovom Izgubljeno s časom, ki se odpre v sredo, 27. maja popoldne v Narodni in univerzitetni knjižnici).
Klasična filologinja Barbara Šega Čeh bogati prevodno književnost s prevodi Ovidija. Tako je pred kratkim pri Slovenski Matici izšla že tretja knjiga Ovidijevih Metamorfoz v njenem prevodu, natančneje njihova VII., VIII. In IX. knjiga. Bralka in bralec lahko bereta v heksametrih marsikaj izzivalnega, tako o naravi ljudi kot tudi bogov, ki imata marsikatero skupno potezo. Knjiga vsebuje tudi reprodukcije baročnih slikarjev na Ovidijeve motive, žal črno-bele. Na koncu dvojezične izdaje pa so koristne opombe in nič manj koristen slovar imen. Več o Ovidiju, njegovih Metamorfozah in nekaterih človeških usodah, pa tudi o prebivalcih Olimpa pove prevajalka Barbara Šega Čeh v pogovoru z Markom Goljo, Renato Horvat pa prebere zaokrožena odlomka: prvega o Medeji in drugega o Dedalu in njegovem sinu Ikaru. Nikar ne zamudite.
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniško prvenko Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje drobce in teme iz svojega življenja, hkrati pa ne pristaja na samozadostnost, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite. Foto: Nives Brelih
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Ajda Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Peter Ternovšek je igralec po duši: to priča tudi rokohitrska potegavščina ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2006, ko je vrgel med presenečene obiskovalke in obiskovalce ponaredek prstana, nato pa svoj nagovor izpeljal bravurozno kot tolikokrat dotlej svoje nastope na odrskih deskah mariborskega gledališča. V bogati karieri je »našel« naklonjeno občinstvo tako s svojimi veselimi, humornimi vlogami, kot tudi z resnimi, zahtevnimi, antologijskimi (takšna je bila zagotovo vloga Alana Stranga v predstavi Equus Petra Shafferja in v režiji Branka Gombača leta 1978, v kateri se je slekel na praznem odru). Umetnikova osebnost in ustvarjalna žilica se lepo razkrijeta tudi v njegovi knjigi z naslovom Knjigica (izšla je pri Založbi Pivec). V njej avtor (med drugim) predstavi svojo življenjsko filozofijo in spomine na gledališče, vedno pa najde izvirno zasnovo za svoje tekste (od prvega poglavja z naslovom Klicajčki naprej). Več o Knjigici pove Peter Ternovšek v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 5. decembra v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Zgodovinarka in publicistka dr. Mateja Ratej v svoji najnovejši zgodovinski monografiji z nekoliko literarnim naslovom Foltrefer in s podnaslovom Instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja piše o usodah ljudi, ki so se v narodnostno mešanem mestu ob Dravi uprli okupatorju, nekaj let po koncu vojne pa so se znašli v sodnih procesih, obtoženih sodelovanja z gestapom. Nekaterih njenih protagonistk in protagonistov se v Mariboru še spominjajo, nekaterih verjetno premalo. Avtoričina podoba medvojnega Maribora je definitivno drugačna od precej znanih podob življenja med vojno drugje po Sloveniji; prav zato je branje monografije (tudi o sodelavcih gestapa) zanimivo. Več o tematiki in monografiji, objavljeni pri Beletrini, pove dr. Mateja Ratej v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Jezikoslovec in esejist Kozma Ahačič je pri Cankarjevi založbi objavil svojo drugo zbirko esejev z nekoliko skrivnostnim naslovom KA. Avtorjev značaj se razkriva tako v njegovem jezikoslovnem delu, še bolj pa v njegovih esejih. Je zvedav opazovalec sveta, ki preudarno odmerja svoje poznavanje jezikoslovne tematike, nikoli ne pretirava, hkrati pa je zanimiv in berljiv. Morda še bolj zanimiv je kot opazovalec današnjega sveta in odličen poznavalec sodobne glasbe, pa tudi drugih umetniških praks. Njegova naveza na film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe je res elegantna, in takih potez je v zbirki še več. Poklon umetnosti, analiza družbenih pojavov, jezikoslovna ilustracija in oseben odnos so v njegovih spisih eno, preudaren in argumentiran pa je tudi v pogovoru z Markom Goljo, tudi ob zagatnih vprašanjih, na primer o detoporišizaciji ali molku. Nikar ne zamudite.
Likovni kustos in pisatelj Sarival Sosič je svoj najnovejši roman Izpovedi erotomana objavil v prepoznavni knjižni zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost. Zanimivo besedilo na zavihku knjige je prispevala Tina Kolenik, naslovnico pa Iztok Sitar. Roman pripoveduje prvoosebni pripovedovalec v visoki starosti. Njegova pripoved morda ni vedno zanesljiva, je pa zagotovo natančna v opisu seksualnih prizorov. Vendar Sosičev erotoman ni zgolj strastno predan človeškemu telesu, ampak tudi (samo)premisleku. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnica in prevajalka Ana Makuc, dobitnica Veronikine nagrade, je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta britanske pesnice Carol Ann Duffy. Prva lavreatka Velike Britanije je zbirko zasnovala kot niz tridesetih pesniških monologov, ki jih govorijo znane ali manj znane protagonistke, od Rdeče kapice do Demetre, sopotnice znanih protagonistov. Njihovim pogosto dramatičnim nastopom je skupno, da spretno in sugestivno in tudi duhovito sprevračajo podobe o slavnih protagonistih, kot jih poznamo iz tradicionalnega literarnega, kulturnega, zgodovinskega in mitološkega izročila. Pred njenim skalpelom ni varen nihče, ne Sigmund Freud in ne Charles Darwin in ne … Prevajalka je zbirko pesniških monologov pospremila z zanimivo in bogato spremno besedo, več o njej pa pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Dodajmo še podatek, da je prepoznavno in opazno naslovnico za knjigo prispevala Samira Kentrić. Nikar ne zamudite (knjige in oddaje).
Pesnik in esejist Esad Babačić (1965) je poleti praznoval okrogel življenjski jubilej, pred kratkim pa je pri Založbi Primus objavil esejistično zbirko z naslovom Priročnik za neuspešne in s citatom na naslovnici »Včasih moraš izgubiti, da lahko nadaljuješ.«, z navedkom, ki lepo povzema njegovo občutenje sveta. Toda hkrati je Babačić tudi uspešen: piše prepoznavno in občuteno poezijo, že leta 2019 je bil slovenski avtor v središču na Vilenici, dobil je kar nekaj nagrad, na predstavitev knjige v eni izmed dvoran Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa so prišli tudi njegovi prijatelji s košarkaškega igrišča v Vodmatu, oblečeni v majice z napisom na hrbtni strani Brez truda do neuspeha (tako nekako). Toda čeprav umetnik v svojih esejističnih besedilih pogosto piše o neuspehu, pogosto preveva njegovo zrelo poezijo in pisanje sploh svojevrstna modrost, umirjeno opazovanje in doživljanje življenja. Več o sebi in svoji ustvarjalnosti ter še marsičem pove Esad Babačić v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesem Stolpnice iz solz. Nikar ne zamudite.
Pesniška zbirka Vse, kar ti moram povedati je izšla kot 124. knjiga v ugledni knjižni zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost. Njena avtorica, pesnica Špela Setničar je prvenko smiselno razdelila na nekaj tematskih sklopov. V uvodnem ciklu Vzgoja kanarčkov piše o otroški izkušnji, skoraj praviloma travmatični, pri tem pa najde prepoznavno ravnovesje med pričevanjem, spominjanjem in izpovedjo. V njeni poeziji imajo čustva pomembno mesto, vendar pesnica v svojem izražanju ni nikoli sentimentalna. To je razvidno tudi v ciklu Lasje sujejo, ki vsebuje pesmi o osebni izkušnji raka. Več o svoji poeziji in pesniški zbirki pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, občuteno pa prebere tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Vesna Lemaić piše kratke zgodbe in romane. Debitirala je leta 2008 s pripovedno zbirko Popularne zgodbe in z njo nemudoma opozorila bralke in bralce, da smo dobili dobro pisateljico. Za zbirko je dobila nagrado zlata ptica, pa nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu in Dnevnikovo fabulo, predvsem pa je že v prvenki pokazala, da ima razvit čut za portretiranje literarnih likov in da ne miži pred socialno tematiko. To velja tudi za njeno šesto knjigo, za roman z naslovom Obraz (objavljen pri Cankarjevi založbi). Naslov romana je na prvi pogled preprost, neambiciozen, vendar ga pisateljica s svojo pripovedjo več kot opraviči. Njena romaneskna junakinja, Bruna, ima brazgotinast obraz, ki morda že simbolizira njeno rastočo stisko. Kot študentka, ki vse manj študira in se vse težjo preživlja, najde svoje prenočišče v skvotu nekje v Ljubljani. Toda tudi tam ona in njeni znanci potrebujejo denar za popravilo strehe, ki neusmiljeno pušča. Pisateljica tako zastavi roman kot pripoved o osebni stiski in o socialni stiski mladih, nato pa pripoved presenetljivo zasuka v srhljivko: telesa osrednjih protagonistov pokažejo zobe, pa tudi soba, v kateri naj bi strašil pokojni predsednik Tito in tako prispeval k prenovi strehe, postaja vse bolj strašljiva. Več o romanu Obraz pove Vesna Lemaić v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Blaž Kutin (1970-2025) je bil vsestranski umetnik: pisal je scenarije in pripovedna dela ter snemal filme in abstraktne fotografije. Ob njegovi prezgodnji smrti vabljeni k poslušanju Izšlo je. Umetnik je v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 1. avgusta lani, predstavil svoj roman Kenozoik. V pogovoru je zelo preudaren, neposreden in dialoški, na vprašanje: »Zakaj medčloveški odnosi?« pa zgoščeno in povedno odgovori: »Kaj pa?« in tako pove vse.
Blaž Iršič je bil nekoč panker, pevec in avtor skupine Pogo, zadnja leta pa je predvsem dober pesnik. To je dokazal tudi s svojo tretjo pesniško zbirko Parada heteroseksualcev, z energično poezijo, v kateri so modrostni prebliski, provokacije, neposrednost in modernistična igra eno in še kaj. Skratka, poezija, ki jo lahko berete večkrat, se k njej vračate in odkrivate nove in nove pesnikove domisleke. Več o zbirki Parada heteroseksualcev, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pisatelj Avgust Demšar je svoj trinajsti roman Vrelec življenja objavil (tako kot nekaj predhodnih) pri založbi Pivec. Tudi z najnovejšim romanom si je pisatelj zadal kar nekaj izzivov in tudi tokrat mu je uspela vrsta potez. Roman se začne s sanjskim prizorom, ob katerem se bralka in bralec lahko sprašujeta Kdo sanja. Nakar sledi niz prizorov v zdravilišču (hote brez navedenega imena): ko bralec spoznava obiskovalce in obiskovalke spoznava romaneskne like z zavestjo, da bo prej ko slej kdo izmed njih mrtev in kdo drug morilec. Toda pisatelj si vzame čas in tako se truplo pojavi šele na devetdeseti strani. In ker je truplo odkrila Vrenkova soproga, Vrenko sam pa je na terapiji, se upokojeni detektiv hitro znajde do vratu v primeru. Preiskovalec posluša svoje občutke, toda hkrati je upokojenec in zato ima precej zvezane roke. Sicer ni prvič, da Demšar razplete zgodbo z obširnim epilogom, toda tokratni epilog ima vsaj nekaj vznemirljivih potez. Morda bosta bralka in bralec tvegala z odgovorom na vprašanje o sanjavcu (ki ponuja iztočnico za še kak roman), morda se bosta znašla v etični dilemi, morda pa bosta samo čakala na nov Demšarjev roman. Avtor ga že piše, več o romanu Vrelec življenja pa pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
Danski pisatelj Peter Høeg je zaslovel z romanom Gospodična Smilla in njen občutek za sneg. Roman je poslovenil Janko Moder, po njem so posneli tudi film, ki kljub solidni igralski zasedbi ni vzdržal koraka z literarno predlogo. Tudi z romanom s skrivnostnim naslovom Otroci skrbnikov slonov je Høeg dokazal, da zna ustvariti napeto, razgibano, že kar brbotajočo pripoved. Romaneskna zgodba se zaplete najverjetneje na izmišljenem danskem otoku, razpleta in razplete pa se v danski prestolnici, da bi se literarni vrvež umiril v domačem kraju in na pragu domače hiše. Likov v romanu je kopica, tako kot je v njem vrsta zapletov in zastranitev, toda v ospredju so trije mladi, brata in sestra, ki iščejo izginule starše. Roman pripoveduje najmlajši brat (do 128. strani ne izvemo, kako mu je ime), predvsem pa pripoveduje z izjemno kondicijo, z vrsto domislic, tudi pikrih. Ali je takšna pripoved verjetna, ostaja dilema, ni pa dvoma, da je berljiva. Roman je izšel pri založbi Sodobnost International, poslovenil ga je Darko Čuden. Več o romanu in nekaj malega o sebi pove prevajalec v pogovoru z Markom Goljo (v Izšlo je). Nikar ne zamudite.
Zbirka Kondor ima zelo pomembno mesto v slovenskem literarnem sistemu. Uvrstitev slovenskih avtoric in avtoric v zbirko lahko namreč pomeni korak h kanonizaciji avtorice ali avtorja. V minulih letih sta tako izšli knjigi izbranih pesmi dveh slovenskih pesnic, zagotovo nekoliko prezrte Ade Škerlj (1924-2009) in Saše Vegri (1934-2010). Knjigo izbranih pesmi Saše Vegri z naslovom Obhod v času je uredila Varja Balžalorsky Antić. Izbor ob običajnem aparatu vsebuje pesmi iz vseh pesničinih zbirk in odlomke iz njenih refleksij. Urednica izbora je v pogovoru z Markom Goljo (med drugim) poudarila, kako je pesnica iz zbirke v zbirko razvijala svojo poetiko in da je vsaka zbirka prelomno dejanje; z zbirko Konstelacije je najverjetneje ustvarila enega izmed vrhuncev modernistične lirike na Slovenskem. Več pa v Izšlo je, ki vsebuje tudi dve pesmi Saše Vegri v pesničini interpretaciji. Nikar ne zamudite.
V zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA (njen spiritus movens je pesnik, organizator pesniških dogodkov in montažer na Televiziji Slovenija Dejan Koban) je že pred časom izšla pesniška zbirka z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz … Zbirko je napisala pesnica in dijakinja Ana Štular, spremno besedo je prispevala Hana Bujanović Kokot, pod ilustracije se je podpisal Andrej Štular, knjigo pa je še v temi prepoznavno in elegantno oblikoval Gal Grobovšek. Več o svoji pesniški prvenki – ki zagotovo nadaljuje tradicijo vznemirljivih pesniških zbirk, objavljenih v Črni skrinjici –, pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Leta 2005 je prevajalka in indologinja Vlasta Pacheiner Klander (1932-2025) v prestižni zbirki Kondor objavila antologijo vedskih pesmi z naslovom Ko pesem tkem. Istega leta je v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je predstavila odmaknjeni svet vedske poezije. S ponovitvijo omenjene oddaje se tako spominjano izjemne prevajalke, Sovretove nagrajenke, ki je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto dragocenih knjig (tudi s prevodom Bhagavadgite), arhiv Radia Slovenija pa z vrsto odličnih literarnih oddaj. Nikar ne zamudite.
Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Njun pogovor je bil najprej objavljen na Programu Ars 28.12.2023.
Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)
Zdenka Kaplan v knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 30. junija 2022.
Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909-1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, premierno objavljenem 26. septembra 2024.
Naslov Zavladati vetru, pove v oddaji avtorica, je izbrala zato, »ker protagonistke skušajo vetru, ki je neizbežen, res zavladati. Vsaka s svojim pristopom, s svojo starostjo in načinom ter ljubeznijo, ki jo imajo v sebi.« Več o zbirki, v kateri so torej v glavnem planu ženske v različnih življenjskih položajih, soočene s tujstvom, nasiljem, hrepenenjem, travmami, partnerskimi konflikti itd., Mateja Gomboc pove v pogovoru z Markom Goljo. Njena zbirka je izšla lani pri založbi Slovenska matica.
Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja
Pisatelj Lenart Zajc je doslej objavil že več pripovednih del, s svojim najnovejšim romanom Rana (Litera, 2024) pa je sklenil romaneskno trilogijo o vojnih in povojnih letih. Prvi del trilogije Odred (2022) prikazuje okupacijo Slovenije in začetke partizanskega gibanja, drugi del Pošast (2023) grozljivost in uničevalnost vojne, sklepni del pa je vsebinsko morda najbolj ambiciozen. Pisatelj med drugim piše o povojnih pobojih, s svojo pripovedjo pa seže do osamosvojitve Slovenije. Tudi v tretjem delu trilogije spremljamo like, ki jih že poznamo: nekateri, na primer Figa, so negativci do petnih žil, večina pa je naslikana celostno in vznemirljivo. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pri zavodu No!Press je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Enfilade: življenje stanovanja. Napisal jo je arhitekt Miloš Kosec in v njej spretno in berljivo prepletel arhitekturno tematiko ter spomine na prednike. Enfilade je namreč značilna baročna zasnova stanovanja, v kateri so sobe nanizane ena za drugo, tako da lahko iz prve sobe vidimo do zadnje, in v takem stanovanju na Resljevi ulici so živeli avtorjevi predniki, tudi njegova prababica, ki je v Ljubljano pripotovala iz Prage, in njegov oče Miloš Kosec, ki je s skupino Živel je mož ustvarjal jazz fusion (prevod za prvo silo: džezovsko zlitje). Več pove avtor še kako zanimive knjige v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pesnica Barbara Korun je svojo najnovejšo pesniško zbirko vnazaj objavila pri Založbi Pivec. Zbirko je občuteno oblikoval Sašo Urukalo: že kar povnanjil je svet poezije, ki stavi bolj na manj kot na več. Pesnica tako piše o težkih situacijah, vendar jih ne opisuje; ubeseduje jih asketsko, zadržano, skoraj implozivno. Tako bralko in bralca nagovarjajo situacije in izkušnje, o katerih pogosto molčimo ali govorimo previdno, naj bo to umiranje ali smrt ali vojna. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica premišljuje o svoji poeziji in poeziji sploh, pa tudi o preživetveni moči. Nikar ne zamudite.
Rok Vilčnik (s psevdonimom rokgre) je izjemno vsestranski ustvarjalec; med drugim je pesnik, dramatik, scenarist, glasbenik, režiser in pisatelj. Pri založbi Litera je lani objavil svoj četrti roman Mehanizem. Roman je napisal kot alegorijo o izjemni volji po preživetju. Od tu naprej pa si sledijo presenečenja: za svoj obstoj si prizadevata mehanični bitji Titina in Titin; na hrbtu nosita škatlo z lučko; njuna svetloba vsaj nekoliko osvetljuje svet okoli njiju, svet neskončne teme. In ko začne nekega dne Titinina svetloba slabeti, se njuno potovanje, pustolovščina začne. Na svoji poti srečata zelo različna bitja, in pisatelj si je dal precej duška, predvsem pa mu je uspelo, da je zgodbo izpeljal občuteno in za žanr alegorije prepričljivo. Več o romanu pove Rok Vilčnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Moldavijska književnica Tatiana Ţîbuleac je spomladi obiskala Ljubljano kot gostja festivala Fabula - literature sveta. Njen roman Stekleni vrt (izšel je pri Beletrini v prevodu Aleša Mustarja in Saše Špelec (prevedla je odlomke v ruščini)) povsem ustreza naslovu festivala (re)konstrukcije spomina – med drugim namreč pripoveduje o zadnjih letih socializma v Moldaviji in njenem glavnem mestu Kišinjevu. Več o romanu, tudi o romaneskni junakinji Lastočki, pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo.