Podcasts about izbor

Izbor za pesmu Evrovizije se bliži. Nakon polufinala (13. i 15. maj) od ukupno 37 pesama će se u velikom finalu u subotu 17. maja naći njih 26. U švajcarskom Bazelu ove godine će biti nešto više brzih numera nego balada, a po starom dobrom evrovizijskom običaju neće izostati ni komedijantsko-satirični nastupi. Sve to omogućava dobru zabavu za više od 160 miliona gledalaca direktnog prenosa. Mnogo zanimljivih podataka i zapažanja o ovom spektaklu su za vas pripremili Maja Marić i Saša Bojić.  Von Sasa Bojic /Maja Maric.

U Vatikanu danas, u srijedu, 7. svibnja počinje stoljetna tradicija izbora novog pape. Počinje konklava.

Od sajta za Borču do vrha svetskog gejminga – priča koju niste očekivali! U 311. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan Minić razgovara sa Markom Jevtićem, potpredsednikom za fudbalske igre u Nordeusu i jednim od ključnih aktera domaće digitalne i startap scene u poslednje dve decenije. Kroz otvoren i autentičan razgovor, Marko nas vodi kroz svoj fascinantan razvojni put – od prvih koraka sa računarima i internetskim projektima u Borči, preko rada u medijima, digitalnom oglašavanju i startup eksperimentima, sve do Nordeusa i rada na globalno uspešnim igrama poput Top Eleven. Ova epizoda je svojevrsna hronika razvoja digitalne scene u Srbiji – od CD klubova i dial-up interneta, preko pionirskih dana internet oglašavanja, do profesionalizacije i internacionalizacije domaće IT industrije. Marko deli iskustva o učenju, neprestanom prilagođavanju, neuspesima i inovacijama, ali i o tome koliko su ljudi, zajednica i vrednosti važni za uspeh u savremenom poslovnom svetu. Teme u epizodi: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Odrastanje uz računar - Borča sajt - Izbor fakulteta - IT u medijima - Razvoj karijere - Prelazak u Nordeus - Rani dani mobile gaminga - Play testing proces - Evolucija mobile gaminga - Akvizicija Nordeusa - Design thinking Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3DNml0T Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Piše Ifigenija Simonović, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Dan poezije bi lahko podarili pesnici Meti Kušar, saj se srčno posveča poeziji in poetičnemu. Od leta 2015 je nosilka Veronikine nagrade za poezijo, je avtorica šestih pesniških zbirk, ki so pred dvema letoma izšle tudi v antologijskem izboru z naslovom Vse od prej. Zbirke Azur, Madeira in Ljubljana so izšle tudi v dvojezičnih izdajah, njene posamezne pesmi pa so vključene v številne antologije doma in v tujini. V revijalnem prostoru je s poezijo navzoča že od leta 1968. V tretji tretjini prejšnjega stoletja se je oglašala z umetniškimi in kulturno-zgodovinskimi oddajami na vseh takratnih radijskih postajah. Je ustanoviteljica Prestola poezije, unikatnega glasbeno-literarnega performansa, prek katerega je od Ljubljane do Washingtona in Londona širila naklonjenost slovenski poeziji. Za posvečenost kulturnemu utripu v Plečnikovi knjigarni v Ljubljani, kjer je bila vrsto let zaposlena, je leta 1993 prejela Schwentnerjevo nagrado. Mnogim bralcem je znana tudi po poglobljenih intervjujih z izjemnimi sogovorniki iz sveta umetnosti in znanosti. Izbor z naslovom Intervju je izšel pri založbi Slovenske matice leta 2009. Njena dolgoletna predanost Slovenskem centru PEN jo označuje za demokraciji in svobodi govora predano intelektualko. Za prvo knjigo esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale je Meta Kušar leta 2012 prejela Rožančevo nagrado. Zdaj prihaja med bralce njena druga zbirka esejev Abonma za poezijo. Z naslovom avtorica znova poudarja pomen poezije in poetičnosti, saj vstopa v jedro njenega življenja bodisi zaradi pisanja in branja ali pa druženja s pišočimi intelektualci. V uvodnem eseju Recepti iz moje garaže avtorica prostodušno razloži okoliščine, ki so povzročile globlji razmislek o stanju duha na Slovenskem, čemur je ta knjiga esejev pravzaprav posvečena. "Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno. Dobre dokaze tega najdemo v vsakem bivališču: v arheoloških izkopaninah ali v stari kmečki hiši starih staršev. Tu v garaži dokazujejo, da sta vidno in nevidno prepletena." Pride čas, ko se človek začne ozirati okrog sebe in opaža, da je zavit v vsakdanjost, ki je prepletena s preteklostjo in s stvarmi in spomini, ki so ga zaznamovali. Sproti ni mogoče vsega porazporediti, a razporeja se samo od sebe, nenehno. Čas teče, z njim odtekajo kosmi našega bitja. Zavedamo se, da prej ali slej pride čas, ko ne bo več mogoče ničesar pospraviti, ko bo vse sprhnelo, z nami vred. Ko nas bo pač pobralo, kot je napovedal Tone Pavček. "Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike." Ta trditev vliva upanje, da vsak človek zapusti sled za sabo, nekaj, kar ne strohni, nekaj, česar se je vredno spominjati. Ko avtorica čisti garažo, ji pod roke prihajajo zavitki revij, škatle knjig, kuhinjski recepti, pisma. Prav vsi imamo kote, podstrešja, predale založenega vsakdana. Odlagamo, pometamo pod preproge, ovijamo v molk, tiščimo v pozabo, celo zanikamo ali napihujemo, razglašamo na ves glas in pošiljamo slike v vesolje, a vse ostaja pod našo skupno streho, da se ozremo, vsak sam ali vsi kot pripadniki neke družbe, in skušamo razumeti, od kod smo, kdo smo, morda celo, zakaj smo. Vsi neprestano odlagamo in nalagamo dragocenosti in tudi sramoto. V knjigi esejev Abonma za poezijo avtorica pravzaprav izsiljuje odgovore, ki so neizogibni – priznati moramo, da nam ne gre dobro. Spomni nas, na primer, na spregledanega pesnika Janeza Ovsca, na Ludvika Mrzela, na Jožeta Udoviča, tudi na preračunljivo narobe razumljenega Tomaža Šalamuna. Opozarja na spodrsljaje literarnih kritikov in pedagogov. "Biti svoboden kritik na Slovenskem je težko. Še vedno je! Kritika pri nas v glavnem hodi kot karavana, redki si upajo ali so si upali usekati po svoje." To je res. Kritika je tudi vedno strah, kdaj ga bo kdo po glavi, če bo govoril po svoje. A Meta Kušar upa zapisati po svoje, svoje mnenje in prepričanje. To dokazuje z obema zbirkama esejev. To dokazuje tudi s svojo poezijo, v kateri ni naključij in ki je ni mogoče posnemati. V esejistični obravnavi literatov, tudi urednikov revij ali profesorjev literature, ki so po sili razmer hodili po robu, se izkaže kot dobro podkovana poznavalka literarne srenje. Filozofsko držo naslanja na filozofa Deana Komela in Iztoka Simonitija, poznavanje Jungovih dognanj pa ji omogoča globlje razumevanje človekove duše, torej bistva poezije, ki je noben brezdušnež ne more ustvariti ali začutiti. Svoj pogled nazaj, na vse, kar se ji je nabralo v garaži, če to nabirališče dokazov bivanja jemljemo kot prispodobo, torej pogled na življenjska spoznanja in doživetja, Meta Kušar opisuje sproščeno, sprijaznjeno. Ne žuga, ne poučuje, niti ne piše grenko ali sarkastično, temveč sporoča in vabi k branju, k iskanju lepote in globljih pomenov, k čaščenju poezije. "Poezija je vrhunec človeškega duha," piše. Bralce vabi, naj si vzamejo abonma za tavanje po labirintih poezije. Tam nekje, v srčiki poetičnega labirinta, ki ima en sam vhod in nešteto izhodov, vsak lahko najde nekaj, kar bo hranilo in ohranjalo njegovo dušo.

V veliki avli Cankarjevega doma se predstavljajo slovenski arhitekti in študentje arhitekture na že tradicionalni bienalni razstavi Arhitektura inventura. Gre za najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v Sloveniji. Izbor obsega 138 arhitekturnih projektov, med njimi so tudi študentski. Letošnja naslovna tema razstave je odgovornost.

Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Izbor najvažnijih vijesti tjedna iz Australije i svijeta.

Na prvi dan leta 2025 bomo pogledali še malo nazaj. In to v izbor intervjujev na Prvem, ki so najbolj zaznamovali leto 2024. Pogovarjali smo se med drugim o konoplji, literaturi, najstarejšem kriznem žarišču na svetu, smiselnosti prepovedi mobilnih telefonov v šolah, kakor tudi o življenju pilota ter polarnega raziskovalca. Govorili smo tudi o tem, da je obravnava demence zelo razpršena, in spoznavali dogajanje v zgodnjih začetkih vesolja. Mar katerega aktualnega vsebinskega področja v lanskem letu sploh nismo zajeli? Izbor je pripravil Marko Rozman.

Još jedno kolo HNL-a do zimske stanke koje traje do 24. siječnja slijedeće godine, a koje će klubovi iskoristiti za prodaju i kupovinu igrača. Jedini izbornik koji nije glasao za najboljeg nogometaša na svijetu hrvatski je izbornik Zlatko Dalić.

Ime tedna je Mišel Ristov, socialni delavec v UKC Maribor, ki je z nepopustljivo vztrajnostjo več kot dve leti iskal rešitev za pacienta, ki kljub 52 letom življenja v Sloveniji zaradi izbrisa ni mogel dobiti osebnih dokumentov in stalnega prebivališča. Tudi s pomočjo predsednice države je uspel urediti njegov status in po 720 dnevih bivanja v bolnišnici tudi nastanitev v domu starejših.Kandidata sta bila še: Aleš Šteger, pesnik, ki je s prevajalcem Guillaumom Metayerjem za prevod svoje pesmi Nad nebom pod zemljo prejel francosko nagrado Alaina Bosqueta. Izbor Štegrove poezije je lani izšel pri Gallimardu, eni izmed najuglednejših francoskih založb v okviru zbirke Du monde entier, v kateri izhajajo pesniške knjige modernih klasikov, kot so Pablo Neruda, Henri Michaux in Jorge Luis Borges. Lidija Hren, dolgoletna novinarka TV Slovenija, ki je desetletja preiskovala korupcijo, razgaljala izčrpavanje javnih sistemov, razkrivala najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala in zanje iskala odgovorne. Pri društvu novinarjev Slovenije so ji podelili nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.

V pokrajinski Galeriji Murska Sobota pri sestavljanju stalne zbirke posebno pozornost namenjajo umetniškim delom ustvarjalcev, ki izhajajo iz lokalnega okolja, vseskozi pa jo smiselno dopolnjujejo tudi s pomembnimi deli ostalih slovenskih in tujih ustvarjalcev. Vsako leto stalno zbirko na določen način tudi predstavijo javnosti in tokrat so pripravili izbor iz obdobja med letoma 2013 in 2023. Nove pridobitve in stalno zbirko Galerije Murska Sobota predstavlja direktor galerije in kustos aktualne razstave dr. Robert Inhof. Foto: Galerija Murska Sobota

Osvrt na najvažnija zbivanja tjedna u Australiji, Hrvatskoj i ostatku svijeta. Izbor iz programa za ovaj tjedan. Emitirano uživo na radiju SBS1 u petak, 25. listopada, u 11 sati po istočnoaustralskom vremenu.

Piše Martina Potisk, bere Igor Velše. Izraza »slemovska poezija«, angleško »slam poetry«, se je prvi spomnil ameriški pesnik Marc Kelly Smith, bolj ali manj pionirski pobudnik posebne pesniške prakse, ki se je pojavila in postala popularna v osemdesetih letih 20. stoletja. Gre za edinstveno, vsestransko videnje nastopanja pred občinstvom, ki povezuje uprizarjanje, nagovarjanje in varietejsko recitiranje ter temelji na neposredni pretočnosti. Njena posebnost so popestrene prireditve, prakticirane kot slemovska tekmovanja, ki so že nekdaj pritegovala pozornost javnosti. V devetdesetih letih 20. stoletja je tovrstna poezija pripotovala iz rodnega Chicaga na preostale celine, v Sloveniji je s svojo preprostostjo in pomenljivo pripovednostjo porasla predvsem v zadnjem desetletju. Dogajanje na slovenskih slemovskih odrih od leta 2016 dalje predstavlja tudi antologija s povednim naslovom Tri minute, pod katero se podpisuje producentka in urednica Petra Kolmančič. Izbor razkriva pesniške poskuse, ki so še posebej pripomogli k potrjevanju in popularnosti slemovske poezije pri nas. Med navedenimi slemerkami in slemerji so pričakovano v ospredju mlajši predstavniki in predstavnice, rojeni povečini v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, ki dandanašnji še zmeraj prizadevno pesnikujejo. Po svojih angažmajih in prisluženih priznanjih prevladujeta predvsem Nina Medved kot zanesljiva zmagovalka prvega slovenskega prvenstva v slem poeziji in nekdanja dolgoletna predsednica društva Slam zverine ter Matic Ačko kot zelo dober šesti na tradicionalnem evropskem prvenstvu v slem poeziji pred tremi leti. Med nekdanjimi »slemerji« najdemo tudi uveljavljene ustvarjalce »običajne«, neuprizorjene poezije; poleg produktivne Nine Medved velja izpostaviti še pesnike Kristiana Koželja, Pina Pograjca in Toma Vebra. V sicer smiselnem in skladnem izboru morda manjka le Eva Kokalj z najvišjo slovensko uvrstitvijo na evropskih slemovskih prvenstvih doslej, tretjim mestom. Slemovsko poezijo zaznamuje preprosta pripovednost, podvržena premočrtnosti, sporočanjski neposrednosti in razgibanim performansom »v živo«. Od tod nevarnost manka monumentalnega metaforičnega naboja in subtilnega slogovnega preigravanja. Namesto sekundarnega semantičnega sidranja prodirajo v ospredje prvinske konkretizacije, predirna dramaturgija preobrata, poteze pogovornega jezika in emocionalni toni. Slemovska poezija je poezija »na prvo žogo«, praviloma »na žogo presenečenja«; poslušalce naj bi predramila in pretresla. Vse to velja tudi za antologijo Tri minute. Slovenske slemerke in slemerji se večinoma predstavljajo z organsko in izrekanjsko prepričljivo poezijo. Poustvarjajo prenekatere idejne poante, a kljub prevladujoči osredinjenosti na določene »tri minute«, torej na »tukaj in zdaj«, ne opustijo pogleda z distance in odkrite družbenokritične drže. Pesmi ostajajo jasne, pristne in obenem melodične tudi takrat, ko naslavljajo manj privlačne plasti sveta; skozi sebstveno, nemalokdaj avtobiografsko podlago pesnice in pesniki posredujejo ponotranjene izkušnje in premisleke o perečih socialnih, etičnih, ekonomskih, ekoloških ali intimnih tematikah. Četudi tu in tam naletijo na temnejša obzorja, jim ne zmanjka taktnega humorja in ironije, kar nikakor ni zanemarljivo, ampak dobrodošlo. V antologiji Tri minute se najde prostor tudi za pregleden spremni zapis, v katerem urednica Petra Kolmančič podrobno piše o razvoju, pojavnih premisah ter prednostih in slabostih slemovske poezije. Vsekakor vredno branja.

Milos Pavlovic, jedan od najtalentovanih igraca rodjenih 1984. godine kome su predvidjali veliku karijeru a do koje nije doslo, novi je gost Jao Mile podcasta.https://www.jaomile.comKako je izgledala njegova karijera,kakve prepreke su bile ispred njega i cime sa sada bavi cucete u ovom razgovoru .Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==00:00:00 Početak 00:00:20 Miloš Pavlovic00:01:30 Virtus00:08:01 Repka na OI00:12:14 Veciti u EL00:14:25 NBA00:19:15 Odrastanje00:31:41 BeoVUK00:51:00 Radnicki 01:01:17 FMP01:13:40 Borac01:16:10 Razlaz FMP01:26:17 Grcka 01:34:30 Ukrajina01:55:50 Rumunija02:00:00 OKK 02:03:10 Kipar02:06:15 Makedonija02:10:40 Francuska02:24:05 Reprezentacija02:41:15 Kraj karijere02:47:45 Savet za mlade02:49:30 Top 5  Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Miloš PavlovićDatum: 28. avgust  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #milospavlovic #denvernuggets #pavlovic #crvenazvezda  #kkpartizan #nikolajovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Izbor vijesti koje su obilježile tjedan u Hrvatskoj.

Izbor vijesti koje su obilježile tjedan u Hrvatskoj.

Izbor pet priča - Beskraj, Bolji život, Živi zakopani, Frižider, Kukci su govotov kao ljudi Dubrovnik koji je postao kulisa, umiveno ustaštvo na ulicama Zagreba, potrošnja koja nadomješta ljudskost, majčinstvo o kakvom nije pristojno govoriti, banke kao sablasni stupovi naših života, emocije kakve ne viđamo u reklamama, a osjećamo ih tako snažno... To je svijet koji Maša Kolanović istražuje u svojoj novoj zbirci priča "Poštovani kukci". Autorica tekstom i crtežima oblikuje onaj sablasni i teško izrecivi višak materijalne strane ljudske egzistencije, dok smještanje priča u razdoblje tranzicije u Hrvatskoj dodatno pojačava njihov jezivi efekt. "Poštovane kukce" žanrovski bi se moglo opisati kao tranzicijsku gotiku, postsocijalističku zonu sumraka, jezivo stvarnosnu prozu… Mračno i apsurdne, a opet duboko intimne, snažne i društveno osjetljive priče. Nagrada Europske unije za književnost 2020. i Godišnja nagrada Vladimir Nazor 2020. Redateljica: Stephanie Jamnicky, dramatizacija :Kristina Kegljen, tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbena urednica: Franka Meštrović Igrali su: Vanda Winter, Karmen Sunčana Lovrić, Marija Kolb, Biserka Ipša, Ivan Vukelić, Irena Tereza Prpić, Doris Šarić Kukuljica, Antonio Franić, Bojan Brajčić, Premijerno emitirano : 25. - 29. 01. 2021.

Piše Milan Vogel, bere Igor Velše. Prežihova ustanova na Ravnah na Koroškem je bila ustanovljena septembra 1996 v Kotljah. V aktu o ustanovitvi je zapisano, da je “njeno delovanje v prvi vrsti namenjeno razvoju in napredku koroške regije in ohranjanju slovenskega jezika in kulture med koroškimi Slovenci”, izvajala pa bo zlasti naslednje dejavnosti: podeljevanje štipendij študentom za diplomski in podiplomski študij, znanstvenoraziskovalna, kulturno-umetniška in založniška dejavnost. Zbornik Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja 1951-2007 obsega skoraj devetsto strani. Časopis Koroški fužinar je bil desetletja izredno pomemben informator ne le za Koroško, marveč za širšo javnost. Publikacijo je leta 1951 začel izdajati upravni odbor Železarne Guštanj in jo podnaslovil Glasilo guštanjskih železarjev, urejal pa jo je uredniški odbor. Pozneje je v tem okviru izhajal tudi kot Informativni fužinar, izšlo pa je tudi več posebnih številk. Med uredniki sta bila med drugimi Vorančev brat Avgust, ki je že od prve številke skrbel za Vorančevo dediščino, in pisatelj Marjan Kolar. Izbor prispevkov je opravil tajnik ustanove in urednik izdaj Mirko Osojnik, ki se je izmed 114 člankov odločil za 82. Razvrstil jih je v deset različno obsežnih sklopov, med katerimi so najobsežnejši Umetnik in revolucionar, Prežihova proza in Spomini, v druge pa članke, ki obravnavajo njegov jezik in slog, politično življenje, njegova pisma, uprizoritve Prežihovih del na odrskih deskah in v filmu, prevode v tuje jezike, ponatise in sestavke o njem in končuje z mementom legendarnega dr. Franca Sušnika: “Tej domačijici je po starem ime Prežihova bajta, pod katero je babica Liza, tista, ki je pod to bajto žela ajdo zadnjo bart. Zdaj je hiša vsa obnovljena z dinarji, ki so jih nabrali šolarji, z dinarji, ki so jih dali delavci, svoj kulturni davek, z dinarji, ki so jih zaslužile knjige slovenskih založb.” Za obnovo Prežihove bajte, kjer je njegov oče leta 1911 prvič zaoral na svoji zemlji, je Prežihov sklad leta 1975 začel zbirati denar prek “Prežihovega dinarja”, na katerega se je odzvalo tudi 224 slovenskih osnovnih in srednjih šol. V vseh sklopih sta Prežihovo literarno in politično delo, zlasti pa njegova človeška drža, zelo visoka cenjena. Josip Vidmar ga je označil za “človeka enkratnega navdih”, Lidija Šentjurc na vprašanje, ali je bil Prežih pisatelj ali komunist, odgovarja, da oboje, Anton Slodnjak ga je označil za “genialnega bukovnika, ki sta ga primorali osebna nadarjenost in rodovna solidarnost, da je na leposlovni način prikazoval življenje ljudi svojega rojstnega kraja v Mežiški dolini”. Tudi Jože Koruza, sourednik prvih dveh od dvanajstih knjig Prežihovih zbranih del, ki jih je dokončal Drago Druškovič, ga obravnava skupaj s koroškimi bukovniki, kot je bil npr. Drabosnjak. Kot človeka in pisatelja ga je občudovala njegova medvojna kurirka Kristina Brenkova, ko je ilegalno živel v Ljubljani. Veliko povedo o njem prispevki o njegovem delovanju po letu 1930, ko je moral pobegniti čez mejo in potem ko je kot partijski funkcionar prepotoval skoraj vso Evropo, v Parizu vodil knjigarno in Rdečo pomoč za španske borce ter sodeloval s Titom vse do vrnitve v Ljubljano leta 1939, kratkega ilegalnega življenja na Dolenjskem in v Ljubljani, izdaje domobrancem in poti preko Begunj do Mauthausna, kjer so ga pred krematorijem rešili tovariši. Njegov kurir na Ravnah Ivan Kokalj piše, da ga kot človeka resnice ne bo nikoli pozabil. Več je člankov o Prežihovem delovanju po vojni. Pretresljivi so prispevki ljudi, ki so se z njim srečali tik pred smrtjo. Njegov predvojni založnik Ciril Vidmar ga je z ženo obiskal v mariborski bolnišnici. Voranc se je pred njima zlomil, piše: ”Prežih se je naenkrat zgrabil za glavo, se vrgel vznak na divan in iz njega se je iztrgal najstrahotnejši jok, ki sem ga kdaj doživel. Njegova še vedno močna ramena so se krčevito in sunkovito stresala, toda jokal je brez glasu tisti grozni jok, za katerega ni tolažbe in utehe.” Štirinajst dni zatem je umrl sedeminpetdesetem letu. Na enem mestu zbrani prispevki povedo o Prežihu več kot marsikatera študija o njem, zato bodo v veliko pomoč vsakomur, ki se bo še zanimal za delo in življenje tega velikega Človeka.

Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak. Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.

+Alpine ubrzava razvoj, donosi novi pod u Kinu.+Da li su pravila za 2026. i aktivna aerodinamika već u problemima?+McLaren očekuje tešku trku.https://fantasy.formula1.com/en/leagues/join/P5SEDGFHU02KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Dejan Potkonjak, Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:01:00 Jovan Ciga Sekulić00:15:00 Pjastri nije dovoljno zabavan00:17:45 Povratak u Kinu00:24:30 RB ponovo favorit00:30:15 Život u simulatoru00:33:00 Raspored časova00:36:00 Strol protiv svih00:39:30 Alonsov ugovor života i zemljotres na tržištu rada01:20:00 Antoneli se sprema za test01:27:00 Uzbuđenja u Alpini01:35:00 Izbor guma za trku u Kini01:41:30 Igra pogađanja01:50:00 Šum u Haas komunikaciji01:53:30 Fantasy02:05:00 Bitka za poen02:08:00 Proboj F1 na kinesko tržište02:20:00 Pitanja iz publike03:04:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 16. april 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Petkov Svetovalni servis izkoristimo za - datumu primerno – svetovanje o bontonu pri podarjanju cvetja: kako ga izročiti in sprejeti in ali bonton zapoveduje tudi izbor cvetja ob praznikih, kot je 8. marec? Kako sploh izbrati primerno darilo? S strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk pa cvetličnemu bontonu dodamo še vsakodnevnega. Vprašanja in dileme lahko zapišete na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali po 9 h pokličite v oddajo.

Tokratna epizoda je jagodni izbor intervjujev Temne strani Lune, v katerih so nastopile znanstvenice. Podkast sodeluje v mednarodnem projektu »Ženske in dekleta v astronomiji«,  ki poteka med 11. februarjem, Mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti, in 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! V tokratni epizodi sva uporabili krajši posnetek intervjuja s Cecilio Payne-Gaposchkin iz knjižnice in arhivov Niels Bohr Ameriškega instituta za fiziko (ZDA), ter krajši audio posnetek intervjuja z Joan Feynman, ki je objavljen ja Youtube kanalu Web of Stories - Life Stories of Remarkable People.  Zahvala vsem znanstvenicam, ki so s svojim glasom prispevale k ustvarjanju te epizode: prof. Nina Gunde Cimerman (BF UL), prof. Andreja Gomboc (UNG), prof. Maruša Bradač (FMF UL), prof. Gabrijela Zaharijas (UNG), astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Tijana Prodanović, dr. Aysegul Tekel (Istanbul Kültür University, Turčija), dr. Anita Zanella (INAF), dr. Lara Ulčakar (IJS), mag. Tadeja Veršič (Univerza na Dunaju), Ivana Novak (Cosylab), Marija Judež. --- Zapiski epizode | 6 - Cecilia in Joan [Cecilia Payne Gaposchkin in Joan Feynman] 12 - Mladi in astronomija, 22 - Astronomska odprava v Gruzijo [Marija Judež] 15 - JWST [Maruša Bradač] 17 - Črne luknje [Andreja Gomboc] 19 - Ekstremofili in iskanje življenja v vesolju [Nina Gunde Cimerman] 26 - Astronavtka bo! [Lara Ulčakar] 27 - Prisluhni mi! [Anita Zanella] 28 - Dr. Cosmic Ray [Tijana Prodanović] 30 - SKA - največji radijski teleskop na svetu [Ivana Novak] 32 - Turški miti in legende [Aysegul Tekel] 33 - Skrivnostna nevidna snov [Tadeja Veršič] 34 - Divje vesolje [Gabrijela Zaharijas] Intervju s Cecilio Payne-Gaposchkin - Owen Gingerich, 5. marec 1968 March, Niels Bohr Library & Archives, American Institute of Physics, College Park, MD USA  Joan Feynman - Web of Stories - Life Stories of  Remarkable People [Listeners: Christopher Sykes, Alexander Ruzmaikin; date recorded: 2019] Novice: Natečaj GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

"Izbor glavnog državnog odvjetnika zakonit je i transparentan" - tvrdi premijer. Je li potreban Europski ured javnog tužitelja? Sindikalni čelnici znanosti, školstva i liječnika protiv koeficijenata plaća. Obilježena obljetnica smrti Miroslava Ćire Blaževića. Velimir Zajec želi biti novi čelnik Dinama. Osoba tjedna Gordan Kolak.

Izbor odlomkkov nekaterih oddaj Sedmi dan v letu 2023.

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.

V terminu sredinega intervjuja ste v tem letu lahko prisluhnili 46 gostom, za vas pa smo ob koncu leta izbrali 14 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2023. V prvem delu bomo slišali razmišljanja infektologa in pisatelja Davida Zupančiča, avtomobilskega oblikovalca Georga Gedla, pa tudi Andreja Gradišnika, do zdaj najstarejšega Slovenca, ki je priplezal na sam vrh sveta. Z nami so bili tudi nekdanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, vrhunska strokovnjakinja za področje umetne inteligence dr. Marinka Žitnik, profesorica defektologije Mateja Korošec ter predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Izbor je pripravil Marko Rozman.

Piše Andrej Lutman. bereta Ivan Lotrič in Maja Moll. Po že ustaljeni navadi besedila, prispela na razpis Sončnica, izbere selektorska ekipa. Njen član Zoran Pevec je svojo izbiro v spremni besedi k zbirki Andreje Vidmar Iz nedotika poimenoval Celjenje spomina, popis rodovnika. Izbor je utemeljil z besedami, da zbirka 'ponuja dominantno sporočilo samoodkrivanja in obračanja navznoter, kjer se osvobaja odvisnosti od drugega in kreira samozavestni pesniški jaz'. Lirska subjektinja Andreja Vidmar svoje pesmi ponuja v knjižni prvenki, objavljala pa je že v glasilih Mentor in Kralji ulice, na spletu in tudi v radijskem Literarnem nokturnu. Začetki njenega pesniškega ustvarjanja so stari vsaj pet let, plemenitila pa se je tudi z udeležbami na kreativnih delavnicah, ki jih prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti. Poleg slovenščine je njena strast angleščina, ki jo poučuje na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Predvsem je ognjevita bralka in organizatorka inovativnih pedagoških pristopov, zavzema se za izobraževanje mladih v begunskih centrih doma in po svetu. Za izhodišče njenega pristopa k poeziji lahko služijo zadnji verzi pesmi z naslovom Bližina: »Zarana dlan še kar tiščim / v tisto smer. / Mogoče, / mogoče bo zdaj lažje / vstati iz postelje / in se odpeljati // v praznino.« Zbirka je tridelna. Prvi del je nostalgičen, saj je v njem izpostavljen spomin na preteklost, meječo kar na prekletost. Pesem Netopirka se namreč začne takole: »Dolgo sem živela z njo, / svojo nadomestno mamo. / Ko sva se našli, sva druga drugi / s kože postrgali nezaupanje. // Zasušeno popkovino je privezala / na svoje koničaste zobe. / Z nogami sem se oklenila / njenega života.« Pesmi prvega dela so vsekakor mračne, nakazujejo otroštvo in mladost brez cvetic; če pa že so, so spletene v venčke, tiste pogrebne, in ne tiste, s katerimi dekleta lovijo ljubljence in morda poznejše ljubimce. Pesmi drugega dela so delno odmaknjene od mrakobnosti prvega, saj se v lirski subjektinji prebudi ljubezen, ljubezen do ustvarjanja in izpovedovanja. Pesem Zaljubljena se konča z verzi: „Ponoči ne spim. Počasi / slačim pesmi / pod / modrimi / platnicami.“ V tem delu so tudi pesmi, ki napeljujejo na telesnost. Na primer pesem z naslovom Razpok: „Napeta popka se pričakujeva / vsak v svoji pozabljeni gredi.“ Tretji del zbirke Iz nedotika se vrača k prvemu delu in še okrepi njegovo žalobnost, zanikanje in odsotnost. Prav vrtajoče se konča pesem Načrt, kjer en sam stavek določi vse: »Izza reber zajoče pogrešanje.« Osrednja tema tega dela je smrt v kar premnogih oblikah, in pesmi popolnoma definirajo naslov zbirke: Iz nedotika. Ne le da pesnica zaznava stanja, kjer ni stikov, kjer ni povezav in ljubezni, ki naj bi združevala; vživlja se v stanja, kjer je gibalo odbojnost. A da ne bo pomote: ni sovraštvo tisto, ki naj bi bilo nasprotje ljubezni. Ne. Je zgolj zanikanje nečesa, zaradi česar so ljudje člani in članice, členi in deli celote – človeštva. S takimi občutji pesnica izpostavlja čas apatije, čas brez simpatije in brez empatije. Pesem Želja je več kot povedna: „Mesnate muhe / na pol zmrcvarjene / pustim razstavljene.“ Ob zbirki Iz nedotika se pojavi starodavno spraševanje o pesnjenju, ki naj bo sočasno ustvarjanje in tudi zdravljenje. Je izpovedovanje skozi pesem le prenašanje razočaranja na druge, na bralstvo? Je pesnjenje zgolj krinka za terapevtskost, češ: če lepo povem, da mi je hudo, mi bo potem lažje? Kakorkoli: pesmi, s katerimi Andreja Vidmar izpopolnjuje slovensko pesniško ustvarjalnost, vsekakor obetajo, saj njihov izraz odseva izredno stanje razčlovečenja, in to tako dovršeno, da je njihov obet tudi obet mnogih, ki se le z detekcijo krize lahko dotaknejo sveta onkraj životarjenja.

Programski sklop Svetovni jagodni izbor, kot običajno premišljeno razporejen v štiri festivalske projekcije, predstavlja najboljše med najboljšimi, in ponuja celovit in temeljit pregled trenutnega dogajanja na področju avtorske animacije z vsega sveta. Med več kot tridesetimi žanrsko, vsebinsko in tehnološko popolnoma različnimi kratkimi filmi avtorjev in predvsem avtoric je tako moč najti številne "nagrajevane animirane dragulje", kot je sekcijo pospremil programski direktor Igor Prassel, med drugimi tudi na letošnjem zagrebškem Animafestu z Grand Prixom ovenčanega Vanlava Varje Jakovljeve. Številni filmi se ukvarjajo predvsem z odnosom do osebne ali zgodovinske preteklosti, skozi katerega ustvarjalke in ustvarjalci poskušajo najti ravnovesje v minljivosti sedanjega trenutka. Med njimi še posebej izstopa tako imenovano filmsko pismo Draga jaz indijske animatorke Suchane Saha, ki s premišljeno in izrazno izredno močno tehniko slikanja na steklo v zgolj dobrih treh minutah ponuja skorajda katarzično soočenje in sprijaznjenje s praznino osamljenosti. Med močneje zastopanimi temami so tudi nezdravi oziroma toksični ljubezenski odnosi, ki vodijo bodisi do družinskega nasilja (vizualno izjemno močno jih obarva poljska režiserka Izabela Plucinska v z ogljem narisanem filmu Zunaj) bodisi v razpadu razmerja in njegovi boleči refleksiji. Z veliko mero humorja se moževega kritiziranja ženinega telesa z zanj pogubnimi posledicami dotakneta Aude David in Mikaël Gaudin v preprosti črno-beli francoski zgodbici Drobni mož, nema švicarska Raca, režiserja Elie Chapuisa, posneta v stop-motion tehniki, pa se iz navidezne družinske idile preobrne v pravcato srhljivko. Posebno omembo si zaslužijo še koprodukcijska Sopostavljena zemlja, ki je nekakšna animirana ilustracija naključnih besed, uličnih grafitov, citatov iz klasične literature in podob sodobne fotografije, eksperimentalen poklon staremu klavirju in njegovi poslednji melodiji Piano Pieces ter pretresljiv in z resničnimi dogodki navdihnjen film o uporu Hadis azerbajdžanske režiserke Nazrin Aghamaliyeva. Prav poseben delček Svetovnega jagodnega izbora, ki brez dvoma izpolnjuje pričakovanja celo najzahtevnejših animatečnih gledalcev, pa je tudi letos namenjen nekoliko mlajši publiki. Skupaj s članicami in člani Kinotripovega filmskega kluba so namreč pripravili enkratno projekcijo "mladostno odštekanih, družbeno-kritično nabritih in slogovno raznolikih osmih filmov", namenjeno starejšim od petnajst let. Za vsakogar nekaj torej, ali z besedami, ki so se slišale ob uvodu v projekcije: "Če ne utegnete na Animateki ujeti nič drugega, ujemite vsaj Svetovni jagodni izbor."

Piše: Muanis Sinanović, bere Jure Franko. Lahko bi rekli, da je slovenska literarna kritika v krizi. Po eni strani je tako od znotraj kot od zunaj ogrožena samobitnost poklica kritika kot sprotnega bralca in analitika literarne produkcije, po drugi pa je vedno manj daljših študij ali esejev, ki skušajo analizirati širše trende in globinske tokove sodobne književnosti. Manko najbolj sistematično nadomeščajo knjige LUD Literatura in prav v tej založbi je izšla tudi knjiga štirih daljših besedil profesorja Alena Širce Želo pesmi: študije o slovenski poeziji. V prvem besedilu Filozofske prvine v slovenski poeziji skuša avtor razbirati filozofsko ozadje pri pesnikih od Prešerna do Jerneja Zupaniča. Esej sicer vsebuje nekaj zanimivih opazk, vendar razočara s svojo splošnostjo. Avtor sam priznava, da gre zgolj za skico in bi podrobnejšo študijo veljajo izvesti kdaj v prihodnje, vendar to ne deluje prepričljivo, saj imamo občutek, da se želi teksta čimprej znebiti in ne ve, kam bi ga bilo smiselno zapeljati. Začetek slovenskega pesniškega ekspresionizma je nekoliko bolj ambiciozno besedilo, ki se ukvarja z literarnimi teorijami o pesniškem ekspresionizmu ter jih vrednoti skozi lastno perspektivo, pri tem pa pride tudi do določenega zaključka oziroma sodbe. Pritegne vpenjanje različnih teorij v skupno območje, s čimer se bogatita znanje in interpretacija bralcev, ki ne pripadajo krogu literarnih teoretikov, čeprav se vprašanje o ekspresionizmu ravno tem lahko zazdi pretirano sholastično. Naslednji esej je po naši presoji najboljši. Nedoločljivost v poeziji Tomaža Šalamuna je interpretacija duhovnih prvin v pesmih pred nekaj leti umrlega avantgardista, ki mu je med bralci in sledilci uspelo zgraditi kult. S pomočjo Derridajevega koncepta in številnih verzov Širca pride do pomembnega zaključka o izmuzljivosti – natančneje: nedoločljivosti – te poezije, ki se stalno umika interpretaciji. Iz teh zaključkov bi se brzčas dalo izhajati v vrednotenju Šalamunovega kulta in njegovega opusa tudi v prihodnjih letih. Prav tako zanimiv je prispevek Geneologija vsakdanjosti: slovenska pesniška poezija v tranziciji. Ukvarja se s posebnim fenomenom v moderni zgodovini slovenske poezije, namreč z obratom k vsakdanjemu življenju po zgledu urbane ameriške poezije konec osemdesetih oziroma v devetdesetih. Ta obrat je večinoma značilen za skupino pesnikov in pesnic današnje srednje generacije. Esej je zastavljen enciklopedično; po uvodni obravnavi zgodovinskega ozadja pojava se spusti v krajše opise oziroma obdelave posameznih opusov po imenih. Izbor perspektive in razumevanje literarne ideologije sta zanimiva. Podobno kot pri tekstu o Tomažu Šalamunu pa imamo vtis, da bi se dalo tudi to besedilo še razširiti in priti do daljnosežnih spoznanj, tudi z upoštevanjem političnega nezavednega. Žal se takšnih analiz pri nas premalo lotevamo, morda tudi zato, ker objektivne okoliščine scene na vsakdanji ravni osebno prepletajo avtorje, profesorje, urednike in kritike, profesionalni vložek pa je, hočemo ali nočemo, tudi osebni. Zato se včasih zgodi, da bi potrebovali neko praktično nemogočo perspektivo notranjega Drugega. Samorazumevanje je pretirano razdvojeno na to, kako se, pogosto idealistično, razumemo sami, in kako nas, tudi pogosto idealistično, kot nekakšno prisrčno kurizioteto, razumejo drugi. Želo pesmi je knjiga, ki ima dober namen in je v svoji izbiri tem večinoma izvirna. Vendar pa izvedba niha. Če imamo prvi tekst lahko za skico, ki bi si v knjižni obravnavi zaslužila dodelavo, je najboljši soliden prvi korak k določeni interpretaciji. Profesorja Alena Širco kot budnega spremljevalca sodobnega pesniškega dogajanja na Slovenskem tako lahko spodbudimo, da se esejev v prihodnje loti bolj udarno in suvereno izrabi potenciale, iz katerih črpa.

Goska ali račka − martinova dilema, ki jo bomo skušali rešiti v petkovem svetovalnem servisu. Ob tem bomo pripravili tudi račjo pašteto, izvedeli, v čem je skrivnost dobrih mlincev, posladkali se bomo s kakijevo kremo in kostanjevo rezino, ogreli z juho iz pastinaka, ugotavljali, na koliko načinov lahko pripravimo rdeče zelje in kaj potrebujemo za dobro vinsko omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po deveti na Prvem predstavil kuharski mojster Matjaž Pozderec.

V tokratni oddaji podkasta Odprto se z avtorji slovenskega paviljona pogovarjamo o njihovem prispevku k 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v katerem se lotijo raziskave vernakularne arhiutekture. Razumejo jo kot živ nabor arhitekturnih principov, ki energetsko učinkovitost stavb rešujejo skozi prostorsko zasnovo, brez dodatne plasti visokotehnoloških naprav, ki bivalno ugodje zagotavljajo danes. Izbor primerov osredotočijo na problematiko ogrevanja in hlajenja ter jih reinterpretirajo skozi prostorsko zasnovo paviljona. Vprašanje ekološke gradnje oprejo na arhitekturno zasnovo kot alternativo trenutnemu iskanju rešitev v tehnologiji. Prisluhnite podkastu Odprto!

Švicarsko pesnico in pisateljico madžarskega in slovenskega rodu Ilmo Rakusa slovenski bralci poznajo po poetični avtobiografiji Morje modro moje ter pesniških zbirkah Črta čez vse in Proti strahu. Pri Beletrini je zdaj izšla dvojezična zbirka pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba. Izbor pesmi iz zadnjih dveh zbirk je v slovenski jezik prevedla Amalija Maček. Pesnica je Slovenijo obiskala kot častna gostja festivala Dnevi poezije in vina. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Ana Bohte, tonski mojster Vojko Kokot. Foto: Ilma Rakusa, Fokus Lyrik 2019, Frankfurt (Kritzolina) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ilma_Rakusa_bei_Fokus_Lyrik_2019_01.jpg

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Javni razpis za intervencijo Medgeneracijski prenos znanja za leto 2023. Bili smo na kmetiji Mis, ki jo je prizadel požar. Ljubljanske mlekarne so te dni zagnale akcijo Naj hlev, s katero želijo izpostaviti skrb za dobrobit živali in dobre prakse s tega področja v slovenskih rejah, pravi Aleš Valenčič.

Reiki tehnika, možda ste već čuli za nju, ali možda se pitate je li to nešto za vas. U ovoj emisiji, istražit ćemo svijet reikija i otkriti kako vam ova tehnika može pomoći da transformirate svoj život, povratite zdravlje i postignete cjelovitost, ali na način da uklonimo nesigurnosti koje možda nosite uz sebe pri pomisli na reiki učenje i rad s reikijem.. Reiki je stara tehnika iscjeljivanja koja se temelji na prenošenju univerzalne životne energije kroz dlanove. Ova tehnika potječe iz Japana i ima duboke korijene u duhovnom razvoju i samopoboljšanju. Ono što reiki donosi je pristup unutarnjoj snazi koja vam omogućuje da se nosite s mnogim izazovima života. Kako početi s reikijem? Prije nego što krenete s reiki tečajem, možda ćete se suočiti s nesigurnostima. Pitate se je li to za vas i trebate li zaista ovu tehniku. Odgovor na to pitanje je jednostavan: ako želite alat koji će vam pomoći da promijenite svoj život, povratite zdravlje i rješavate probleme s kojima ste se možda borili, reiki je svakako tehnika koja vam treba. Jedna od prvih nesigurnosti koja se može pojaviti jest odabir škole i učitelja. Izbor je ključan, a važno je pronaći učitelja koji će vam pružiti podršku i biti dostupan za vaša pitanja. Dostupnost učitelja je ključna jer će vam trebati podrška nakon tečaja. Kako Želite Učiti? Cijeli članak - nastavi čitati...

Reiki tehnika, možda ste već čuli za nju, ali možda se pitate je li to nešto za vas. U ovoj emisiji, istražit ćemo svijet reikija i otkriti kako vam ova tehnika može pomoći da transformirate svoj život, povratite zdravlje i postignete cjelovitost, ali na način da uklonimo nesigurnosti koje možda nosite uz sebe pri pomisli na reiki učenje i rad s reikijem.. Reiki je stara tehnika iscjeljivanja koja se temelji na prenošenju univerzalne životne energije kroz dlanove. Ova tehnika potječe iz Japana i ima duboke korijene u duhovnom razvoju i samopoboljšanju. Ono što reiki donosi je pristup unutarnjoj snazi koja vam omogućuje da se nosite s mnogim izazovima života. Kako početi s reikijem? Prije nego što krenete s reiki tečajem, možda ćete se suočiti s nesigurnostima. Pitate se je li to za vas i trebate li zaista ovu tehniku. Odgovor na to pitanje je jednostavan: ako želite alat koji će vam pomoći da promijenite svoj život, povratite zdravlje i rješavate probleme s kojima ste se možda borili, reiki je svakako tehnika koja vam treba. Jedna od prvih nesigurnosti koja se može pojaviti jest odabir škole i učitelja. Izbor je ključan, a važno je pronaći učitelja koji će vam pružiti podršku i biti dostupan za vaša pitanja. Dostupnost učitelja je ključna jer će vam trebati podrška nakon tečaja. Kako Želite Učiti? Cijeli članak - nastavi čitati...

Generacija Z je često predmet razgovora i diskusija te mnogi pokušavaju da shvate i objasne kako to ova generacija razmišlja i kako se ponaša u kontekstu profesionalne karijere, koje su joj glavne odlike i vrednosti koje slede. Nakon što smo više puta u epizodama Digitalk podcasta pominjali generaciju Z, odlučili smo se da pozovemo jednog karakterističnog pripadnika iste i da u jednom otvorenom razgovoru zapravo vidimo šta oni imaju da kažu, kako razmišljaju kada je u pitanju obrazovanje, karijera, kako se odnose prema preduzetništvu, novcu i koje su to njima vrednosti važne. Filip Mastilović, Project lead i Agile Master u kompaniji Bosch, ali istovremeno i član sjajnog Empple tima, se odlično snašao u ovom razgovoru i sa nama podelio sjajne uvide koji su nam pomogli da bolje razumemo GenZ, te podelio sa nama svoja razmišljanja na ovu temu i na sopstvenom primeru objasnio neke nedoumice i predrasude koje imamo kada je ova generacija u pitanju. Filip Mastilović, Project Lead & Agile Master @ Bosch - https://www.linkedin.com/in/filipmastilovic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Izbor obrazovanja - Traženje posla - Kako se desio Empple - Ko sve spada u gen Z, kako se definiše i koje su ključne odlike - Gen Z i direktna komunikacija - Odnos prema preduzetništvu, novcu i ‘'early retirement'' - Kako Gen Z gleda na obrazovanje - Kako Gen Z traži posao, šta im je bitno kod poslodavca - Koji su to benefit važni Generaciji Z - Želja za rad u kompanijama koje imaju jasno defisanu misiju, odnos prema zajednici - Koliko je važan preporuka za neku kompaniju - Kako se danas poslodavci prilagodjavaju Gen Z-u? - Zaključak i Empple festival Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Projekat Srbija inovira - https://srbijainovira.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Veština ophođenja s ljudima'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Natjecanje Eurosong počinje 9.5. prvim kvalifikacijskim polufinalom, u kojem se za mjestu u finalu bori i Hrvatska. Australija nastupa dan kasnije. Britanski lučki grad Liverpool, domaćin u ime Ukrajine, priprema se ugostiti tisuće posjetitelja.

Na informativni program troši se 40 posto resursa RTS-a, ostalo je većinom spoljna produkcija. Potera, Stigni me ako znaš, Ja volim Srbiju, i mnoge druge emisije su proizvod drugih kompanija. Jedan od primera za to je izvršna produkcija Filming prodakšn koja ima jednog zaposlenog, a koja proizvodi emisiju opremom RTS-a u njegovom studiju. To je uvredljivo za radnike RTS-a koji znaju da rade svoj posao, a bezobrazluk u odnosu na novac građana koje troši RTS. Voditeljka "Stigni me ako znaš" prima platu na RTS-u, a u isto vreme prima i honorar od spoljne produkcije koja se emituje na RTS-u. Krajem decembra smo usvojili etički kodeks koji bi trebalo da spreči ovakakv sukob interesa. Postavlja se pitanje, šta onda ljudi koji su zaposleni na RTS-u rade za platu jer su svi angažovani u spoljnim produkcijama? Varijabile su nagrade koje propisuje generalni direktor RTS-a Dragan Bujošević, ali je problematično to, što su one vrlo često veće od plata i način da isti ljudi svakog meseca dobijaju ogroman novac. Za to se utroši milion evra godišnje! Za odlazak na Izbor za pesmu Evrovizije RTS je izdvojio 140.000 evra. To je opravdan trošak. Naplata takse za javni medijski servis preko računa za struju nije prevara potrošača, jer RTS proizvodi i program koji nije komercijalan, a gledanost mu nije po svaku cenu prioritet. Iako zakon definiše obavezu plaćanja RTS-a, on ne predviđa način naplate, zato je donet lex specialis koji je trebalo da traje godinu dana, a traje već godinama. RTS je trom sistem u kom je prosečna starost zaposlenih 51 godinu. Od 2500 zaposlenih, samo njih 22 je mlađe od 30 godina. RTS bi morao da počne da zapošljava mlade ljude. Gost: Branislav Klanšček, Predsednik Upravnog odbora RTS-a.

V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.

Boste letos drzni in se bo na vaši silvestrski mizi znašla penina, ki je še niste poskusili, ali pa se boste držali preverjene klasike? Poznate razliko med mehurčki, ki nastanejo pri charmat in tistimi, ki nastanejo pri klasični metodi? Kako vam lahko pri določanju roka trajanja penine pomaga podatek o tem, kdaj je bila degoržirana? Dobrodošla seveda tudi vprašanja o izboru vin, s katerimi boste silvestrsko večerjo obogatili in jo povzdignili na nov (ali vsaj precej višji) nivo. Gost Svetovalnega servisa bo sommelier in vinski publicist Jože Rozman.

Goska ali račka: martinova dilema, ki jo bomo poskušali rešiti v četrtkovem svetovalnem servisu. Ob tem bomo pripravili tudi račjo pašteto in račji konfit, izvedeli, v čem je skrivnost dobrih mlincev, posladkali se bomo s kakijevo kremo in kostanjevo rezino, ogreli z juho iz stebelne zelene, ugotavljali, na koliko načinov lahko pripravimo rdeče zelje, kako lahko kaše vključimo na martinov jedilnik in kaj potrebujemo za dobro vinsko omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih martinovih jedi nam bo v četrtek po osmih na Prvem predstavil kuharski mojster Matjaž Pozderec.

Kako u poslu tako i u životu kakve god neplanirane i sulude okolnosti nam se stvore imamo izbor u koju stranu ćemo da gledamo. U ovoj epizodi dajem primer sa lansiranjem vašeg digitalnog proizvoda i izborom da se fokusiramo na ono što ne znamo ili ono što nam fali umesto na ono što znamo i onoga kome možemo danas da pomognemo. Uživajte u slušanju! Podsećam te da su prijave za oktobarsku rundu mog MasterMind programa OTVORENE. Sa radom krećemo prve nedelje oktobra i završavamo poslednje nedelje januara. Program traje 4 meseca i košta 4000eur. Link za prijavu je ovde https://forms.gle/wzBYUQrHp6SZj3QEA

"Preduzetnika nije lako razumeti." U 174. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Milovan Zvijer, advokat i partner u advokatskoj kancelariji Four Legal, koja se bavi komercijalnim pravom, te predavač i mentor na platformi Talks and Folks. Nekadašnji sportista za početak priča o odrastanju uz košarku u Zrenjaninu, te priseća se teške odluke koju je morao da donese, kada se našao između dve vatre - profesionalnog bavljanja košarkom i daljeg školovanja. U nastavku Milovan govori o studijama prava u Beogradu, odlasku u Ameriku u okviru programa Work and Travel, gde je radio svakakve poslove od jutra do sutra, te povratku i ulasku u svet advokature. Nakon godina bavljanja pravom, počinje da se edukuje na temu prenosa vlasništva i tranzicije u porodičnim kompanijama. Sa pregršt iskustva iza sebe, gost do detalja objašnjava specifičnosti nasleđivanja kompanija, te upoznaje slušaoce i gledaoce o potrebnim uslovima, ali i samom izgledu procesa tranzicije. Tokom karijere Milovan je imao priliku da zajedno sa kolegama pravnicima iz regiona bude deo Žalbenog veća ABA lige. Kako je izgledalo obavljati tu funkciju, a kako je danas biti mentor u okviru platforme Talks and Folks, gost otkriva za kraj ove epizode. Teme u epizodi: - Uvod - Kad porastem biću... - Odrastanje kroz sport - Funkcija škole u životu - Izbor studija i tranzicija u veliki grad - Između dve vatre: školovanje i sport - Studije prava kroz godine - Svet advokature - Edukacija o porodičnim kompanijama - Specifičnosti nasleđivanja kompanija - Šta sve potrebno da se obavi tranzicija kompanija? - Kako bi trebalo da izgleda proces tranzicije? - Milovanov mandat u Žalbenom veću ABA lige - Zašto profesionalni sportisti moraju da misle na život posle karijere? - Šta za Milovan znači mentorstvo? Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3v7sInR Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. ============================= Teme DIALOGA #28: Kaj trenutno dela Klemen Kdaj kupit Lambo Kaj bo Andrej počel čez slabih 20 let Jani Insta famous / Instagram Podjetniška pot / postavljanje vprašanj in kontaktiranje Izbor ciljne publike, mainstream Samozavest in višanje samozavesti Kater game igrati (izbrati) Tvoja vs. zunanja resnica (podzavest, ego)in vpliv na samozavest Elon Musk, bogastvo, vrednost Naše lastnosti in čustva People pleaser / pomoč prijateljem Odgovori za poslušalce Ali moški jočejo? ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Savezni izbori sve su bliži, a više od pola milijuna Australaca ima pravo glasa prvi put.Za one u dobi između 18 i 20 godina, to će im biti prva prilika da iznesu svoje mišljenje u izbornom procesu na nacionalnoj razini.

V zborniku Srca v igri (z natančnim podnaslovom Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+) se predstavlja enaindvajset avtoric_jev, predvsem pesnic in pesnikov. Izbor je pripravil Tom Veber, tudi avtor uvodnega, zelo informativnega besedila, spremno besedilo je prispevala Tonja Jelen in tako osvetlila nekatere znotrajliterarne značilnosti objavljene literature, zbornik pa je izšel pri MKC Maribor v zbirki Ko te napiše knjiga. Knjigo predstavljajo Tom Veber (po telefonu), Tonja Jelen (v mariborskem studiu) in pesnica Vesna Liponik (po Skypu); v pogovoru z Markom Goljo povedo marsikaj, tudi to, kako naj bi se zgodba zbornika nadaljevala, zadnjo besedo pa ima Vesna Liponik, ki prebere skoraj manifestno pesem: da sem / da mi zdaj kdo to reče/naj mi zdaj to kdo reče//. Nikar ne zamudite.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat izbor najbolj nenavadnih dejstev, ki ste jih slišali v letu 2021. Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat izbor najbolj nenavadnih dejstev, ki ste jih slišali v letu 2021Izmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. [MAČKE] "Akustična mucka" je bil projekt CIE v času hladne vojne, s katerim so poskušali s pomočjo mačke prisluškovati Sovjetom. 20 milijonov vreden promet se je zaključil, ker je mačko-vohuna zbil taksi. Trditev je resnična 2. [PSI] Hišni psički Kennedyjev v beli hiši je bilo ime Pušinka. Šlo je potomko prvega psa v vesolju, psice Lajke. Trditev je izmišljena 3. [NAPOLEON] Braillova pisava je bila sprva ustvarjena kot pisava, ki bi jo lahko Napoleonovi vojaki brali v temi. Trditev je resnična 4. [TEK] Barkley Marathon je tek, ki so ga pripravili po poti pobega iz zapora, po kateri je bežal morilec Martina Luthra Kinga. Poteka vsako leto od 1986 naprej, celotnega pa je doslej preteklo le 15 ljudi. Trditev je resnična 5. [SVETO PISMO] Leta 2012 je britanski kaligraf Donald Jackson s svojo ekipo prvič po iznajdbi tiska ročno prepisal celotno biblijo. Potrebovali so 12 let in 8 milijonov evrov. Trditev je resnična