Podcasts about kosovu

Slovenska nogometna reprezentanca končuje kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto onkraj Atlantika. Slovenija se bo zvečer v Stožicah pomerila s Kosovom, zmaga pa je za varovance selektorja Matjaža Keka nujna, če želijo še ohraniti možnosti za drugo mesto v skupini, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Za hokejiste Olimpije pa se po reprezentančnem premoru nadaljuje sezona v razširjenem avstrijskem prvenstvu. Zmaji so v Tivoliju včeraj gostili moštvo iz Bolzana.

Pred slovenskimi nogometaši sta še zadnji dve tekmi kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. V soboto bodo v Stožicah igrali proti Kosovu, prihodnji torek pa jih čaka še gostovanje na Švedskem. Košarkarji Ilirije pa so včeraj doma odigrali peto tekmo jadranske lige, gostili so srbsko Subotico. Ljubljančani so v svoji prvi sezoni lige ABA v svoji skupini pri repu lestvice.

Pred slovenskimi nogometaši sta še zadnji dve tekmi kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. V soboto bodo v Stožicah igrali proti Kosovu, prihodnji torek pa jih čaka še gostovanje na Švedskem. Košarkarji Ilirije pa so včeraj doma odigrali peto tekmo jadranske lige, gostili so srbsko Subotico. Ljubljančani so v svoji prvi sezoni lige ABA v svoji skupini pri repu lestvice.

Rok protestů v Srbsku: vláda pochopila, že i obrovské demonstrace stačí přehlížetPrvního listopadu uplynul rok od neštěstí v Novém Sadu, kdy po zpackané rekonstrukci hlavního nádraží v Novém Sadu spadla betonová střecha a zabila šestnáct lidí. To mobilizovalo dlouho dřímající občanskou společnost v Srbsku, která začala mohutně protestovat a požadovat vyšetření kauzy, potrestání viníků a to, aby v zemi začaly fungovat justiční instituce. Požadavky vyústily v největší demonstrace v Evropě za desítky let, které už vzhledem k délce nesnesou srovnání s ničím, co si pamatujeme: ani s demonstracemi v roce 1989, ani v roce 1968. Zároveň je třeba říct, že po roce se nestalo nic. Vláda totiž, zdá se, našla funkční recept na nespokojenost ulice: lhostejný cynismus. I tak ale bylo zřejmé, že výročí opět zmobilizuje chuť občanů protestovat. Na první listopad se ostatně chystali všichni: studenti, opozice i vláda. O tom, jak to dopadlo, hovoří v nové epizodě sourozeneckého podcastu Hej, Slované! bratři Jakub & Lukáš Novosadovi s balkanistou Františkem Šístkem z Historického ústavu AV ČR.Epizoda samozřejmě pouze neshrnuje minulé dění. Toto téma tvoří v našem podcastu seriál, postupně k němu přidáváme nové poznatky. Tentokrát se dozvíte například to, jak se na výroční protesty chystal režim: například vypnul vodu a elektřinu v Novém Sadu. Nebo jak na protesty reagují noví univerzitní studenti, tedy prváci – chtějí se učit a s protesty nesouhlasí? Anebo se k nim připojili? Zjistíte také, jak se situace v Srbsku dotýká Kosova a na jakou stranu se přiklánějí kosovští Srbové a proč (v tomto punktu je potřeba dodat, že Kosovo je patrně jedním z důvodů, proč svět toleruje u moci Aleksandara Vučiće, který pomalu, ale jistě v Kosovu dělá to, co se očekává: stahuje z něj Srbsko pryč). Povíme vám, zda hrají v srbské společnosti nějakou roli bývalí lídři země jako třeba Boris Tadić. Nebo zjistíte, jak to může dopadnout, když se jedna z maminek obětí loňského neštěstí rozhodne držet protestní hladovku před srbským parlamentem. Úplnou novinkou je úsilí studentů a opozice najít lídra, který by mohl vyhrát volby (pokud se budou konat). Seznamy opozičních politických kandidátů jsou ovšem tajné a nikdo je nechce zveřejnit, aby vláda nominanty nemohla ohrozit.Aneb konečně podcast, který skutečně jde do hloubi slovanské politiky.

Dan pravosodja minil v pričakovanjih na čimprejšnje sprejetje sodne zakonodaje.Župani Gorenjske nezadovoljni z delom inšpekcijskih služb za področje gradbeništva.Poročilo o širitvi kritično o Srbiji, Bosni in Hercegovini, Kosovu in Severni Makedoniji.Vreme: Nocoj in jutri precej jasno. Po nižinah zjutraj in dopoldne megla, ponekod slana.

Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo včeraj v Stožicah gostila Švico, vodilno ekipo skupine. Po štirih odigranih krogih so nekatere reprezentance že potrdile nastop na prvenstvu, ki ga bodo prihodnje leto gostile ZDA, Kanada in Mehika, Slovenija pa si bo dodatne kvalifikacije poskušala zagotoviti prihodnji mesec, ko jo čakata še tekmi proti Švedski in Kosovu. Na evropskem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu na Hrvaškem pa danes čaka nastop obe slovenski reprezentanci. Ženska se bo pomerila s Srbijo, moško čaka dvoboj proti Italiji.

Hamas oslobodio svih 20 preživjelih talaca, Izrael oslobađa palestinske zatvorenike. Lokalni izbori na Kosovu prošli bez napetosti. Kako funkcioniše novi sistem ulaska u EU na graničnim prelazima? U Crnoj Gori aktuelizovan spor između opština Tuzi i Podgorice oko otpada.

Na komunalnim izborima na Kosovu „nema ni pobednika ni gubitnika“ slažu se i albanski i srpski analitičari. Najveća vest je da su Srbi na severu Kosova izašli na izbore i time se vratili u politički proces zemlje. To bi mogao biti znak normalizacije i pomaka s mrtve tačke. Ubrzo prevremeni parlamentarni izbori? Nenad Kreizer razgovara s politikologom Ognjenom Gogićem i reporterkom Violetom Oroši o mogućim posledicama izbora na političku budućnost Kosova i nastavka dijaloga Beograda i Prištine. Von Nenad Kreizer.

Premirje v Gazi je doslej zdržalo, v zraku je pričakovanje o izmenjavi talcev in zapornikov, pa tudi vprašanje, ali je možen tudi dolgotrajen mir. Sprte strani bodo v naslednjih dneh morale doreči nadaljnje korake, kako uveljaviti ameriški načrt za Gazo, ki za zdaj obstaja le v teoriji. V Egiptu bodo jutri na to temo zasedali voditelji več kot 20ih držav na čelu z vseprisotnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom Druge teme: - Kitajska vztraja, da ne namerava popustiti v trgovinskih bojih z ZDA - Lokalne volitve na Kosovu tokrat tudi s srbsko udeležbo - V Trstu vse nared za začetek 57-te Barcolane

Premirje med Izraelom in Hamasom drži. Palestinci se vračajo na opustošeni sever Gaze, kjer jih čaka uničenje. Medtem se zbirajo tovornjaki s humanitarno pomočjo, po najnovejših podatkih jih je na jug enklave do zdaj vstopilo približno 400, kolone pa še čakajo na mejnem prehodu Rafa na meji z Egiptom. Po podatkih Združenih narodov bi jih moralo za začetek reševanja humanitarne krize dnevno vstopiti najmanj 600. Druge teme: - Napetosti med Pakistanom in Afganistanom se znova stopnjujejo. - V 38-tih občinah na Kosovu volijo nove župane in predstavnike v občinskih skupščinah. - 1189 kolesarjev se je na dobrodelni dirki na Krvavec pomerilo s svetovnim prvakom Tadejem Pogačarjem.

Romarji Radia Ognjišče Fatimsko Marijo čustveno pospremili v Vatikan.Nadškof Kmetec: Zelo se veselimo papeževega obiska v Turčiji.Banka Slovenije: bančni sistema ostaja stabilen kljub geopolitični negotovosti. Najvišje tveganje, kibernetske grožnje.Delodajalci ob nestrinjanju glede obvezne božičnice protestno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta.Komentar Nejca Krevs ob premirju na Bližnjem vzhodu: Sedaj je predvsem pomembno, da se bo količina humanitarne pomoči intenzivneje stekala v Gazo.SLS se na prihodnjih volitvah želi povezovati.Zanimanja za poklic urgentnega zdravnika ni, stanje je alarmantno.Šport: Slovenska nogometna reprezentanca na Kosovu do točke na tekmi brez golov

Nadaljujejo se kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Severni Ameriki. Slovenska reprezentanca zvečer gostuje na Kosovu, kjer si poraza v boju za vsaj drugo mesto v kvalifikacijski skupini ne sme več privoščiti.

Za slovensko nogometno reprezentanco se nadaljujejo kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Severni Ameriki. Slovenija ima po dveh krogih le točko, zato bosta tekmi proti Kosovu in Švici ključni v boju za vsaj 2. mesto v skupini, ki prinaša dodatne kvalifikacije.

Patri z Brezij in sodelavci Radia Ognjišče vabimo na dan rožnega venca k Mariji Pomagaj.Novinar Peter Merše: Predvolilna kampanja bo brutalna.Premier Golob po zahtevi za sodno preiskavi v zadevi Bobnar, tudi z novimi obtožbami v zadevi Karigador.Evropska ljudska stranka: V Sloveniji resni pomisleki glede demokracije in zlorabe oblasti.Dve leti po krvavem terorističnem napadu Hamasa na Izrael, začetek intenzivnih pogajanj o Trumpovem načrtu za mir v Gazi. Prvi signali optimistični.Von der Leynova v razpravi o nezaupnicah Evropski komisiji pozvala k enotnosti.Vladna koalicija uspela s predlogom omejevanja delovanja zasebnih vrtec.Vreme: Danes bo deloma, jutri pretežno jasno z jutranjo meglo.V NADALJEVANJU…Komunala Novo mesto zaprla odseke vodovoda z nelegalnimi priključki in omejila porabo vode največjim dolžnikom.SDS predlaga sistemske rešitve za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.Šport: Slovenska nogometna reprezentanca zbrana na Brdu pri Kranju. Čakata ju pomembni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Kosovu in Švici.

V Crawfordsvillu v Indiani se je končal prestižni pokal narodov, ekipno svetovno prvenstvo motokrosistov, na katerem je sodelovala tudi slovenska reprezentanca. V popoldanskih športnih minutah podrobneje še o domačem nogometnem dogajanju, ki bo v tem tednu prekinjeno za nadaljevanje kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Slovensko reprezentanco čakata tekmi proti Kosovu in Švici.

V tem mesecu se nadaljujejo kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Severni Ameriki. Selektor Slovenije Matjaž Kek je razkril seznam igralcev za tekmi proti Kosovu in Švici, ki bosta 10. in 13. oktobra. Pred začetkom nove sezone pa se je predstavila članska ekipa ženskega košarkarskega kluba Celje. V dvorani tamkajšnje gimnazije so pripravili še slavnostni sprejem mladim košarkaricam, ki so poleti osvajale odličja.

Mađarska ignoriše odluku Suda BiH, ministar vanjskih poslova i dalje oslovljava Milorada Dodika kao predsjednika RS. Optužnica za špijunažu na Kosovu. Donosimo i priloge o finansijskoj blokadi Novog Pazara i inicijativi u Podgorici da ulica nosi ime poginulog pripadnika JNA iz ratova devedesetih.

Ime tedna je postal Nick Vovk, diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog, magister razvojnih študij na Univerzi v Cambridgeu in predvsem humanitarec. Kot sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce je specializiran za področje eksplozivnih ubojnih sredstev. Že večkrat je v Gazi pomagal žrtvam eksplozivnih orožij in pri razdeljevanju najnujnejše pomoči. Pred tem je deloval tudi na drugih kriznih žariščih, predvsem na Kosovu in v Ukrajini. Foto: Arhiv Nicka Vovka Kandidatki sta bili še: Maja Žugič, odgovorna urednica Cicibana, najstarejše slovenske otroške revije, ki letos praznuje 80 let. Maja Žugič je tudi pobudnica akcije, v okviru katere so danes vsi prvošolci, tudi v zamejstvu, brezplačno prejeli svoj izvod tematske številke Ciciban gre v šolo. Od prve številke leta 1945 je doslej izšlo že več kot 900 številk revije, ki velja za enega ključnih stebrov mladinske in otroške književnosti. Vesna Guštin, kulturna delavka, pisateljica, predsednica Kulturnega društva Kraški dom in duša Kraške ohceti, ki aktivno sodeluje pri pripravi ter ohranjanju tega največjega etnografskega praznika na Tržaškem Krasu. Je tudi avtorica knjige Živio kraška ohcet!, v kateri je leta 2018 popisala in ovrednotila pol stoletja Kraške ohceti. To tradicijo je leta 1968 ponovno oživela zadruga Naš Kras, odtlej jo prirejajo vsaki dve leti; ta konec tedna so poročili 28. par.  

U današnjoj emisiji RSE govorimo o izboru Dimala Baše za predsednika Skupštine Kosova, čime je načinjen korak ka izlasku iz institucionalne krize koja traje od februara. Govorimo i o krizi u Republici Srpskoj, nakon što je ovaj bh. entitet ostao bez predsednika, a potom i bez funkcionalne vlade.

Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, žal vse pogosteje prihaja do nasilja. Protestniki so zavrnili poziv predsednika Vučića k dialogu, ki si ga je zamislil kar pred kamerami. Ob tem je Vučić potegnil še enega asa iz rokava, predstavil je vrsto ukrepov, s katerimi naj bi pomagali revnejšemu sloju prebivalstva. Med drugim obljublja cenejše izdelke v trgovinah. Medtem na Kosovu še naprej traja politična kriza. Propadel je še 55. poskus, da bi imenovali predsednika skupščine.

Bili su skoro vršnjaci kada su avgusta '95. u izbegličkim konvojima iz Hrvatske krenuli put Srbije. Humanitarna kriza u Gazi se nastavlja. Opozicija iz Srbije izaziva Srpsku listu na lokalnim izborima na Kosovu. U Crnoj Gori nije popisan svaki deseti državljanin sa prebivalištem.

Na Kosovu ističe rok Ustavnog suda za konstituisanje parlamenta, dok je u Crnoj Gori aktuelizovana decenijama stara afera o vezama Zemunskog klana i bivše vlasti. Tri decenije od haške optužnice protiv Radovana Karadžića. Izrael i SAD reagovale na najavu francuskog priznanja palestinske države.

Letos si připomínáme několik třicátých výročí v souvislosti s válkami na Balkáně: mimo jiné operaci Bouře, která znamenala konec bojů v Chorvatsku. Ty mají u nás zvláštní privilegium – na rozdíl od konfliktu v Bosně, bombardování Bělehradu pod hlavičkou NATO nebo války v Kosovu je válka o Chorvatsko v podstatě zapomenutá. Jako by se nikdy neodehrála, rozhodně jsme dávno zapomněli, jak k ní došlo, kvůli čemu se vedla, jak se vyvíjela, jak skončila. Jediné, co nám ji dlouho připomínalo, byly rozmlácené domy, kolem kterých jsme jezdili na dovolenou k moři. „Protože cesta k němu vede právě přes některá z území, kde dříve žili Srbové,“ připomíná v další epizodě sourozeneckého podcastu Jakuba a Lukáše Novosadových historik Boris Mosković a dodává: „Češi na tu válku zapomněli nejspíš právě kvůli svým dovoleným. Do Chorvatska se přece jezdí za krásnými zážitky, za sluncem, k vodě, na koupačku, za bezstarostností, a nic z toho si nikdo nechce kazit připomínkami nějakých zvěrstev.“Než se ovšem hovor dostane k samotné válce, je potřeba probrat okolnosti, které jí předcházely: například desetidenní válku o Slovinsko neboli o první území, které se odtrhlo od svazové Jugoslávie. A to na základě přesvědčivého referenda, v němž pro samostatnost země hlasovalo osmdesát osm procent voličů. Slovinsko ale mělo oproti jiným jugoslávským zemím minimálně tři nesporné výhody, které jeho odchod z federace usnadnily a které zapříčinily, že mu v odchodu nikdo pořádně nebránil: ve Slovinsku se mluví jiným jazykem, je to země národnostně homogenní a nemá žádné velké hraniční spory. Jinak je tomu právě v Chorvatsku. Tam tehdy, to jest v roce 1990, rovněž proběhlo referendum o odtržení, rovněž bylo úspěšné, leč jeho legitimita byla zpochybněna už tím, že se ho neúčastnili chorvatští Srbové, tedy více než půlmilion lidí, který tvořil asi dvanáct procent obyvatelstva země.A proč vůbec došlo k referendům? To byl zase výsledek dvou jugoslávských tendencí: po decentralizaci a po dekomunizaci či demokratizaci společností, jež se projevily ve volbách v roce 1990 – volbách v jednotlivých svazových zemích, v nichž někde vyhrála opozice a někde postkomunistická tradice. Přičemž k volbám na federativní úrovni už nikdy nedošlo, předběhl je rozpad země. V samotném Chorvatsku vyhrál volby Franjo Tuđman, kromě jiného někdejší disident, jenž byl v Jugoslávii dvakrát zavřen do vězení. Tuđman nabídl ve svém programu Chorvatům smír: politika ve stylu „co jsme si, to jsme si, hlavně že jsme všichni Chorvati“, která chtěla urovnat bolavé vzpomínky chorvatské společnosti na svou vlastní ustašovskou minulost, slavila úspěch. Stejně jako příslib konfederace se Srbskem – protože otevřeně propagovat odtržení si v kampani Tuđman ještě netroufl.Následovalo ovšem to, co se dalo čekat: vzpoura chorvatských Srbů a pokusy o vyjednávání o podobě soužití; jenže nedostatečné. Zkrátka už všechno – z dnešního pohledu patrně nezadržitelně – směřovalo k násilnému řešení donedávna zdánlivě poklidného soužití dvou národů. V podstatě se čekalo na první oběť, která konflikt vyostří a naplno spustí. Podcast mimochodem probírá také to, jak na situaci reagovaly další okolní státy jako Rakousko nebo Itálie, jaký vliv měla na dějiny jugoslávská mediální situace a kupříkladu neexistence centralizované televize. „Když mluvíme o chorvatské válce, je důležité si říct, že vlastně neznáme její začátek. Ani v chorvatském prostředí se dodnes neví, co za něj považovat, co byla ta poslední kapka,“ připomíná Boris Mosković. „Možná za to může fotbal, derby mezi Záhřebem a Bělehradem, kde Chorvaté poprvé viděli otevřené násilí. Ale shoda na tom není.“Víc v nové epizodě

Angleški zgodovinar in publicist Timothy Garton Ash v najnovejši knjigi Domovina Evropa, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, piše med drugim o peklu bratomorne vojne v državah nekdanje Jugoslavije, ki mu je bil priča tudi sam. Objavljamo odlomek iz poglavja Spet genocid, ki se začenja z obiskom hrvaške Krajine, v njem pa piše tudi o Kosovu in genocidu v Srebrenici. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, ton in montaža Miha Klemenčič. Foto: Pokopališče Potočari blizu Srebrenice Michael Büker https://en.wikipedia.org/wiki/Srebrenica_massacre

Ostaci sedam žrtava genocida počinjenog u Srebrenici ispraćeni su iz Visokog prema Potočarima gdje će se 11. jula klanjati kolektivna dženaza. Sud BiH ukinuo pritvor i Radovanu Viškoviću i Nenadu Stevandiću. Određen pritvor za pet policajaca nakon smrti 27-godišnjaka u Lipljanu na Kosovu.

Profesorka istorije na Filozofskom fakultetu u Beogradu Radina Vučetić i aktivista, pravnik i istoričar Dragan Popović (Centar za praktičnu politiku) razgovarali su u novoj epizodi Radar Foruma o kulturi sećanja, ratovima sećanja i mobilnim blokadama koje predstavljaju novu fazu u studentskoj borbi, ali i prostor za pojačanu represiju države i njenih pridruženih elemenata. „Studenti su uspeli u tome da zastava Srbije zasluži da mladi Bošnjak, prvi put otkad ja pamtim, kaže: ovo je moja zemlja i ovo je moja zastava. Do sad je to bilo nezamislivo. Uspeli su da urade dovoljno da nađu zajednički jezik i upute zajedničku, a zapravo univerzalnu poruku – tražimo pravdu i slobodu“, zaključio je Popović. Na pitanje o položaju žene u crkvi, za koje se često može čuti da je podređen – recimo, žene mogu biti svetice, ali ne i sveštenice –, vladika Grigorije je rekao da odgovora bezbroj, ali da nijedan neće biti dostatan. Na profesorkino pitanje o desničarskim tonovima na Vidovdanskom protestu, Popović je odgovorio podsećanjem da su studenti određene narative nasledili, a među njima je i ono o Kosovu i Vidovdanu. „Studenti su narativ o Vidovdanu i Kosovu dobili na gotovo, kao nešto što je stvar društvenog konsenzusa. Kosovo je Srbija, i tačka, a taj narativ smo im ga mi ostavili, i nisam siguran da referisanje na njega podrazumeva pripadanje nacionalističkoj ideologiji. Vučić je za njih problem i zbog pada nadstrešnice i zbog ‚izdaje Kosova‘, dakle, fokus je na problematičnim vlastima u Srbiji“, kaže Popović. Više na www.radar.rs

''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML

Više od šest vekova prošlo je od onog 28. juna 1389. godine, ali boj na Kosovu nije izbledeo iz kolektivnog pamćenja, naprotiv, s vremenom je postao mitski temelj, istorijski topos i politički simbol. U ovoj specijalnoj epizodi podkasta, istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača vode nas kroz slojevitu priču o Kosovskoj bici - onoj stvarnoj, krvavoj borbi između vojski kneza Lazara i sultana Murata, ali i onoj drugoj, koja se vekovima vodi u pesmama, knjigama i kolektivnom sećanju. Šta se zaista dogodilo tog dana na Kosovu polju? Da li je bitka bila poraz, pobeda ili zamrznuti trenutak u vremenu? Kako su se kroz vekove preplitali istorija i mit, i kako su nastajale naracije koje su oblikovale srpski identitet ali i odnose na Balkanu? Zašto je Kosovo i danas ključna reč - ne samo u Srbiji, već u čitavom regionu?

Študentski protesti v Srbiji ne ponehajo, zdaj so se jim množično pridružili še univerzitetni profesorji, ki jim je vlada znižala plače in hkrati povečala delovne obveznosti. V Bosni in Hercegovini se te dni začenja dolgotrajen pritožbeni postopek obsojenega Milorada Dodika, na Kosovu pa vsak drugi dan neuspešno izbirajo predsednika parlamenta. Do zdaj so zaman poizkušali že tridesetkrat.

O Kosovu, koje obilježava Dan oslobođenja, za RSE govori češki ministar za evropska pitanja, Martin Dvoržak. Dodikova odbrana traži izuzeće dvoje sudija u žalbenom postupku pred sudom BiH. Odjeci prve Vučićeve posjete Ukrajini od ruske agresije. Protesti u Crnoj Gori zbog kašnjenja Zakona o šumama.

Kakvi su pogledi na budućnost građana EU i Zapadnog Balkana? Akcije Tesle pale nakon verbalnog sukoba Muska i Trumpa. Otkrivena nova biljna vrsta i rod kod Cetinja.

Sud u Podgorici pustio kazahstansku aktivistkinju Dinaru Smailovu da se brani sa slobode od zahtjeva za izručenje. U Parlamentu Srbije o izboru nove Vlade, na Kosovu prekinuta konstitutivna sjednica Skupštine. NATO poručio da neće tolerisati ugrožavanje mira u BiH.

Zašto su zaključani zgrada Agencije za istrage BiH u Banjaluci i Memorijalni centar Srebrenica? Šta građani Sarajeva i Doboja kažu o tenzijama u BiH? Kakva je budućnost KFOR-a na Kosovu? Grupa studenata u Beogradu traži prekid blokada fakulteta. Problem samoubistava u zatvorima u Crnoj Gori.

Svet so znova razburile izjave ameriškega predsednka Donalda Trumpa. Na poti na super bowl je napovedal 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija ter dodal, da bodo ZDA kupile Gazo. Druge teme: - Parlamentarne volitve na Kosovu osvojil premier Kurti s stranko Samoodločba, a manj prepričljivo kot pred štirimi leti. - V javnem sektorju pričakujejo prve plače po uveljavitvi novega plačnega sistema, že danes v zdravstvu in šolstvu. - Slovenske košarkarice z zmago nad Finsko potrdile peti zaporedni nastop na Evropskem prvenstvu.

Po sinočnjem obsežnem požaru na območju podjetja Plana v industrijski coni Tezno v Mariboru so danes na prizorišču kriminalisti, ki ugotavljajo vzroke požara. Zgorelo je sedem skladiščnih šotorov, v katerih je bilo več tisoč palet plastičnih izdelkov. Gasilci so požar ponoči uspeli pogasiti, v intervenciji je sodelovalo 230 gasilcev s 60-imi vozili iz gasilske brigade in prostovoljnih gasilskih društev. V oddaji tudi: - Na volitvah na Kosovu se zmaga obeta vladajoči stranki premiera Kurtija, na volišča množično tudi Srbi. - Kulturni ministri Zahodnega Balkana na Goriškem o lažjemu vključevanju v Unijo s pomočjo kulture. - Švicar von Allmen svetovni prvak v smuku, Hrobat odstopil, ostali brez presežka.

Četiri mjeseca nakon pogibije 19 osoba u poplavama u Jablanici, o društvenim i političkim aspektima tragedije. Bilježimo odjeke studentskih protesta u Srbiji. Zašto je potrebno institucionalizovati probleme srpske zajednice na Kosovu. Podsjećamo na opus preminulog pisca i kolumniste Teofila Pančića.

Protest u Banja luci zbog predloga zakona kojim se dio PDV preusmjerava nerazvijenim opštinama. Koje su posljedice međusobnih optužbi predsjednika i premijera Crne Gore na bezbjednosni sektor te zemlje? Šest političkih subjekata srpske zajednice na Kosovu odlučilo da učestvuje na izborima.

Muzej o žrtvama ratnog silovanja na Kosovu otvoren je u Prištini i prvi je takve vrste u svijetu. Velikim dijelom inicijativu je pokrenula i finansirala Fondacija Ahtifete, koju je osnovala prva predsjednica Kosova Ahtifete Jahjaga. Tokom sukoba 1998. godine, bilo je oko 20.000 prijavljenih slučajeva silovanja i seksualnog nasilja od strane pripadnika srpske vojske nad lokalnim stanovništvom, pri čemu su uglavnom žene bile mete tog nasilja. Preživjele žrtve seksualnog nasilja iz ovog sukoba i dalje se suočavaju sa predrasudama, čak i 25 godina nakon završetka rata.

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" uletela je u vaš život! U njenom prvom delu Nenad Kulačin i Marko Vidojković proučavali su koliko je crvene farbe dovoljno da bi novosadski trg ostao crven, usvojili su predsedničku usmenu odluku da ćete biti krivi ako vas naprednjak nasadi na haubu, osudili su Čelu jer ne zna u koje mu odeljenje ide sin, a sa osrednjim uzbuđenjem dočekali su nove, već viđene sukobe na Kosovu, ali sad na malo drugačiji način. Gošća u ovoj epizodi televizijska i radijska megazvezda, aktivistkinja i ulični kontrolor rada Informera, Dubravka Duca Marković! U razgovoru koji nije ličio ni na jedan prethodni razgovaralo se o svemu - od odbrane starog savskog mosta, preko visine penzija i neizbežnog Bajage, sve do toga ko je sve ružan na našoj javnoj sceni i zašto je to jedan od glavnih aduta za uspeh u Srbiji. Uz mnoštvo anegdota iz svoje epohalne karijere, Duca je sebi obezbedila titulu gošće kakvu DLZ nikada nije imao, niti će. Osim kada dođe ponovo. U Magarećem kutku možete videti koliko je Jovana Jeremić niža od puške Hekler i Koh, koja nije isti model kojim je ubijen Đinđić ali liči (momci su dobili naređenje da se to napiše na ovom mestu, usled njihovog nepoznavanja opreme za ubijanje). DLZ, samo na našem portalu!

U više gradova u Srbiji odata počast stradalima u nesreći na novosadskoj Železničkoj stanici, protivnici protesta ponovo pravili incidente. Na zgradu Opštine Zvečan na Kosovu bačena eksplozivna naprava, Crna Gora upozorava na delovanje turskih, gruzijskih i ruskih kriminalnih grupa u regionu.

Leto se završilo, a sa njim je usledila i čitava sezona povrataka: regruti u kasarne, predsenik Vučić na stare priče i obećanja, a haos na Kosovo (i Metohiju). Pričali smo i da li se to srpska vojska na Kosovo vraća, šta se to obećava u Linglongu i koji svi gradovi u Srbiji i dalje nemaju vodu. Obradili smo i neke gradske teme kao što su propast državnih apoteka i linijskog parka. Nekima je Šapić u ovoj iteraciji čak i simpatičan. U nacionalnim temama osvrnuli smo se na "dvoazbučne tastature" ministra Selakovića i Dan jedinstva, nacionalne zastave i tako to...

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" je stigla u vaše kompjutere i mobilne telefone! Nenad Kulačin i Marko Vidojković su, usled nezadovoljavajućeg nivoa diplomatskih odnosa Srbije i Ruske Federacije, promovisani u oficire za vezu Vladimira Putina! Osim toga, u prvom delu emisije istraživali su ko je kriv za javno blamiranje ruskog predsednika, kome je Vučić rekao istorijsko "Imam gužvu u šesnaestercu", čemu služi WC u Vučićevoj spavaoni, kada znamo da predsednik ne piški i ne kaki, a pesmom su se oprostili od Bore Đorđevića. Gost, pravo sa prve linije fronta, odnosno predsednikovih konferencija za novinare, zvezda u usponu Dnevnika Nova S, Željko Veljković! U dramatičnoj ispovesti, prožetoj emotivno nabijenim sećanjima na susrete s Vučićem, Željko će gledaocima DLZ približiti lik i delo predsednika, jer on to radi, da vi ne biste morali. Pored Vučićevog odnosa sa medijima, Željko je pričao o Kosovu, litijumu i svemu ostalom što nas zvanično u nezvanično muči na koncu dugog toplog leta, 2024. U Magarećem kutku moći ćete da čujete koliko je bitna tetka za razumevanje litijuma. DLZ, samo na našem portalu!

Kakve promene mogu doneti skupštinske sednice o litijumu i Kosovu za čije održavanje opozicija skuplja potpise? Gost Danice Vučenić u "Iza vesti" bio je šef poslaničke grupe Zeleno levog fronta Radomir Lazović.

Jak ve správný moment vystoupit z davu? Jak v sobě najít odvahu zachovat se ve správný moment správně? A jak můžeme společně vytvořit o trochu lepší svět pro nás a naše blízké? Plukovník Otakar Foltýn, důstojník Armády České republiky, vystudoval právnickou fakultu UK, nyní dělá doktorát na Filosofické fakultě UK v oboru moderních dějin. Jako voják byl nasazen v Kosovu a Afghánistánu, v letech 2022 až 2023 byl náčelník Vojenské policie a nyní je člen Vojenské kanceláře prezidenta republiky.

Co přesně se ve Vrběticích stalo? Jaká je aktuální situace na Ukrajině a jak situaci ovlivní nový balíček pomoci z USA? Proč by měla být informační gramotnost brannou povinností 21. století? A jak by stát měl dělat hodnotovou komunikaci? Hostem dalšího dílu Deep Talks byl již podruhé plukovník Otakar Foltýn, důstojník Armády České republiky. Vystudoval právnickou fakultu UK, nyní dělá doktorát na Filosofické fakultě UK v oboru moderních dějin. Jako voják byl nasazen v Kosovu a Afghánistánu, v letech 2022 až 2023 byl náčelník Vojenské policie a nyní je člen Vojenské kanceláře prezidenta republiky. Odkazy: Konference Leadership Praha 2024 (kód PETR30): https://www.leadership-konference.cz/konference/?_s=PL Video k tématu Vrbětice od Českých elfů: https://cesti-elfove.cz/rusky-utok-vrbetice-geneze-a-prubeh-akce/

Raidījuma uzmanības fokusā šoreiz ir Eiropa. Šodien, 1. maijā, aprit 20 gadi, kopš Latvija iestājās Eiropas Savienībā, īstenojot mērķi, uz kuru tā tiecās daudzu gadu garumā. Tā bija viena no lielākajām savienības paplašināšanās reizēm - kopā tajā dienā pievienojās 10 valstis. Tas bija iespēju loks, kuru Latvija izmantoja, jo entuziasms Eiropai izplesties pamazām izplēnēja. Jau daudzus gadus Savienība nav nevienu uzņēmusi, lai gan pie tās durvīm mīņājas jau deviņas valstis, kas cer pievienoties šim blokam. Viens no iemesliem, kādēļ Eiropas Savienībā ir bijusi skepse par tālāku valstu uzņemšanu, ir lēmumu pieņemšanas mehānisms, kas prasa vienprātību daudzu jautājumu izlemšanā. Jo vairāk lēmēju, jo grūtāk ir nonākt pie rezultāta. Bet tas, protams, nav vienīgais iemesls. Francijas prezidents šajā nedēļā runāja par Eiropas Savienības miršanu, kas varot notikt, ja tā nespēs pielāgoties mainīgajai situācijai. Par to visu šodien gribam runāt, palūkojoties, kas ir noticis, notiek un notiks Eiropas Savienībā tuvākajos gados. Diskutē vēstures zinātņu doktors Ojārs Skudra un Latvijas Nacionālās Aizsardzības akadēmijas pasniedzējs Jānis Kapustāns. Eiropa ir mirstīga… Pagājušajā ceturtdienā, uzstājoties ar pusotru stundu ilgu runu Sorbonnas universitātē, Francijas prezidents Emanuels Makrons pauda: „Eiropa ir mirstīga. Tā var nomirt. Tas ir atkarīgs tikai no mūsu izvēlēm. Un šīs izvēles ir jāizdara tagad.” Elizejas pils saimnieks norādīja uz galvenajiem Eiropas vājuma iemesliem, kurus spilgti atklājuši pēdējo gadu notikumi: paļaušanos uz Ķīnu kā patēriņa preču piegādātāju, aizsardzības nodrošinājuma deleģēšanu Savienotajām Valstīm un pieradumu pie lētajiem Krievijas energoresursiem. Gausums, reaģējot uz laikmeta izaicinājumiem, var izrādīties Eiropai liktenīgs – citi globālie spēki var to vājināt vai pat nostādīt nevienlīdzīgā pozīcijā. Kas tad, Makronaprāt, būtu darāms? Eiropai jāatmet lieka kautrība, aizstāvot savu iekšējo tirgu un mērķtiecīgi investējot publiskos līdzekļus stratēģiskajās attīstības nozarēs, kā to dara Savienotās Valstis un Ķīna. Šīs nozares ir mākslīgais intelekts, kvantu informātika, kosmosa izpēte, biotehnoloģijas un jaunā tipa enerģētika. Kā vēl vienu prioritāru virzienu prezidents definēja Eiropas aizsardzības iniciatīvu, par kuras nozīmīgāko iemiesojumu būtu jākļūst vienotajam pretgaisa aizsardzības vairogam. Eiropai jāturpina konsekventi īstenot „zaļo kursu”, kas ir globālā mērogā unikāla enerģētiskās pārejas programma, un jābūvē vēl vienotāks enerģētikas tirgus. „Dekarbonizēta enerģija ir [normāla] klimata, suverenitātes un nodarbinātības ķīla,” postulēja Makrons. Pirmdien Francijas līderim piebalsoja Eiropadomes prezidents Šarls Mišels intervijā žurnālistu grupai sakarā ar 2004. gada Eiropas Savienības paplašināšanās gadadienu. Viņš atzina, ka „ikviens demokrātisks projekts pēc savas dabas ir mirstīgs,” taču tūdaļ mudināja uz optimismu – Eiropai esot spēks un ieroči, lai stātos pretī izaicinājumiem. Ir nepārprotami skaidrs, ka Eiropas Savienībai šādā nolūkā nepieciešamas nopietnas reformas, no kurām visvairāk apspriestās ir lēmumu pieņemšanas mehānisma izmaiņas Eiropadomē, atmetot pavisam vai kapitāli samazinot vienbalsības principu un aizstājot to ar kvalificēto vairākumu. Tas liegtu tādiem destruktīvi tendētiem līderiem kā Ungārijas premjers Orbans vai viņa potenciālais sabiedrotais, jaunizceptais Slovākijas premjers Fico padarīt visas Eiropas intereses par savu manipulāciju un ambīciju ķīlniecēm un faktiski ignorēt savienības pamatos liktos vērtīborientierus. Eiropas uzgaidāmā telpa Vakar, 30. aprīli, no Gruzijas galvaspilsētas Tbilisi pienāca ziņas par jaunu eskalāciju pretstāvē starp drošības struktūrām un protestētājiem, kuri nevēlas pieļaut t.s. „Krievijas likuma”, oficiāli saukta Likuma par ārzemju ietekmes caurskatāmību pieņemšanu. To valdošā partija „Gruzijas sapnis” acīmredzot cer izmantot, lai apkarotu opozīciju noturētos pie varas rudenī gaidāmajās vēlēšanās. Eiropadomes prezidents Šarls Mišels jau nepārprotami paziņojis, ka likums nav savienojams ar Gruzijas vēlmi iestāties Eiropas Savienībā. Tā vien šķiet, ka Tbilisi varas partijas pelēkais kardināls, oligarhs Bidzina Ivanišvili uzkāpis uz slidenās taciņas, pa kādu savulaik laipoja Ukrainas prezidents Viktors Janukovičs, apgalvojot, ka ir par tuvināšanos Eiropas Savienībai, taču faktiski velkot savu valsti Krievijas ietekmes zonā. Nav lieku reizi jāatgādina, ar ko tas beidzās Janukovičam, Ukrainai, Krievijai un Eiropai – šobrīd ukraiņu nācija maksā ar asinīm un ciešanām par savu eiroorientācijas vēlmi, un negribas šaubīties, ka šī cena tiks ņemta vērā iestāšanās sarunu procesā. Iepriekšminētajā intervijā pirmdien Briselē Šarls Mišels, jautāts par savienības paplašināšanās perspektīvām, paziņoja: „2030. gadā mums jābūt tam gataviem. Kāda gan ir alternatīva? Ja doma ir to ievilkt uz nākamajām desmitgadēm, tas nozīmē, ka mēs dodam ziņu Ķīnai un Krievijai, ka šī mūsu tuvākā apkaime ir atvēlēta tām par spēļu laukumu.” Kā zināms, šobrīd Eiropas Savienības kandidātvalstu statusā bez Ukrainas un Gruzijas ir vēl arī Ukrainas mazākā kaimiņvalsts Moldova, piecas Rietumbalkānu valstis – Albānija, Bosnija un Hercegovina, Melnkalne, Serbija un Ziemeļmaķedonija. Oficiāli atsaukta joprojām nav arī jau gadu desmitiem senā Turcijas kandidatūra. No minētajām valstīm vistuvāk uzņemšanai šobrīd šķiet Melnkalne, kuras sakarā jau tiek minēts iespējamais iestāšanās gads – 2028. Lielākā problēma varētu būt tā, ka kopš eiro ieviešanas Melnkalne to vienpusēji lieto kā savu iekšējo maksāšanas līdzekli. Samērā pozitīvas izskatās arī Albānijas izredzes, ciktāl Francijas un Nīderlandes sākotnējā visai striktā pretestība uzņemšanai šķiet pārvarēta. Kopš Ziemeļmaķedonija 2018. gadā pieņēma savu pašreizējo nosaukumu, savu veto tās iestājai ir atsaukusi Grieķija, taču nav īstas skaidrības par Bulgārijas pozīciju, kurai arī ar Ziemeļmaķedoniju ir domstarpības vēstures un identitātes jautājumos. Bulgāru un maķedoniešu valodas ir ļoti tuvas, abām kaimiņvalstīm ir liels kopējas vēstures mantojums, kura traktējumā netrūkst iemeslu domstarpībām. Bosnija un Hercegovina oficiālo kandidātvalsts statusu ieguva pavisam nesen – 2022. gadā –, un tās potenciālo iestāšanos apgrūtina šīs valsts politiskā struktūra, kas faktiski ir diezgan vaļīga konfederācija. Serbijas potenciālā iestāšanās rada šaubas, ievērojot šīs valsts īpašās attiecības ar Krieviju un problēmas ar kaimiņvalstīm, pirmām kārtām agrāko Serbijas sastāvdaļu Kosovu. Pie tam arī pašā Serbijā atbalsts iestājai savienībā ir salīdzinoši zemākais no visām Rietumbalkānu kandidātvalstīm – nepārprotami to atbalsta mazāk nekā 50% serbu. Moldovas izredzes uzlabo tās diezgan ietekmīgais „advokāts” Eiropas Savienībā – Rumānija. Tomēr šīs izredzes saistāmas ar notikumu attīstību kaimiņvalstī Ukrainā. Kamēr nav likvidētas Krievijas ekspansionistiskās ambīcijas reģionā, Kremlis, visdrīzāk, mēģinās kavēt Moldovas iestāšanos, izmantojot gan Piedņestras valstisko veidojumu, gan lielo prokremlisko iedzīvotāju masu Moldovā, jo sevišķi separātiskajā Gagauzijas autonomijā. Sagatavoja Eduards Liniņš.  

Nova epizoda podkasta "Dobar loš zao" je pred vama! Potpuno lišeni praznične euforije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković nisu štedeli aplauze za rezoluciju EP o Srbiji, nepristojno dugo su se rugali predsednikovom brukanju u SBUN, a tom prilikom su mu nadenuli i nov, zabavan nadimak. Zahvaljujući tome što je Nenad bio u radnoj obavezi da gleda Superboul, to bi bilo to što se tiče prvog dela, koji ipak traje skoro 40 minuta. Gost je profesor na FPN u Beogradu, Miloš Bešić. Razgovor je počeo u oštrom tonu usled profesorovog neslaganja s Vidojkovićevim optimizmom u pogledu rezolucije EP, a onda je sve otišlo dođavola kada je profesor Bešić počeo da niže teorije o Kosovu, kombinujući ih sa tezama o "dominantnoj stranci", što je, po njemu, bolest koja je napala Srbiju. U Magarećem kutku videćete Vučića i Vesića kako se smeju kockama koje će ugraditi u beogradski Trg republike. DLZ, jedini podkast u regionu pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, samo na našem portalu!

Ako će novopodarene tablice, dugoročno gledano, pomoći da se broj Albanaca na Kosovu smanji, što naravno da je poželjno, i korisno, i za Srbe, i za Albance, i za zemlje EU, daleko joj lepa kuća, kažite to slobodno, pa vi ste jedini imali kuraži da kao ubogi gradonačlnik tužite vladara, i vaš predmet je preko ... Dalje

Ako će novopodarene tablice, dugoročno gledano, pomoći da se broj Albanaca na Kosovu smanji, što naravno da je poželjno, i korisno, i za Srbe, i za Albance, i za zemlje EU, daleko joj lepa kuća, kažite to slobodno, pa vi ste jedini imali kuraži da kao ubogi gradonačlnik tužite vladara, i vaš predmet je preko ... Dalje

Još jednu nedelju smo bliži izborima i predizborna borba je u punom zamahu. Milica se ukazala na Kosovu, Ćuta je umlatio Šešelja kod Marića, Čeda završio u ringu, a Šapić nastavio seriju provala. Saznajte ko nije piškio u pesku, ko je snimio najtužniji predizborni video i kao se Radomir Lazović snašao u šumi. Pričali smo o važnoj temi - gde su potrošene naše pare namenjene za brigu o porodici. Pogledajte i podelite BIRN-ov prilog o ovoj temi