Podcasts about miha mazzini

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Maja Moll. Zbirka zgodb pisatelja, scenarista, režiserja in vsestranskega publicista Mihe Mazzinija Menjava glasbe je po vsebinski in oblikovni plati sestavljena iz dveh delov. Ko jo v rokah obračamo in iščemo njeno zadnjo plat, trčimo ob dve naslovnici, ki ju je zasnovala vsestranska likovna umetnica Samira Kentrič. Na njej se v skladu z naslovom nahaja velikansko uho, znotraj katerega se kot v kakšni harfi razprostirajo strune, na katere igrata angel in robotski zlodej – odvisno od tega, katero naslovnico najprej uzremo. Naslovnici namreč bralcu tudi sugerirata, v katero smer se bo zasukalo pet zgodb, v vsaki polovici knjige – hudiček napeljuje k bolj tragičnemu oziroma ciničnemu razpletu, angelček pa obuja upanje in protagonistom prinaša vsaj začasno zadoščenje. Čeprav zgodbe na prvi pogled delujejo kot bizaren, grotesken, znanstvenofantastičen prikaz realnosti, lahko za njimi slutimo povsem navadne ljudi iz mesa in krvi, ujete v primež (na)gonov in hrepenenj pa tudi odvisnosti od sodobnih tehnologij in neustavljive težnje po maščevanju. Ostarela junakinja zgodbe Podgana, ki se spopada s številnimi zdravstvenimi težavami, na vrtu najde mrtvo podgano in jo zamrzne z mislijo, da jo bo po pošti poslala politiku, ki se bo izkazal za največjega “podganarja”. Medtem ko iz dneva v dan spremlja televizijski dnevnik, da bi izbrala svojo žrtev, se ji zdravje toliko popravi, da ji ni treba več obiskati zdravnika. Čedalje boljše volje postaja tudi dokaj siromašni zbiratelj gramofonskih plošč, ki nekega dne dobi preblisk, kako bi se lahko s pomočjo mrčesa znebil konkurence, medtem ko protagonist zgodbe Najbolj srečen par na svetu po ženini smrti doživi presenečenje v podobi robotsko patentirane soproge, ki pa tudi od njega terja izdelavo mladega in gibčnega dvojnika. Novonastali android ga pospremi z besedami: “Ljudje smo si želeli biti nesmrtni, kar je neumnost. Rešitev je v tem, da smo mnogokratni.” Rešitev za pisatelja, čigar branost upada, iščeta njegova založnik in agentka. Po vzoru zahodnih trendov mu predlagata androginost oziroma kar fizično spremembo spola, sam pa raje odrine v Makedonijo in tam v zaprtih omrežnih skupinah prodaja priročnik z naslovom Lažne novice za začetnike. “Angelsko” serijo zgodb zaključi zgodba Gluhe roke. Opisuje ostareli par, nedaleč v prihodnosti, ki si zaradi večjih možnosti za zaposlitev, namontira ob telo celo serijo robotskih rok, ki služijo določenim poklicem in namenom. A to so tako imenovane gluhe roke, nekakšne fantomske okončine, ki se nikoli ne morejo zliti z organskim telesom: “Ko sem bila otrok …, kadar mi je roka zaspala in me je mravljinčila, mi je mama rekla, da me roka ne sliši, oglušela je in moram jo zbuditi, da me bo spet ubogala. Spominjam se tistega občutka, ko držim roko in je hkrati moja, a ni del mene. Gluha roka. Že dolgo nisem razmišljala o tem izrazu. Polna sva gluhih rok. Lahko jim rečeva, kar hočeva, pa naju nočejo več poslušati.” S simboliko androidov, robotskih udov, telesnih deformacij in kastracij Mazzini odstira pogled na odtujenega posameznika, ki se nenehno trudi zapolniti manko, ki ga vzpostavlja neoliberalistična družba s svojim modelom neskončnega krogotoka nesmiselne proizvodnje in potrošnje. Sodobni individuum je tako že v štartu odvečen in “izbrisan”, saj ne more slediti samodestruktivnemu tempu, ki melje vse, kar temelji na neodvisnosti, samoregulaciji in samoohranitvi. Tako se nam med branjem knjige Menjava glasbe zdi, kot da bi junakom le še malo manjkalo do tega, da se znajdejo na “zeleni veji”, vendar jih neka oseba ali dogodek vedno znova pošlje na začetek. Lotevajo se najrazličnejših absurdnih podjetniških inovacij, dokler dokončno ne propadejo, saj ne zmorejo biti dovolj prilagodljivi niti konkurenčni. Čeprav se zdi, da je problem v družbi, ki od slehernika terja nenehno prilagajanje, posodabljanje in vsestransko transformiranje, Mazzini usmerja kritično ost tudi v posameznika in njegovo navdušenje nad teorijami zarot ter hitrimi in nepremišljenimi odločitvami v stilu Martina Krpana in Don Kihota. Protagonistko zgodbe Jackpot na primer prikaže kot preplašeno prodajalko srečk, ki se nekega dne odloči, da bo zamolčala zmagoviti zadetek svoje stranke in si denar izplačala na svoj račun. Čeprav se zaveda, da bi jo v praksi hitro izsledili, je ponosna na prebuditev notranje “amazonke” oz. hladne preračunljivke, ki bo odslej lažje funkcionirala v družbi. Tudi glavna junakinja zgodbe Žive jaslice se zaveda skritega podjetniškega potenciala, zrežirati mora zgolj še malo večji čudež, da bo lahko živela na račun družinskih in religioznih iluzij, čeprav tvega linč prevarane množice. Zmagovalec na področju podjetniških inovacij pa je prav gotovo junak zgodbe Vseslovenske sile za pomoč javnemu zdravstvu, ki najde tržno oz. socialno nišo v poslušanju pacientov, ki dneve čakajo izgubljeni na hodnikih zdravstvenih domov in bolnišnic, a se v resnici nihče ne zmeni zanje: “Moj kolega, strokovnjak za vaše težave, bo kmalu z vami.” S tem preprostim stavkom tolaži nesrečnike, pri delu pa se mu v drugih enotah pridružijo številni svojci in prijatelji ter se tudi specializirajo za določene starostne skupine in bolezenska stanja, ne da bi paciente v resnici dokončno potolažili, kaj šele pozdravili. Tudi Hana, ki kot poslušalka mostov v zadnji zgodbi stremi k temu, da bi prebolela mamino smrt in premagala hipnotično odvisnost od zaslonov, se na koncu zave, da ne želi “gledati samo v strop od avtoceste” ter prisluškovati samomorilcem in razpadajočemu asfaltu: “Žal mi je, ampak ne bom poslušalka mostov. / … / Nočem se skrivati kot moja mama. Življenje hočem občutiti, ne pa gledati na ekranu.” Ne nazadnje lahko rečemo, da zgodbe Mihe Mazzinija v knjigi Menjava glasbe niso črno-bel niti fantazijski prikaz družbene realnosti, ampak razpirajo celo paleto najrazličnejših nians slik in zvokov, ki – zasidrani v sedanjem trenutku – tvorijo prerez vsakdanjih stremljenj in hrepenenj bitij, čakajočih na zadnje poglavje svojega življenja. Z angelskim šepetalcem sladkih iluzij na eni in s hudičkom z občutkom za ironijo na drugi rami. Dinamični in duhoviti dialogi, kompleksni psihološki orisi in nepričakovani dramaturški obrati pa brez dvoma prinašajo tudi številne iztočnice za filmsko upodobitev.

“Bohinj is too beautiful for murder,” said Agatha Christie, when interviewed by a national TV journalist during a holiday there in 1967. From room 204 of the Hotel Bellevue, Christie and her husband, a famous archaeologist, could see the expanse of the Julian Alps and the crystalline, wild splendor of the lake mirroring pines and peaks. Though Christie found Slovenia too beautiful for a whodunit mystery, many other famous authors set novels here, including Ernest Hemingway, Peter Handke, Paolo Coehlo and even Giacomo Casanova. This episode looks at foreign writers inspired by Slovenia, and includes conversations with two famous writers who live here, Miha Mazzini and Svetlana Slapsak.Though Slovenia is a small country, it hides a huge treasure trove of literary and other cultural gems. Slovenian is a language known and spoken by only a tiny number of people in the world and it is among the few languages that have preserved its dual form.  Slovenia will be the Guest of Honour at the famous Frankfurt Book Fair, which will take place from 18 to 22 October 2023. Under the slogan A honeycomb of words, Slovenia's literary and cultural pulse will be presented. Discover more inspirational contents here. Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Piše: Aljaž Krivec Bere: Igor Velše Kolumnist, pisatelj, računalnikar, scenarist in režiser Miha Mazzini je delo Osebno zastavil kot nekakšen hibrid aktualnega in zazrtega v preteklost. Zrcali se v obravnavi newagevskih pristopov na ozadju koronakrize ter obenem pogleda na lastno otroštvo. Izrazito avtobiografsko ozadje, ki ga naznanja že celostranska fotografija avtorja na naslovnici, pa za Mazzinija ni novost, saj se je tovrstnemu pisanju posvetil že leta 2001 v Kralju ropotajočih duhov ter leta 2015 v romanu Otroštvo. Osnovna zgodba Osebnega je razmeroma preprosta. Pripovedovalec se marca 2020 po šestem zaporednem razhodu z vsakič isto partnerko Lenko, znajde v krizi, ki se zrcali v ponavljajočih se sanjah in vizijah. Obupan se, tudi po priporočilu znank in znancev, zateče k osmim akcijam za samopomoč in si zada, da jih bo tudi izpolnil. Vzporedno s preizkušanjem alternativnih zdravljenj pripovedovalec reflektira svoje otroštvo, predvsem tako, da skuša priklicati izgubljene spomine na odraščanje v garsonjeri na Jesenicah z mamo in babico. Tako se hkrati vzpostavita dva tipa terapije oziroma samoterapije. Poskus osmih alternativnih zdravljenj je sprejet s dvomi in naposled so tudi rezultati bolj medle narave, medtem ko je drugi pristop, ki ga je še najlažje razumeti preprosto kot spominjanje, iskanje vzrokov za določene dogodke in vedenje ter naposled sestavljanje zaključene zgodbe o samem sebi, bližje nekaterim psihoanalitičnim osnovam, vsaj v razsežnosti raziskovanja lastne psihološke preteklosti. A kljub nekaterim pozitivnim premikom, se zdi, da tudi tovrstni pristop ni celovita rešitev, saj smo preprosto obsojeni in obsojene na vzorce, ki jih poznamo. Na ta način je tudi koncept časa, kot ga doživljamo, postavljen pod vprašaj, saj je težko ločevati med že preteklim in trenutno dejavnim. Iz povedanega je bržkone že razvidno, da delo Osebno v marsikaterem oziru preveva ciničen duh. Če ta po eni strani služi poudarjanju poante, da preproste, a na videz sijajne prakse pač ne delujejo, se po drugi strani zdi, da gre za pristop, ki nekako zaustavlja literarno raziskovanje določenih fenomenov. Seveda nam ni treba zagovarjati hoje po žerjavici, šamanstva ali poglabljanja v morebitna prejšnja življenja, da nas lahko zmoti, če poglabljanje vanja spremlja skepsa, ki je ni mogoče preseči, s čimer tudi kritični pretres predmeta preučevanja postane otežen, če ne kar nemogoč. Tudi sicer se zdi, da so šibkejše plati knjige skrite na mestih, ki jih narekuje prehitro sklepanje zaključkov. Omeniti velja že razdelitev na zelo kratka podpoglavja, ki včasih obsegajo po nekaj vrstic, zelo redko pa presežejo več kot nekaj strani. Za ta podpoglavja, ki so sicer ujeta v enajst krovnih poglavij, je značilno preskakovanje med različnimi pripovednimi linijami, ki se sčasoma zgradijo v kompleksnejše zgodbe, a majhni odmerki zgodbe, ki vendarle nastopajo delno tudi kot zaključena kratka besedila, pogosto nakazujejo nezaseden prostor, v katerem pogrešamo kakšen korak dlje, dodatno refleksijo in predvsem nekaj več globinskega vpogleda. V tem oziru je morda pomenljivo, da se pripovedovalec večkrat sklicuje na to ali ono znanstveno študijo, ki naj podpre kakšno poanto pripovedi, a nas na teh mestih praviloma zapelje le do končne sodbe, medtem ko kontekstov, nasprotnih primerov in okoliščin, v katerih so izjave nastale, ne razgrne, s tem pa uide še ena priložnost za nekaj več poglobljenosti in ne nazadnje specifičnosti opažanj. Tem zadržkom navkljub je Mazzini opravil pomembno nalogo refleksije in popisa človekovega duha, soočenega s travmo in pogojno rečeno odvisnega od lastne preteklosti, ki predstavlja jedro naše osebnosti in ki vedno znova tako ali drugače priplava na površje. Postopno obujanje spominov na zabrisano, bolečo preteklost in samorefleksija avtodestruktivnih dejanj, ki jih je bolj ali manj mogoče pripisati zatekanju v znano, pa najsibo to še tako škodljivo za nas in druge, sta popisani na jasen in reflektiran način, s čimer bralstvu omogočata poistovetenje in jasnost razumevanja nekaterih navadno težje dostopnih razsežnosti človeške psihologije. Tudi tokrat se Mazzini ne umika od morda najbolj stalnih značilnosti njegove kolumnistike: privlačnega, sproščenega izraza, ki se izogiba umetelnosti, in humorja. In prav narava kolumnistike se zdi nekoliko sorodna knjigi pred nami. Osebno je delo z izrazito avtobiografskim ozadjem, hkrati pa gre za skupek močno poantiranih krajših besedil, ki se sicer stkejo v daljšo zgodbo, vendar do konca ohranjajo tudi vtis rahle epizodičnosti. Pri tem bi morda veljalo odpreti vprašanje, ali imamo opravka z romanom ali morda s čim drugim.

V 152. epizodi podcasta lahko slišiš drugi del kolaža izsekov iz pogovorov, ki so mi v letu 2022 ostali v spominu. V tej epizodi lahko slišiš izseke pogovorov z: Miha Mazzini (pisatelja, kolumnista, scenarista, rešiserja, antropologa), dr. Jana Javornik (sociologinjo, raziskovalko in predavateljico na Univerzi v angleškem Leedsu, Stockholmu in Utrechtu), Vida Igličar (grafična oblikovalka, ilustratorka in pisateljica), Anja Ramšak (priljubljena radijska voditeljica), Saša Zor (direktorica marketinga in prodaje v hotelu svetovne verige InterContinental Hotels & Resorts), Alison Kogoj (diplomirana medicinska sestra, svetovalka za naravno plodnost ter družinska in zakonska terapevtka), Gregor može (ortodont in moj gimnazijski sošolec) in Mojca Fatur (igralka, ustvarjalka in pisateljica). Vse pogovore in povezave do njih najdeš spodaj na povezavi do zapisa epizode. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda152 Interaktivni vodič in delovni zvezek “Postavljanje ciljev 2023" vključuje sistem, ki te vodi do načrtovanja ciljev za prihajoče leto in načina sledenja izzivov, ki bodo v načrt vključeni. Vodič na 74 straneh vključuje vaje, vprašanja in iztočnice, ki te bodo vodile do ključnih odločitev ter predloge, s katerimi boš bdel_a nad uresničevanjem četrtletnih, mesečnih, tedenskih in dnevnih ciljev. Vodič "Postavljanje ciljev 2023" je do 31. 12. 2022 na voljo po znižani ceni za samo 21,90 EUR (redna cena je 29,90 EUR). Kupiš in preneseš ga lahko tukaj: https://ninagaspari.com/products/postavljanje-ciljev-2023 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Ob izidu zadnje knjige dr. Mihe Mazzinija z naslovom Osebno smo se v oddaji dotaknili nekaterih vidnejših nacionalnih lastnosti, ki se očitno vlečejo skozi več rodov. Zakaj je dobro obiskati psihoterapevta, kako je s sodobnimi duhovnimi praksami, ki ob močni veri in ponavljanju določenih ritualov, tudi misli in besed, obljubljajo skoraj vse, zakaj nas zavede sodobna družba, ki je grehe sveta obesila za vrat posamezniku in še marsikaj v precej osebnem pogovoru. Priporočamo, poslušanje intervjuja in seveda branje knjige.

V epizodi #86 je bil že drugič moj gost Miha Mazzini, pisatelj, antropolog, znani kolumnist in po novem tudi ustvarjalec podkasta. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Moški in čustva Kultura in ljubezen Imeti / biti Indeks sreče, bogastvo, zadovoljstvo Meditacija (družbeni vpliv) Realnost (čutila), psihadeliki Kaj je realnost? (Objektivna in subjektivna realnost) Sprejemanje odgovornosti Stanje pomanjkanja (vpliv sreče in kompetence - hierarhija v družbi) Wonder woman (pričakovanja) Samopodoba: Slovenci vs Angleži vs Francozi Športniki in Slovenci (vrednote v družbi) Heroji Komunikacija in deljenje informacij Odnosi in razmerje (Mihatova zgodba, sanje, otroštvo, psiha) Proces v življenju (biti) Seznam stvari za spremembe Pasivna pozicija vs aktivna pozicija Želja spremembe Samota (strah) Ideje, zaznava, sprejemanje Želje (občutki, dosežki, mentorji) Možgani (odločitve, vzgled) Evolucija ============================= Mihova knjiga Osebno: https://www.goga.si/izdelek/osebno/ ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.

»Si upam še enkrat v otroštvo?« se v najnovejši knjigi Osebno sprašuje pisatelj, scenarist, režiser, antropolog in kolumnist Miha Mazzini. Kot ugotavlja, veliko naših strahov in vzorcev vedenja izvira ravno iz tega obdobja našega življenja. Če se lotimo raziskovanja tega, poglabljanja, razumevanja in sprejemanja, lahko tako dobimo morda odgovor na marsikatero vprašanje, ki se nam zastavlja in pojavlja v odnosih do sebe in drugih. Knjigo Osebno, ki je izšla pri založbi Goga, v tokratnem Sobotnem branju predstavlja Tina Lamovšek.

V 136. se vrača pisatelj, scenarist, režiser, antropolog, priljubljen kolumnist in po novem kolega podcaster Miha Mazzini. Miha prav v teh dneh izdaja novo knjigo, ki je najbolj osebna, zasebna, razkrivajoča, ranljiva do sedaj. Avtobiografski roman z naslovom Osebno, v katerem se je, kot pravi sam, kot skeptik lotil duhovnosti, se soočil s travmatičnimi spomini na otroštvo in izgubil strah pred bližino. Skozi Mihovo pripovedovanje čutiš njegovo bolečino, držiš pesti, da najde pot iz težkega otroštva in na koncu postane Miha, kot ga poznamo iz njegovih kolumn, nastopov in seveda prek 40 knjig, ki jih je napisal. Skozi branje nihaš med napadi smeha in solzami, hkrati pa ob branju Mihove zgodbe podoživljaš svoje odnose, svoje vzorce in se na tej poti Mihove samoterapije predaš še svoji samorefleksiji in samoodkrivanju. To je konec koncev tudi največ kar kot bralka ali bralec lahko dobiš iz knjige. Najin današnji pogovor je oda odnosom. Govoriva o odnosih, ki jih imamo do sebe in odnosih, ki jih imamo do ljudi, ki nas obkožajo. O odnosih in dojemanju odnosov, ki smo jih podedovali in spreminjanju naših vzorcev. Zakaj se tako radi vračamo v vzorce, ki nam ne služijo, prepogosto škodijo nam in našim odnosom. Kako presekamo vzorce in se izognemu večnemu ponavljanju istih napak. Kako dovolimo sebi, da smo ranljivi, da kljub vsem izgubam in travmam odpremo srce, kako sprejmemo ranljivost drugih? Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Miho v pogovoru omenila. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda136 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok, Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl. »Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja,« je podarila Tanja Fajon, ki je opisala stanje na področju medijev in kulture: »V Sloveniji smo priče napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja ter na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture. Dogaja se samocenzura novinarjev, strokovnjakov, samozaposlenih v kulturi, direktorjev javnih inštitucij, predstavnikov nevladnih organizacij. Pomembno je, da demokratično vzpostavljene institucije delujejo v javnem interesu. Ljudje zaslužijo verodostojne in preverjene informacije, svobodo izražanja in pravico do kritičnega mišljenja.«

V 112. in ob enem zadnji letošnji epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim pisatelja, scenarista, režiserja, antropologa in kolumnista Miho Mazzinija. Govoriva o številnih temah, od našega odnosa do dela in kaj je smiselno delo, o odnosih, življenju, kaj Slovenke in Slovence dela posebne, kaj je Miho negativno in pozitivno presenetilo v času epidemije, česa si želi v letu 2022 in katere knjige priporoča vsem nam, da jih preberemo. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Miho v pogovoru omenila. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda112/ Vodič in delovni zvezek “Postavljanje ciljev 2022" vključuje sistem, ki te vodi do načrtovanja ciljev za prihajoče leto in načina sledenja izzivov, ki bodo v načrt vključeni. Vodič na 74 straneh vključuje vaje, vprašanja in iztočnice, ki te bodo vodile do ključnih odločitev ter predloge, s katerimi boš bdel_a nad uresničevanjem četrtletnih, mesečnih, tedenskih in dnevnih ciljev. Vodič "Postavljanje ciljev 2022" je na voljo samo do 31. 12. 2021. Kupiš in preneseš ga lahko tukaj: https://ninagaspari.com/product/postavljanje-ciljev-2022/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/

Za nami je najbolj poučno leto. Leto 2020. Kaj smo se skozi 366 dni dolgo popotovanje, kot ga še ni bilo, naučili o sebi? Kaj nam pove narobe obrnjena kiurška halja predsednika vlade? Kak je po novem odnos do znanja, stroke in kulture? Zakaj vojska toži Jadranko Juras? Zakaj polovica še vedno raje verjame Vlasti, ki objavlja na FB, ne pa strokovnjakinjam, ki objavljajo recenzirane strokovne članke? Imena in priimka Slovenca leta nam dr. Miha ni izdal, izvedeli pa smo, kako se vede in razmišlja? Kaj ste se pa vi naučili o nas v letu 2020?

V epizodi #37 z Miho Mazzinijem, pisateljem, antropologom in znanim kolumnistom, govoriva o življenju, ustvarjalnosti in Slovencih. Dotakneva se tematik, kot so: meditacija; sestavine dobrega življenja; pomembnost radovednosti in kreativnega dela; stanje "flowa" in občutek izgube jaza; koncept in uporabnost dolgčasa; Mihin ustvarjalni proces in naučene lekcije; navezanost na svoje kreacije; vzorniki in najljubša knjiga; slovenstvo in Slovenci; največji izzivi človeštva v prihodnosti; mentaliteta obilja; zasvojenost s pametnimi napravami; stik med tehnologijo in človekom; teorije zarote; itd. ========================================­===== Miha Mazzini je pisatelj, avtor več kot 30 knjig, prevedenih v 11 jezikov. Dobitnik številnih nagrad (tudi ameriške nagrade Pushcart). Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Avtor scenarijev za dva nagrajena celovečerna filma in režiser petih kratkih filmov. Doktor znanosti, program Antropologija vsakdanjega življenja. Redni član Evropske filmske akademije. https://www.mihamazzini.com/

V nočnem programu smo se pogovarjali o spremenjenih načinih konzumiranja medijskih vsebin, novi monetizaciji kulture, plehkosti socialnih omrežij ter o pričakovanih in nepričakovanih družbenih posledicah epidemije koronavirusa tako doma kot po svetu. Več kot očitno je današnja stvarnost odličen razlog za poglobljen pogovor s pisateljem in kolumnistom dr. Miho Mazzinijem. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Slovenology the Podcast, oz. Podcast Slovenologija, se nadaluje, in za nasledne epizode bo v slovenscini (oz. Noahov nacin slovenscini). Moj gost je Miha Mazzini, najbolj priljubljen kolumnist v slovenscini, nagrajen pisec vspecnice, reziser film Izbrisani, in mnogi se. Dobrodosli poslusat! Podpiral je Ameriskega Veliposlanstvo.

Spored v naših kinodvoranah je ta hip imeniten: po nagradah v Portorožu in gostovanjih na tujih festivalih je v kinu film Izbrisana, ki ga je po svojem romanu o mladi ženski, ki ostane brez državljanstva in identitete, posnel Miha Mazzini. Pridružila se mu je filmska meditacija še vedno izjemno ustvarjalne novovalovke Agnes Varda z naslovom O ljudeh in vaseh, v Slovenski kinoteki pa bo svoj izrazito avtorski opus predstavil Andrej Zdravič. Še vedno pa razmišljamo tudi o oskarjih, z nami bo animatorka Špela Čadež, ki je letos prvič sodelovala pri izboru oskarjev, govorili pa bomo tudi o filmu Free Solo, ki je navdušil v Ljubljani in Los Angelesu.

»Če sproti ne razrešiš nekatere stvari, niso zares pozabljene, so samo zamolčane in to je taka pomembna razlika,« Miha Mazzini, scenarist in režiser celovečernega prvenca Izbrisana.

V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige razmišlja tudi v tokratni oddaji, nekaj pa pove še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik.

O stanju slovenskega novinarstva z enim najbolj branih kolumnistov pri nas, Miho Mazzinijem. Kaj pogreša pri urednikih, kaj očita lastnikom medijev in kaj bi...