Naprej

Zvočna verzija programa Socialnih demokratov »Močna Evropa, močna Slovenija« na volitvah v Evropski parlament 2024. Zdaj je čas za politiko močne Evrope. Takšne, ki se bo sposobna soočiti z vsemi izzivi trenutnega časa. Takšne, ki bo omogočila solidarno, demokratično, trajnostno in gospodarsko uspešno družbo. Zato namesto šibke in neučinkovite Evropske unije potrebujemo močno Evropo. Samo močna Evropa in z njo močna Slovenija je lahko solidarna, zelena, inovativna in varna. 9. junija ti odločaš. O Evropi. O Sloveniji. O sebi. voli.sd/9

V Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo četrto pogovorno omizje v nizu Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat na temo varnosti. To so govorniki naslovili iz mnogokaterih vidikov, predvsem pa temeljnih dilem, ki jih v evropski prostor na področje varnosti prinašajo aktualne razmere in čas. Poslanec evropskega parlamenta in gostitelj omizja Matjaž Nemec je v razpravi opozoril na vse več negotovosti v evropskem prostoru, ki se, kot je poudaril, generirajo zavoljo varnostnih tveganj socialne, ekonomske in podnebne narave. »Moja posebna skrb je namenjena prav slednjim, po nekaterih podatkih je po svetu aktivnih kar 50 vojaških konfliktov, o mnogo njih se v javnosti ne poroča, posledice teh pa dejansko čutimo vsi,« je opozoril Nemec. Po njegovih besedah je Evropa močno toliko kot je enotna. »V primeru vojne v Ukrajini je Evropa izkazala veliko enotnost, manj v primeru vojne v Gazi, o dogajanjih v podsaharski Afriki pa domala ni poročanj. Tako smo priča množičnemu prihodu beguncev ter žal tudi zlorabam teh za geostrateške cilje,« je opozoril. Kot je nadalje ocenil poslanec mora biti problematika varnosti v vseh pogledih ena osrednjih agend Evropske unije v prihodnje.

V Centrali, prostoru soodločanja, je v petek, 1. marca, potekalo tretje pogovorno omizje Socialnih demokratov v okviru vsebinskih razprav Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat z naslovom Inovativna Evropa, inovativna Slovenija. »Brez podjetnosti, znanja in inovativnosti Evropa ne more uspeti. Staviti moramo na zelene tehnologije, ki aktualni čas ostajajo evropska priložnost. Države članice Unije problemov ne morejo reševati same, samo s povezovanjem bomo dovolj močni, da bomo dosegli želeno mesto v tekmi konkurenčnosti,« je uvodoma poudaril evropski poslanec in gostitelj omizja dr. Milan Brglez. Opomnil je, da mora v tem procesu ključno vlogo nositi pravičnost, ki je, kot je dodal, zapisana v DNK socialne demokracije. »Ob tem pa ljudem ne gre več obljubljati veliko rast in še večjo blaginjo, ker so viri Zemlje omejeni,« je še povedal Brglez ter opozoril na velik zaostanek Evrope pri vsebinah umetne inteligence in digitalizacije.

Socialni demokrati smo v pričetku februarja pričeli s pogovornimi omizji z evropskima poslancema dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem. Razprava na omizjih poteka o vsebinskih premisah, za katere Socialni demokrati verjamemo, da bodo ključno zaznamovale življenje v Evropski uniji v prihodnjih letih. Med temi vsebinami so tudi t.i. zelene politike, ki jih je EU 2019 okvirila z zelenim dogovorom, za katerega pričakujemo, da bo pospremljen s socialno pravičnostjo. Prav tako Socialni demokrati ocenjujemo, da mora – vzporedno z ukrepi zelenih politik – EU še odločneje nasloviti energetsko revščino. Na pogovornem omizju Socialnih demokratov z naslovom »Zelena Evropa, zelena Slovenija«, ki jo je povezoval Boštjan Klun, so sodelovali evropski poslanec Matjaž Nemec, Miha Juvan iz Centra trajnostne mobilnosti, raziskovalka in soustanoviteljica Poligona Eva Matjaž, strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Socialni demokrati smo pripravili niz pogovorov z evropskima poslancema iz vrst Socialistov in demokratov (S&D) dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem ter strokovnjaki in deležniki na posamičnih področjih, s ciljem odprtih debat o prihodnosti Evrope ter s tem tudi Slovenije, ki mora biti po našem prepričanju solidarna, zelena, inovativna in varna. Na Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo prvo pogovorno omizje z naslovom »Solidarna Evropa, solidarna Slovenija«. Evropski poslanec dr. Milan Brglez je izpostavil, da so krize Evropsko unijo »naučile solidarnosti« šele v aktualnem mandatu. »Brez kriz, tako epidemije kot vojne v Ukrajini, ne bi zmogli stopiti skupaj,« je dodal.

Drugače. Načrt velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Zvočni posnetek programa Socialnih demokratov za slepe in slabovidne osebe.

Posvet Socialnih demokratov o zdravju žensk: Krepitev reproduktivnega zdravja in dostop do ginekološke dejavnosti na primarni ravni. V pogovoru, ki ga je vodila Neva Grašič, so sodelovali: Bojana Muršič, poslanka SD, članica predsedstva Ženskega foruma SD, dr. Tanja Španić, dr. vet. med., predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, dr. Maja Starc, dr. med., spec. gin. in porodništva, Tanja Matijaševič, članica programskega odbora Inštituta 8. marec, in doc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log., predsednik Sveta SD za zdravstvo. Naslovili smo problem sistemskega znižanja standardov zagotavljanja spolnega in reproduktivnega zdravja ter dostopnosti ginekološke dejavnosti na primarni ravni, tudi vpliv ukrepov v času covid-19 na preventivne programe in področje ginekologije in porodništva.

Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok, Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl. »Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja,« je podarila Tanja Fajon, ki je opisala stanje na področju medijev in kulture: »V Sloveniji smo priče napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja ter na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture. Dogaja se samocenzura novinarjev, strokovnjakov, samozaposlenih v kulturi, direktorjev javnih inštitucij, predstavnikov nevladnih organizacij. Pomembno je, da demokratično vzpostavljene institucije delujejo v javnem interesu. Ljudje zaslužijo verodostojne in preverjene informacije, svobodo izražanja in pravico do kritičnega mišljenja.«

Na digitalnem pogovoru SD o stanju pravosodja in porastu zaznave korupcije v Sloveniji, ki ga je povezoval dr. Jernej Štromajer, so predsednik strokovnega Sveta SD za pravosodje dr. Igor Šoltes, nekdanja ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič ter poslanca SD mag. Meira Hot in Predrag Baković spregovorili o spremembe kazenskega zakonika, vmešavanje politike v neodvisnost policije, oviranje dela Evropskega javnega tožilstva ter o ključni prioriteti SD – boju proti korupciji in za ponovno vzpostavitev vladavine prava v Sloveniji.

Posvet predsednice SD Tanje Fajon s strokovnjaki in deležniki na področju okoljske politike z naslovom »Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost«. V Sloveniji je promet največji onesnaževalec z izpusti toplogrednih plinov. Pomemben dejavnik zmanjšanja emisij je prenova našega prometa. Država mora spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja in elektrifikacije prometa, s cest pa za začetek umakniti težke tovornjake in jih preusmeriti na železnice. To lahko dosežemo le, če bomo razvili potnikom prijazne alternative vožnji z avtomobilom s sodobno in hitro železnico, novimi primestnimi povezavami in postopnim zapiranjem mestnih središč za promet.

Socialni demokrati nadaljujemo z javno razpravo o programu Nov začetek. Na tokratnem strokovnem panelu o “krajšem delovniku, daljšem počitku in višjih plačah” je predsednica SD Tanja Fajon govorila s stroko in sindikatih o prihodnosti dela, zviševanju plač, zmanjšanju prekarnosti in skrajševanju delovnega časa: “Želimo doseči nov desetletni socialni sporazum, v katerem se bomo s sindikati, gospodarstvom, civilno družbo, mladimi, ženskami in starejšimi dogovorili o prihodnosti dela. V ta paket dogovorov ponuja SD postopno skrajševanje delovnega tedna na 32 ur, da spodbudimo rast produktivnosti, ljudem pa omogočimo več prostega časa za družino, zdrav način življenja in hobije. To je naš predlog za premik k višji kakovosti življenja.”

Kultura nima cene, lahko pa odločilno prispeva k dvigu kakovosti življenja vseh nas. Na digitalnih kanalih SD je potekal strokovni posvet #Novzačetek na temo vpliva nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi na standard kvalitete življenja v Sloveniji. Udeleženci so soočili poglede in predloge, kako doseči sistemske spremembe za stabilno delovanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki nedvomno prispevajo k dvigu kvalitete življenja posameznika in celotne družbe. Na pogovoru so sodelovali: Jurij Krpan, programski vodja Zavoda Kersnikova in kurator v Galeriji Kapelica, član Nacionalnega sveta za kulturo, Denis Miklavčič, Glosa, Sindikat kulture in narave Slovenije, dr. Iztok Šori, direktor in raziskovalec na Mirovnem inštitutu in Tadej Meserko, strokovni vodja, Asociacija. Pogovor je potekal v okviru javne razprave stranke o predlogu socialdemokratskega programa Nov začetek.

Digitalni pogovor 'Kaj se dogaja v šolstvu?', ki ga je vodil podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo. V dialogu z deležniki, v prvi vrsti z učitelji in ravnatelji, ki se vsak dan ukvarjajo z realnimi težavami v šolskih prostorih, smo želeli najti boljše rešitve in pokazati, da je mogoče delati drugače.

V okviru javne razprave o osnutku programa Socialnih demokratov je predsednica SD Tanja Fajon organizirala strokovni posvet o gospodarstvu, osredotočen na vprašanje, kako doseči dodano vrednost in s tem višje plače. “Moja vizija Slovenije leta 2030 pa je visoko razvita, povezana, inovativna in tehnološko napredna država, ki dosega najvišje stopnje kakovosti življenja in trajnostnega razvoja. Seveda na temelju socialnega dialoga, na partnerskem principu sodelovanja zaposlenih in lastnikov, z uvajanjem novih modelov upravljanja, od delavskega lastništva, do zadružništva. Želim si, da bi v Sloveniji nova dodana vrednost nastajala okoli idej in inovacij. Da bi v zdravem gospodarskem okolju brez korupcije in birokratskih obremenitev nastajala nova dinamična podjetja, privlačna za talente, vlagatelje, partnerje in kupce z vsega sveta,” je uvodoma svojo vizijo opisala Tanja Fajon.

V okviru javne razprave o osnutku programa SD Nov začetek je predsednica SD Tanja Fajon organizirala strokovni posvet o rešitvah za dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Pri tem se je najprej posvetila trenutni epidemiološki sliki: »Zdravstvena situacija je na prelomni točki. Ni dvoma, da je zanjo v veliki kriva vlada z neodgovorno komunikacijo, prehitrim spreminjanjem pravil in velikim nezaupanjem ljudi. Zadnjo noč 4500 okužb, skupaj več kot 32.000 aktivnih primerov.« Zato je ljudi pozvala k cepljenju, k doslednemu upoštevanju pogoja PCT, k spoštovanju strokovnih priporočil. Na strokovnem posvetu je s strokovnjaki govorila o programu SD in pri tem poudarila, da »zdravstvo je in bo naša prva prioriteta. Javnemu zdravstvu moramo nameniti več denarja, ga bolje organizirati in učinkovito preganjati korupcijo.«

»Nujno je hitro ukrepanje za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije. Na daljši rok pa bo treba najti sistemske rešitve,« je predsednica SD Tanja Fajon povzela skupno stališče udeležencev posveta Socialnih demokratov z naslovom Zaščita ljudi in gospodarstva: ukrepi za zajezitev cen energentov. Na posvetu je 9 sogovornikov soočilo mnenja, kako nagovoriti in ukrepati ob drastičnih spremembah cen energentov in s tem posledično vse večjo energetsko revščino, in kako sočasno izpolnjevati podnebne cilje, ki smo si jih zadali kot skupnost, da ublažimo podnebno krizo. Sogovorniki so se strinjali, da se je Evropa znašla na pragu energetske krize, ki bo vsekakor tudi socialna in gospodarska. Dražijo se elektrika, goriva, kurilno olje, zemeljski plin, nujno je hitro ukrepanje za pomoč najrevnejšim v ogrevalni sezoni. Predsednica SD Tanja Fajon je ob tem izpostavila, da je povišanje cen energentov tudi posledica preteklih špekulacij. Industrija in gospodinjstva niso povzročila danih razmer, pandemične razmer so mnogim prihodke močno znižale ali celo prekinile. Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da lov za kapitalskimi dobički distributerjev finančno prizadene potrošnike. »Povišane cene energentov bodo marsikoga pahnile na rob preživetja. V Sloveniji zaradi naraščajočih cen energentov revščina grozi več kot 40.000 gospodinjstvom. Nikakor ne more biti sprejemljivo, ne v EU, ne v Sloveniji, da bi ljudje morali izbirati med ogrevanjem ali hrano,« je poudarila. Dogodek je bil prvi v seriji strokovnih posvetov, s katerimi začenjamo javno razpravo o osnutku programa SD, ki nosi naslov Nov začetek – Program velikih sprememb za razvojno desetletje.

V marčevskem nadaljevanju spletnih pogovorov Od doma do doma je evropski poslanec Milan Brglez gostil dr. Emilijo Stojmenovo Duh, docentko v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, koordinatorico mreže ustvarjalnih laboratorijev – FabLab Slovenija in vodjo digitalnega inovacijskega stičišča 4PDIH.

Evropska komisija je v svojem zelenem dogovoru predstavila novo razvojno paradigmo, del katere je tudi krepitev vloge civilne družbe v okoljskih zadevah. To bi naj Komisija v določeni meri uresničila s predlogom spremembe Aarhuške uredbe. O dejanski ambicioznosti EU pri spopadanju z okoljskimi izzivi v tem pogledu je evropski poslanec S&D Milan Brglez spregovoril v digitalnem pogovoru, kjer so se mu pridružili: dr. Pavel Gantar, nekdanji minister za okolje in prostor ter strokovnjak za prostorsko in okoljsko sociologijo; doc. dr. Maša Kovič Dine, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; Aljoša Petek, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC; izr. prof. dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Evropski poslanec Milan Brglez se je v novi epizodi spletnih pogovorov Od doma do doma pogovarjal z glasbenico Tino Čeh, ki jo je pred kratkim obiskal v njenem Kulturnem Kreativnem Kotičku (Cultural Creative Corner) v Bruslju.

Digitalni pogovor Tanje Fajon o strategiji za izhod iz zdravstvene krize s prof. dr. Alenko Kraigher, dr. med., specialistko za epidemiologijo, dr. Brankom Grabrovcem, strokovnjakom za zdravstveni menedžment, dr. Renato Salecl, filozofinjo in sociologinjo, in Vidom Čeplakom Mencinom, študentom medicine in predavateljem projekta Imuno. V pogovoru so spregovorili o zdravstveno varnostnem vidiku, ki ob cepivih, vloge agencij, okrepljene vloge zdravstvene unije, ..., vključuje tudi boj proti dezinformacijam in transparentno komuniciranje. Govorili so še o okrevanju gospodarstva in družbe ter posledic, ki jih prinaša skoraj celoletna ustavitev življenja, kot smo ga poznali nekoč.

"Gradili bomo zaupanje. Zaupanje med nami. To je edina pot, ki nam daje jamstvo, da nam bo bolje. Če bomo povezani in solidarni, ni razlogov, da bi se bali prihodnosti." Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov, v novoletni poslanici in čestitki ob praznikih.

V tretji jesenski epizodi spletnih pogovorov Od doma do doma je evropski poslanec dr. Milan Brglez gostil Jerneja Ščeka, tržaškega Slovenca, filozofa, publicista in profesorja, ki poučuje filozofijo in zgodovino na liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Dr. Brglez in Jernej Šček sta se dotaknila položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot je povedal gost, je delež italijanskih učencev in dijakov v slovenskih šolah v Italiji vedno večji, kar je po eni strani posledica dejstva, da za slovenske družine ni več samoumevno, da svoje otroke vpisujejo v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove, po drugi strani pa so te iz različnih razlogov vedno bolj privlačne za Italijane. Šček mednje med drugim prišteva vrednoto dvojezičnosti na dvojezičnem prostoru, ki se je zavedajo predvsem gospodarstveniki, željo po odkrivanju slovenskih korenin in pa prednost majhnosti slovenskih šol s kakovostnim učnim kadrom. Sogovornika sta se strinjala, da bi Evropa in predvsem Evropska unija morala namenjati veliko več pozornosti manjšinski problematiki, saj je med temeljnimi vrednotami Unije poleg človekovih pravic tudi varstvo manjšin. Po besedah Ščeka se je v zadnjem desetletju izkazalo, da Evrope ne morejo rešiti ekonomisti, saj so njeni problemi duhovni in filozofski. Pri njihovem reševanju bi zato bilo modro prisluhniti manjšinam, za katere Evropa predstavlja »skupno hišo«. Eden glavnih problemov je po besedah Ščeka tudi dejstvo, da Slovenci v Italiji še vedno nimajo zagotovljenega predstavništva v italijanskem parlamentu, brez katerega bo slovenska manjšina izgubila še tisto malo besede, ki jo ima. Kot zelo škodljivo vidi tudi načrtovano zmanjšanje števila italijanskih parlamentarcev, saj bo strankam, kot je Demokratska stranka, odvzelo manevrski prostor, da bi Slovencem v Italiji še naprej omogočale svoje kandidate. Glede spornih izjav na račun slovenske narodne skupnosti Šček odgovarja, da je teh vsakodnevno v medijih nič koliko. Po njegovih besedah je problematično predvsem to, da se tovrstne izjave, ki so bile nekoč omejene na obrobne, skrajno desničarske kroge, selijo »na druga, tudi institucionalna polja«. Za konec sta se sogovornika dotaknila še ukrepov za zajezitev pandemije Covid-19, ki so po mnenju obeh še posebno težki za manjšinske skupnosti. Velik problem je po besedah Ščeka ponovno vzpostavljanje državnih meja, ki za ob meji živečega človeka predstavlja hudo regresijo v preteklost. Omejevanje fizičnih stikov je problematično tudi pri ohranjanju posebne manjšinske identitete, saj so različni dogodki in prireditve prepovedani. Kot najbolj problematično pa je bo besedah Ščeka poučevanje na daljavo. Kot pravi, bistvo šole ni zgolj v poučevanju, ampak tudi v vzgajanju. Pogojev za slednje v spletnem okolju, v katerem smo se znašli, ni, je zaključil.

Pouk na daljavo nikoli ne more nadomestiti izobraževanja v razredih, delo doma je stresno, učenci pogrešajo socialni stik, manjka jim motivacije in kažejo znake utrujenosti, so ugotavljali sogovorniki pogovora Socialnih demokratov #Opozicija o šolanju na daljavo. Izrazili so upanje, da se bodo vsaj najmlajši čim prej vrnili v šole.

Slovenijo je v času zdravstvene, gospodarske in socialne krize potrebno in mogoče upravljati bolje. Da zaščitimo zdravje in življenja, delovna mesta, demokracijo in razvojne možnosti Slovenije. Na medijski konferenci Koalicije ustavnega loka, ki jo je vodil nekdanji novinar Slavko Bobovnik, so sodelovali: dr. Jože P. Damijan, pobudnik KUL koalicije, mag. Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB, Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov, Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ in Luka Mesec, koordinator stranke Levica. Kul bo.

Sogovorniki tokratnega pogovora #Opozicija so se pogovarjali o pismu predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu v Bruselj, v katerem slovenski premier omenja domnevno ukradene volitve leta 2014, napada nekatere medije in nasprotnike, zagovarja stališče Madžarske in Poljske glede nasprotovanja pogojevanju pomoči z vladavino prava ter piše o grožnjah islama in novih odhodih iz EU. V pogovoru, ki ga je vodila mednarodna sekretarka SD Neva Grašič, so sodelovali: dr. Milan Brglez, evropski poslanec SD/S&D in predsednik Konference SD, Andreja Katič podpredsednica SD in nekdanja ministrica za pravosodje in dr. Jernej Pikalo, podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport.

V drugi jesenski epizodi Od doma do doma sogovornik Jure Brkinjač, diplomant Evropskih študij, podjetnik in investitor spregovori o svojih izkušnjah s potovanj po več 60 državah, ki so ga iz bazena priložnosti v Sloveniji vodile do oceana priložnosti v svetu. Jure se je oglasil iz Čila, kjer je pred nekaj leti tudi soustanovil startup. Med drugim zato, kot pravi, ker je v Čilu izredno ugodno poslovno okolje za mlada inovativna podjetja. Kontrast temu in na splošno eni gospodarsko najuspešnejših držav v Latinski Ameriki pa sta visoka stopnja neenakosti in družbena razslojenost, dediščina Pinochejevega režima, ki je v zadnjem letu državo pripeljala do novega vala družbene, politične in gospodarske tranzicije. Sogovornika sta se strinjala, da se ta demokratični proces od spodaj navzgor zgodovinsko gledano odvija v pravo smer. Kot poudari dr. Brglez, pa je spoznanje celotne zgodbe prav to, da ko se vzpostavi nepremostljiva dihotomija med vladajočimi in vladanimi, morajo ljudje stopiti skupaj.

Socialni demokrati smo zagnali projekt #SamoDejstva, da pomagamo pri razkrinkanju laži v javnem prostoru. Živimo v svetu, ki se sooča s poplavo lažnih novic, izkrivljanja dejstev, medijskih manipulacij. To je žal postal nevaren modus operandi. Socialni demokrati smo že dalj čas tarča vrste laži, ki jih v slovenski medijski prostor lansirajo mediji, povezani z največjo vladno stranko - SDS. Zato smo ta teden zagnali projekt #SamoDejstva, da na argumentiran način razkrinkamo laži o stranki, njenih ljudeh in o pomembnih javnih vprašanjih. Projekt je politična inovacija v slovenskem političnem prostoru, ki je nastal po zgledu podobnih “fact-checking” strani v svetu. Zavedamo se, da so novinarke in novinarji postavljeni pred izziv, da v poplavi informacij prečistijo in preverijo dejstva. V tem pogledu se pridružujemo vsem tistim, ki svoje človeško, etično in poklicno poslanstvo razumejo kot delo z dejstvi in delo za resnico. Pri tem ne gre le za laži o SD in naših ljudeh, še pomembneje je razkrinkati laži, ki se vsiljujejo za oblikovanje javnih odločitev. Spletna stran projekta je dostopna na povezavi www.samodejstva.si, kjer je že objavljen prvi nabor dejstev o nekaterih znanih lažeh. Ob zagonu projekta #SamoDejstva je bila v spletnem pogovoru, v katerem je sodelovala tudi nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač, razgaljena neresnična zgodba o porabljenih 74,5 milijona evrov javnih sredstev za študije o dolgotrajni oskrbi.

Spletni pogovor #Opozicija o izidu ameriških predsedniških volitev. Odločitev ameriških volilk in volilcev o naslednjem predsedniku ZDA je znana. Skupaj s sogovorniki bomo analizirali eno zanimivejših volilnih tekem, vzrokih in posledicah izida ter pričakovanjih ob začetku mandata 46. predsednika Združenih držav Amerike Josepha Bidna in podpredsednice Kamale Harris. V pogovoru, ki ga je vodila mednarodna sekretarka SD Neva Grašič, so sodelovali: dr. Milan Brglez, evropski poslanec in predsednik Konference SD, Matjaž Nemec, podpredsednik SD, poslanec DZ in predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z ZDA in dr. Jernej Štromajer, doktor ameriških študij, Fullbrightov štipendist.

Dan pred 59. predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike, ki jih mnogi ocenjujejo kot najpomembnejše v zgodovini, zagotovo ves svet zanima, kaj nas čaka po ameriških volitvah? In ker politika vsakršne ameriške administracije vpliva tudi na stabilnost mednarodne skupnosti in razmerje velikih sil, bomo z gosti analizirali različne scenarije predsedniške tekme Donald J. Trump - Joe Biden. V pogovoru, ki ga je vodila mednarodna sekretarka SD Neva Grašič, so sodelovali: Nina Pejič, mlada raziskovalka na Centru za mednarodne odnose, AmCham Top Potential 2020, Matjaž Nemec, podpredsednik SD, poslanec DZ in predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z ZDA in dr. Jernej Štromajer, doktor ameriških študij, Fullbrightov štipendist, strokovni sodelavec Poslanske skupine SD.

Spletni pogovor evropske poslanke Tanje Fajon “Evropa od doma” z naslovom “Od liberalizma do avtokracije, od povezovanja do zidov?” V pogovoru tudi o tem, koga podpira liberalna sredina v Evropi. Bomo dovolili, da skrajneži pišejo novo realnost? Z nami so bili: Ivo Vajgl, nekdanji evropski poslanec, Angelika Mlinar, nekdanja evropska poslanka in ministrica za razvoj in kohezijo, in Matjaž Gruden, Svet Evrope, mednarodni pravnik, kolumnist.

Evropski poslanec Milan Brglez se je v zadnjem spomladanskem pogovoru Od doma do doma pogovarjal z Aljažem Vrhovnikom, koordinatorjem Mladinske iniciative za 3. razvojno os, generalnim sekretarjem Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Koroško osebnostjo leta 2018, imenom tedna na Valu 202 in družbeno-političnim aktivistom na številnih področjih. Vse v eni osebi – vsestransko aktivnem mladem človeku. Tem ni zmanjkalo.

Trenutne razmere so znatno ohromile kulturni sektor predvsem z odpovedjo prireditev, ki, podobno kot turistične dejavnosti, v državah EU ostajajo na koncu seznama sprostitvenih ukrepov. O tem in o glasbi se je Milan Brglez v dvanajsti epizodi Od doma do doma pogovarjal s kitaristom Primožem Sukičem. Izobraževalna in kasneje karierna glasbena pot ga je popeljala iz glasbene šole v Piranu, prek Akademije za glasbo v Ljubljani, do specializacije v nemškem Darmstadtu in Bruslju. V tokratnem pogovoru pa se mu je pridružil iz Pariza.

Pretekli teden je, navkljub protestom nevladnih organizacij in toče e-sporočil v nabiralnike poslank in poslancev, pristojni Odbor za okolje v Državnem zboru sprejel za amandmaje k Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ki je mimo opozoril stroke in javnosti omejil možnosti nevladnih okoljevarstvenih organizacij pri varovanju narave. Istočasno so poslanci vladne koalicije zavrnili (sicer predhodno že usklajen) predlog Resolucije o podnebni in okoljski krizi, ki smo ga predlagali SD s partnerji, in s tem poteptala napore za boj proti podnebni krizi in varovanju okolja. Kakšne je odnos vladajoče politike do ohranjanja narave in varovanja okolja? Kako dolgo bomo še lahko govorili o Sloveniji kot zeleni deželi? V pogovoru, ki ga vodi dr. Jernej Štromajer, z dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinjo, profesorico na Biotehniški fakulteti UL, Andrejem Gnezdom, vodjo projektov fundacija Umanotera, Damjanom Vinkom, profesorjem biologije in naravovarstvenikom, dr. Andrejem Markovičem, aktivistom na področju varovanja okolja in političnim filozofom in Matjažem Nemcem, poslancem in podpredsednikom SD.

V enajsti epizodi spletnega pogovora Od doma do doma se je Milanu Brglezu pridružila Lidija Jerkič, državna svetnica ter predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

“Ta kriza sama po sebi ni proizvedla tega, kar vidimo, ampak je le razkrila podplačane zaposlene, razkrila je neurejeno dolgotrajno oskrbo, razkrila je lačne otroke, razkrila je veliko mater samohranilk, razkrila je romska naselja brez vode in kanalizacije,” je v današnji Opoziciji povedala Sonja Lokar. Opozarja, da bodo ukrepi pomoči hitro izzveneli, problemi pa bodo ostali in bodo večji kot so bili. “Slovenija tukaj ni nič drugačna in posebna. Predvsem v razvitih državah so se pokazale grozljive neenakosti razvitega neoliberalnega kapitalizma.” V dvanajstem spletnem pogovoru Opozicija se je Martina Vuk z dr. Majdo Hrženjak, Katjo Zabukovec Kerin, Ladijem Rožičem in Sonjo Lokar pogovarjala o učinkih krize, nevidnim očem in odločevalcem. Porast nasilja nad ženskami in otroki, še večje breme usklajevanja službenih obveznosti, gospodinjskih opravil in skrbstvenih obveznosti, sedaj pa še šolanje otrok. Vse to so bremena, ki so se v času krize povečala. Veliko večino teh bremen pa nosijo ženske. Preberi več: https://socialnidemokrati.si/ne-moremo-se-pogovarjati-le-o-normalizaciji-pogovarjati-se-moramo-o-spremembi/

Na spletnih kanalih SD je ob dnevu zmage in dnevu Evrope potekal pogovor, na katerem so gostje dr. Janez Potočnik, veleposlanica Marta Kos in dr. Božo Repe skupaj z evroposlanko S&D Tanjo Fajon aktualno dogajanje v EU postavili v kontekst zgodovinskih okoliščin, osvetlili geostrateške okvire dosedanjega razvoja Evropske unije ter spregovorili o možnih smereh razvoja EU in sveta. Ključne točke pogovora so bile vprašanje evropske solidarnosti, boj za ohranitev demokracije in vladavine prava ter vprašanje, ali si v Evropi še drznemo imeti ambicijo biti najboljši in najnaprednejši? Preberi več: https://socialnidemokrati.si/tanja-fajon-ob-dnevu-zmage-in-dnevu-evrope/

Nino Erjavec, študent ekonomije, mladi podjetnik in soustanovitelj portala kupiLokalno.si, slovenske spletne tržnice z lokalno pridelanimi izdelki, je bil prvi majski gost Milana Brgleza v pogovoru Od doma do doma.

O stranpoteh nabave zaščitne opreme, ki je zatresla Slovenijo. Kaj se je dogajalo? Ali bi do zaščitne opreme lahko prišli tudi kako drugače? Zakaj ljudje protestirajo in kaj bo naredila opozicija? Kakšne posledice bo vse skupaj imelo za politiko in družbo? V pogovoru, ki ga je vodil dr. Jernej Štromajer, s podjetnikom Sandijem Češkom, aktivistko Tjašo Prošek, poslancem SD dr. Francem Trčkom in svetovalcem poslanske skupine SD Gorazdom Prahom.

V desetem spletnem pogovoru Opozicija smo govorili o šoli v času epidemije. Šole in vrtci so zaprti že 7 tednov, to je že 20 % celotnega šolskega leta. V tem času poteka učenje na daljavo. Voditeljica pogovora Martina Vuk je uvodoma pohvalila vse učitelje in učiteljice, pa tudi vodstva šol, ki so glede na okoliščine in potrebo po hitrem prilagajanju odlično opravili delo. Po včerajšnji napovedi o delnem odprtju vrtcev in šol, je današnji pogovor ocenil delovanje šol na daljavo, predvsem pa nakazal vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti še pred ponovnim odprtjem šol in vrtcev.

V deveti epizodi pogovorov Od doma do doma je Milan Brglez gostil Živo Lopatič, vodja Pravična trgovina 3MUHE. Tema njunega pogovora je bila tako pravična trgovina. Spregovorila sta tudi o delovanju organizacij civilne družbe pri prizadevanjih za spremembo trendov tekstilne oz. modne industrije, v smeri bolj trajnostnih oskrbovalnih verig, s primarnim namenom zaščite ljudi in okolja. Prav tako sta v ta kontekst skušala umestiti vlogo EU ter možen doprinos slehernega posameznika.

Na digitalnih kanalih SD je danes, v sredo, 29. aprila, potekal pogovor “Opozicija”, v katerem je Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD, gostila Radko Betchevo iz Evropske radiodifuzne zveze (EBU), novinarsko starešino Ervina Hladnika Milharčiča s časnika Dnevnik, Olafa Steenfadta iz organizacije Novinarjev brez meja ter članico kabineta evropske komisarke Vere Jurove, pristojne za medijsko krajino, Marie Frenay. Gostje so v svojem pogovoru naslovili sam temelj demokratične ureditve in delovanja demokratičnih sistemov, svobodno in neodvisno delovanje medijev v času epidemije, ki jo številne vlade izkoriščajo za vzpostavljanje nadzora nad novinarskim delom. Preberi več: https://socialnidemokrati.si/opozicija-svobodo-in-neodvisnost-novinarskega-dela-je-potrebno-zascititi

Ob dnevu upora proti okupatorju se je dr. Jernej Štromajer v osmem spletnem pogovoru Opozicija pogovarjal z generalnim sekretarjem ZZB NOB Aljažem Verhovnikom, predsednikom Mladega foruma SD Lukom Gorškom, članico upravnega odbora evropske dijaške organizacije OBESSU Lucijo Karnelutti in članico predsedstva SD Nevo Grašič. S predstavniki mlajše generacije se je pogovarjal o tem, ali so vrednote Osvobodilne fronte in upora še vedno aktualne v današnjem svetu in za nove generacije, za kaj in proti čemu potekajo upori v sedanjosti ter prihodnosti. Več: https://socialnidemokrati.si/iz-opozicije-upor-se-vedno-zivi

V osmi epizodi pogovorov Od doma do doma je Milan Brglez gostil Juana Morena Morena, bolj poznanega pod vzdevkom »Bogi Španec«, ki se je iz španske Marbelle preselil v Maribor.

Evropski poslanec dr. Milan Brglez se je v sedmem pogovoru Od doma do doma pogovarjal z Aljošo Škaperjem, ki sta ga nezgoda in lastna izkušnja usmerili na pot boja za dostopno grajeno okolje za invalidske vozičke. Aljoša Škaper, ki je po nezgodi pristal na invalidskem vozičku, priznava, da je pred nesrečo tudi sam imel predsodke glede gibalno oviranih, kar je posledica tega, da ljudje, ki med bližnjimi nimajo osebe na vozičku, tematiko premalo poznajo. Kot pravi, se to kaže tudi pri dobronamerni pomoči, ki je velikokrat nepotrebna in nezaželena, zato poudarja, da je osebo na vozičku potrebno vedno vprašati, ali pomoč sploh potrebuje. Nepoznavanje tematike se po njegovih besedah kaže tudi v ukrepih vlade, ki je med ranljive skupine v času epidemije COVID-19 med drugim uvrstila invalide in jim zamejila obiske trgovin. Kot pravi, se mu je zdel ukrep ob prepolnih trgovinah na začetku epidemije smiseln, zdaj, ko so se razmere umirile, pa bi ga bilo dobro premisliti. Pri tem opozarja, da je vlada z ukrepom vse oblike invalidnosti vrgla v isti v koš, hkrati pa je invalide izenačila z ostalimi ranljivimi skupinami. Nekateri gibalno ovirani zaradi različnih bolezenskih stanj res spadajo v ranljivo skupino, a še zdaleč ne vsi, pravi Škaper in dodaja, da veliko ljudi na vozičkih hodi v službo, zato jim morda zgodnja ura za obisk trgovine ne ustreza. Škaper se sicer ukvarja z vprašanjem dostopnosti za ljudi na vozičkih. Po nezgodi je namreč ugotovil, da v Sloveniji nimamo enotnega vira informacij o dostopnosti z invalidskim vozičkom, zato je skupaj z ženo oblikoval spletni portal dostopnih točk pridem.si, ki gibalno oviranim omogoča, da se predhodno seznanijo o dostopnosti lokacije z vozičkom. Spletni portal je nato nadgradil še z aplikacijo Ljubljana by Wheelchair, ki je namenjena turistom. Po Škaperjevih ocenah se Ljubljana po dostopnosti primerja z drugimi razvitimi evropskimi mesti. Kot pravi, lahko z vozičkom prideš kamorkoli, dobro prilagojen je tudi javni prevoz. Glavno pomanjkljivost predvsem za turiste vidi v prenočiščih, saj prilagojena ponujajo le dražje nastanitve. Škaper pravi, da bi vse državne institucije in zasebni objekti v javni rabi v Sloveniji, kot so gostilne in restavracije, morali biti dostopni z invalidskim vozičkom, pa to še zdaleč ni tako. Kot primer navaja stari del Ljubljane, kjer dostop do trgovinic in lokalov onemogočata ena ali dve stopnici. Škaper zato pristojne in lastnike lokalov poziva, da tovrstne ovire odpravijo, saj je težava s klančino v večini primerov enostavno in poceni rešljiva, s tem pa bi dostop olajšali tudi osebam z otroškimi vozički in mnogim starejšim. Kljub prizadevanjem za izboljšanje dostopnosti Škaper sicer opozarja, da vse rešitve niso vedno enako primerne, zato si želi, da bi se ljudje z njimi predhodno posvetovali.

Kako se področje kulture sooča z epidemijo? Kako se država odziva na položaj samozaposlenih v kulturi ter kakšne so prakse v tujini? Kako je potrebno popraviti ”protikorona paket” na področju kulture in kulturnikov? O vsem tem in rešitvah za odpravo posledic epidemije na področju kulture je dr. Jernej Štromajer v sedmem spletnem pogovoru Opozicija govoril s štirimi uglednimi kulturnimi delavci in strokovnjaki: Nino Rotner, Tadejem Meserkom, Dejanom Prešičkom in Lenartom Zajcem. Preberi več: https://socialnidemokrati.si/vsaka-nalozba-v-kulturo-se-splaca-in-ni-nikoli-izgubljena-nalozba

Dr. Mirt Komel, filozof in pisatelj, profesor filozofije in književnosti ter predstojnik Katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede, je bil gost tokratne epizode spletnega pogovora evropskega poslanca dr. Milana Brgleza z naslovom Od doma do doma.

V okviru spletnih pogovorov Opozicija se je Tanja Fajon pogovarjala z nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem in evropskima poslancema Christel Schaldemose in Brandom Benifeijem o načinih in ukrepih, s katerimi se Italija, Danska, Nemčija in celotna EU spopadajo s sedanjo pandemijo. Več: https://socialnidemokrati.si/opozicija-s-tanjo-fajon-potrebujemo-evropsko-solidarnost

Kultura in umetnost so ljudje, zato predvsem v tem času ne smemo pozabiti na tiste, ki se z njo preživljajo. O položaju in vlogi kulture v tednih zdravstvene krize ter v času po njej se je evropski poslanec Milan Brglez pogovarjal z gledališko, televizijsko in filmsko igralko, Nino Valič, članico igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana.

V petem spletnem pogovoru je dr. Jernej Štromajer z županjo Ptuja Nuško Gajšek, z županom Murske Sobote dr. Aleksandrom Jevškom, z županom Ajdovščine Tadejem Beočaninom in podžupanom Velenja Petrom Dermoljem govoril o tem, kako so se občine organizirale v času epidemije, s kakšnimi težavami se občine soočajo na terenu, kako jim lahko pomaga država in kaj občine pričakujejo od nje. Več info: https://socialnidemokrati.si/opozicija-5-obcine-so-v-casu-epidemije-v-prvi-bojni-liniji

Evropski poslanec dr. Milan Brglez se je v četrtem pogovoru Od doma do doma pogovarjal z Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki se v času aktualne zdravstvene krize ter omejevalnih ukrepov ob njej sooča z izjemno velikimi stiskami ljudi.

V četrtem pogovoru Socialnih demokratov #opozicija, se je Martina Vuk z gosti pogovarjala o položaju in oskrbi starejših v času epidemije covid-19. Z Zoranom Hoblajem, predstavnikom Skupnost socialnih zavodov, Darkom Zevnikom, županom Metlike, Francem Hočevarjem, predsenikom foruma starejših SD in Lilijano Batič iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, so govorili predvsem o tem, kako se lokalne skupnosti, domovi za varstvo odraslih in sistemi oskrbe starejših na domu spopadajo z razmerami, v katerih smo se vsi skupaj znašli prvič.