Podcasts about slovenke

Za slovensko teniško reprezentanco se bodo danes začeli nastopi na pokalu Billie Jean King. Slovenke se bodo v 1. krogu evroafriške skupine v Vilni pomerile z gostiteljicami Litovkami. Konec tedna pa se je na Krasu končalo državno prvenstvo v balinanju. Petič so državni prvaki postali balinarji iz Sežane.

Slovenski frančiškani dobili novo vodstvo; provincial je p. Christian Gostečnik.Poslanci jutri o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva; opozicija nasprotuje hitenju.Na Norveškem našli truplo pogrešane Slovenke, ki jo je pred dvema tednoma zasul plaz.Obramboslovec Grošelj o razmerah v Srbiji in stikih Bruslja s predsednikom Vučićem.Vreme: Popoldne pretežno oblačno in vetrovno; jutri zmerno oblačno, veter bo slabel.

Spregovorili smo o pomenu materinstva, o stiskah nekaterih mater, ki lahko pomoč in zatočišče poiščejo tudi pri Zavodu Samarijan pod okriljem Slovenke karitas. O življenju v materinskem domu Solkan smo se pogovarjali z vodjo Klementino Bajec.

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.

Za slovenske rokometašice se je na Dunaju začel drugi del evropskega prvenstva, na katerem so Slovenke nastopile s tekmo proti Nizozemski. V Beaver Creeku pa bodo zvečer s tekmo v smuku začeli sezono svetovnega pokala alpski smučarji, ki nastopajo v hitrih disciplinah. Na treningih se je izmed štirih Slovencev najbolj izkazal Miha Hrobat, čigar uspehi so bili primerljivi z dosežki najboljših.

Za slovenske rokometašice se je na Dunaju začel drugi del evropskega prvenstva, na katerem so Slovenke nastopile s tekmo proti Nizozemski. V Beaver Creeku pa bodo zvečer s tekmo v smuku začeli sezono svetovnega pokala alpski smučarji, ki nastopajo v hitrih disciplinah. Na treningih se je izmed štirih Slovencev najbolj izkazal Miha Hrobat, čigar uspehi so bili primerljivi z dosežki najboljših.

Evropsko prvenstvo rokometašic, ki ga gostijo Avstrija, Švica in Madžarska, je v polnem razmahu. Po včerajšnji tekmi proti Slovaški so Slovenke misli že usmerile proti pomembnemu obračunu z gostiteljico Avstrijo. Alpske smučarke so se v Killingtonu pomerile v veleslalomu, noocj se bodo še v slalomu, na katerem bo pred domačim občinstvom osrednja favoritinja za zmago Mikaela Shiffrin. Smučarski skakalci pa svetovni pokal nadaljujejo v Ruki na Finskem, kjer se bodo vnovič pomerili na veliki skakalnici.

Sveti oče na nedeljo Kristusa Kralja: Jezusova oblast je v resnični in učinkoviti besedi, ki spreminja svet.Evropska unija in ZDA pozdravljajo podnebni dogovor, države v razvoju kritične.Vloga medijev v demokratični družbi: Medijska krajina kot temelj demokracijeVreme: Popoldne bo na jugozahodu oblačno, drugod pa povečini sončno. Jutri se bo pooblačilo tudi v osrednjih krajih.V Sloveniji primanjkuje 300 zdravnikov urgentne medicine.Zaključile so se mini počitnice v Radencih, v četrtek bo Radio Ognjišče dopolnil 30 let.ŠPORT: Schmid zmagovalka Lillehammerja, Slovenke brez deseterice.

Slovenska nogometna reprezentanca je v ligi narodov gostila Norveško. Varovanci selektorja Matjaža Keka so se Norvežanom v Stožicah skušali oddolžiti za visok poraz v Oslu. Ob odzivih iz slovenskega tabora in analizi nogometne tekme se posvetimo še ženski teniški reprezentanci, ki jo popoldne čaka prvi polfinalni dvoboj kvalifikacij za uvrstitev na zaključni turnir pokala Billie Jean King. Slovenke bodo pred domačimi navijači v Velenju pot na zaključek kvalifikacij lovile proti Nizozemkam.

Slovenska nogometna reprezentanca je v ligi narodov gostila Norveško. Varovanci selektorja Matjaža Keka so se Norvežanom v Stožicah skušali oddolžiti za visok poraz v Oslu. Ob odzivih iz slovenskega tabora in analizi nogometne tekme se posvetimo še ženski teniški reprezentanci, ki jo popoldne čaka prvi polfinalni dvoboj kvalifikacij za uvrstitev na zaključni turnir pokala Billie Jean King. Slovenke bodo pred domačimi navijači v Velenju pot na zaključek kvalifikacij lovile proti Nizozemkam.

Evropska liga v rokometu se preveša v drugo polovico skupinskega dela tekmovanja. Gorenje v 4. kolu gostuje v Luzernu pri ekipi Kriens. Na gostovanje se je odpravila tudi slovenska ženska nogometna reprezentanca, in sicer v Avstrijo na povratno tekmo 1. kroga dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Slovenke so pred zahtevno nalogo, saj so domačo tekmo v Kopru izgubile s 3 : 0.

Evropska liga v rokometu se preveša v drugo polovico skupinskega dela tekmovanja. Gorenje v 4. kolu gostuje v Luzernu pri ekipi Kriens. Na gostovanje se je odpravila tudi slovenska ženska nogometna reprezentanca, in sicer v Avstrijo na povratno tekmo 1. kroga dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Slovenke so pred zahtevno nalogo, saj so domačo tekmo v Kopru izgubile s 3 : 0.

Slovenske odbojkarice se pripravljajo na začetek kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2026. V zaključku priprav so bile Slovenke dvakrat boljše od Romunk.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca je dosegla prvo zmago na olimpijskih igrah doslej. Slovenke so v Parizu po izjemnem začetku drugega polčasa s 30 proti 23 premagale Južno Korejo, v torek se bodo pomerile z Nemčijo. Ostali poudarki oddaje: - Spor med Izraelom in Hezbolahom po napadu na Golansko planoto dobiva večje razsežnosti. - Rusija napoveduje odgovor na namestitev ameriških raket dolgega dosega v Nemčiji. - Danes je svetovni dan hepatitisa, ki je najpogostejši vzrok smrti zaradi nalezljivih bolezni.

Mojstrica izkoriščanja gravitacijskih pospeškov in svetovna prvakinja, Ilka Štuhec, v podcastu spregovori o smuku do gostilne in slalomu domov, pa tudi o psihološki pripravljenoati, smehu, joku, opremi, dresih in o tem, zakaj imamo Slovenci in Slovenke raje slalom kot smuk. . ZAPISKI: -IKLA ŠTUHEC INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ilkastuhec/?hl=en . . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

Dopoldanske športne minute namenjamo nogometu. Slovenska reprezentanca se bo v sklopu priprav na evropsko prvenstvo v Stožicah pomerila z Armenijo, medtem ko nogometašice čaka tekma 4. kroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Slovenke bodo popoldne gostovale v Latviji.

V Bratislavi se je končal tretji turnir zlate lige odbojkaric. Slovenke so ga sklenile s tekmo proti gostiteljicam Slovakinjam. Najboljši motokrosisti sveta pa so junijski spored dirk odprli z VN Nemčije, po kateri bosta sledili še preizkušnji v Latviji in Italiji.

V Bratislavi se je končal tretji turnir zlate lige odbojkaric. Slovenke so ga sklenile s tekmo proti gostiteljicam Slovakinjam. Najboljši motokrosisti sveta pa so junijski spored dirk odprli z VN Nemčije, po kateri bosta sledili še preizkušnji v Latviji in Italiji.

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišča iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovećem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.

V Stožicah se je s finalom Pokala Slovenije med Rogaško in Gorico končala sezona na domačih nogometnih zelenicah. Kmalu bo pod streho tudi klubska sezona v košarki. V finalu državnega prvenstva se že tretje leto zapored merita Helios in Olimpija. Posvetimo se tudi zlati ligi odbojkaric, v kateri so se Slovenke pomerile s Špankami.

Z Dnevom Evrope, ki ga praznujemo 9. maja se bo tudi uradno začela kampanja za volitve v Evropski parlament. 450 milijonov ljudi, ki živimo v Evropski uniji, med njimi tudi Slovenci in Slovenke bomo izbirali 720 Evropskih poslancev. Zakaj so volitve pomembne, kakšna je vloga evropskega parlamenta in tudi, s čim se lahko ta pohvali v minulem mandatu smo v tokratni Svetovalnici vprašali vodjo pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani Anito Tušar.

Ženska rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo vnovič pomerila s Francijo. Slovenke bodo v Orleansu skušale popraviti vtis po visokem domačem porazu, ko so bile aktualne svetovne in olimpijske prvakinje v Velenju boljše za 15 zadetkov. Posvetimo se še razpletu moškega veleslaloma v Aspnu, kjer alpski smučarji končujejo turnejo na ameriških tleh.

Smučarska skakalka Nika Križnar je dosegla svojo šesto zmago v svetovnem pokalu. Na današnji tekmi v Lahtiju je bila druga Avstrijka Jaqueline Seifriedsberger, tretja njena rojakinja Eva Pinkelnig. Vodilna v svetovnem pokalu Nika Prevc je bila 10-ta. Točke so dobile še tri Slovenke. V oddaji pa tudi o tem: - V nekaterih zdarvstvenih ustanovah ob umiku soglasij za nadurno delo pričakujejo težave. - Kandidatka za pravosodni resor Andreja Katič napovedala uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač v prvi polovici leta. - Iz sveta se vrstijo obsodbe masakra v Gazi

Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.

Po tekmah v hitrih disciplinah konec tedna se bodo za točke svetovnega pokala nocoj pomerile alpske smučarke v tehničnih disciplinah. Na spektaklu pod žarometi bodo v Flachauu nastopile tri Slovenke. Nočna tekma v paralelnem slalomu čaka tudi deskarje na snegu, kamniške odbojkarice pa zadnja tekma lige prvakinj v letošnji sezoni.

AIDEA knjiga je izšla... Hvala iz srca, če se odločiš za podporo temu projektu z nakupom knjige AIDEA! https://aidea-knjiga.com/ Prijava na snemanje podkasta Dialog:  https://aidea.si/live-dialog-prijava  ============================= Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 44: Janijeva izkušnja z Ubrom v Ameriki Zločin, prestajanje kazni in obup Zgodbe, ki se nas dotaknejo Napačna stran zgodovine Geopolitična trenja Poroka, družina in otroci Ljudi ne jemljem kot grožnjo Interesi in težave najstnikov Dovolimo si reči “NE” Odnos do žensk Nasveti, vzgoja in vrednote najstnikov Ali Andrej že ima Lamborginija? Želja po prepoznavnosti Moški in ženski stil oblačenja Slovenke na OnlyFans Zadnji jok Vandalizem in dekleta v študentskih letih Superavtomobili in ženske Nadutost in ponižnost pri mlademu človeku Ambicije najstnika o uspešni karieri Želja po družini in otrocih Naši primarni cilji Vrednote in reševanje težav v partnerstvu Mreženje AIDEA poslušalcev

Na severnoameriškem snegu se je sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju začela za tekmovalce v hitrih disciplinah, v Lillehammerju na Norveškem pa so začele svojo tudi smučarske skakalke. Koliko dobre forme se je s poletne Velike nagrade, na kateri so letos blestele Slovenke, preneslo na sneg, pa izveste v dopoldanskih športnih minutah.

Na severnoameriškem snegu se je sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju začela za tekmovalce v hitrih disciplinah, v Lillehammerju na Norveškem pa so začele svojo tudi smučarske skakalke. Koliko dobre forme se je s poletne Velike nagrade, na kateri so letos blestele Slovenke, preneslo na sneg, pa izveste v dopoldanskih športnih minutah.

Najboljše teniške reprezentance sveta se v Sevilli merijo na finalnem turnirju. Slovenke so v prvem dvoboju, po zmagah Kaje Juvan in Tamare Zidanšek, z 2:1 premagale lanske finalistke Avstralke. Gostimo najboljši slovenski igralki zadnjega obdobja.

Športno pester uvod v teden ponuja v Sevilli začetek sklepnega turnirja najboljših teniških reprezentanc. Slovenke predtekmovanje začenjajo proti Avstraliji. Kamniške odbojkarice začenjajo ligo prvakinj. Uvodno gostovanje je najtežje, v Istanbulu pri kandidatkah za naslov prvakinj. Ujamete tudi napoved nove evropske tekme košarkarjev Olimpije, tokrat gostovanja v Benetkah.

Spoštovani poslušalke in poslušalci, prijateljice in prijatelji Božje besede, lube Slovenke in Slovenci. Zaskrbljenost zaradi spreminjajočega se podnebja je izziv za vse ljudi in narode. Brutalne vojne, ki smo jim priča, so na vseh ravneh pokazale, kako krhek je mir v tem svetu in kakšno uničujoče nasilje so ljudje kljub zgodovini, od katere bi se morali nekaj naučiti, še vedno sposobni povzročiti drug drugemu. Miselno, čustveno in duhovno smo torej, dragi prijateljice in prijatelji, zelo daleč od praznika reformacije. Praznika, ki se je zavzemal za svobodo, odgovornost, opravičenje, milost, globoko vero, medsebojno ljubezen in spoštovanje. Ali imamo sploh pogum pogledati v samo jedro reformacije? Ali pa nam je dovolj, da se vsako leto ustavimo ob prvih tiskanih knjigah? No, če nam je le slednje v interesu, smo sporočilo Trubarja in njegovih somišljenikov prezrli. Razvijati medsebojno razumevanje, živeti spravo in mir, vedno znova se reformirati, to so glavni cilji krščanskega nauka, ki ga je dala reformacija, in tako pogumno zanj skrbi evangeličansko-luteranska Cerkev še danes. To sporočilo je močno sporočilo. Gre za »sporočilo«, ki po eni strani ljudem pomaga v osebnem življenju, po drugi strani pa spodbuja k razmisleku in premisleku o aktualnih družbenih in etičnih vprašanjih. Reformacija ni bilo strahopetno dejanje. Ni bilo niti zlobno dejanje posameznikov, ki bi želeli v evropski družbeni prostor vnesti nemir in razkol, ne, to je bilo dejanje, ki je hotelo v ospredje postaviti tisto Božjo besedo, ki se je želela dotakniti slehernega posameznika. Čutiti reformacijo pomeni biti kritičen. Zavzemati se za reformacijsko idejo pomeni pogledati globlje. Pomeni upati si pogledati v bistvo Božjega sporočila in o tem spregovoriti ljudem. Reformacija je kot daljnogled, s katerim vidimo dlje, in hkrati mikroskop, s katerim vidimo globlje in jasneje. Ne dovoljuje nam ustavljati se v površinskem in površnem gledanju na Božjo besedo, ki je bila v Kristusu utelešena. Reformacija nam je resda dala prve tiskane knjige, a to so bile verske knjige z versko vsebino. Te knjige so vsebovale besedo, živo Božjo besedo. V tem duhu lahko torej brez obotavljanja povemo, da pot reformacijskega gibanja nikoli ni bila lahka. In to ne samo zaradi zgodovinskega dejstva, ali bo to gibanje obstalo, temveč tudi zaradi teološkega premisleka o tem, kaj so reformatorji Luter, Melanchton, Trubar, Dalmatin, Küzmič in številni drugi dejansko ljudem želeli povedati in omogočiti. Pokojni častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša je zapisal: »Nebesa so hiša, ki jo zidamo tu in v njej živimo tam.« Naj nas ta praznik poveže in spodbudi k zidanju tiste hiše, v kateri bomo kot Slovenke in Slovenci kljub osebni, družbeni, verski, politični ali kaki drugi različnosti znali strpno živeti in v to našo hišo lahko povabili vsakega človeka. Želim vam, želim nam blagoslovljen in ponosen dan reformacije.

V nočnem programu se bomo spomnili gostovanja ultramaratonske kolesarke Bernarde Jurič. Gradbena inženirka preživlja svoj prosti čas na kolesu in na smučeh, in zagotovo ni Slovenke in Slovenca, ki še ni slišal za vsaj enega od njenih kolesarskih podvigov – v zadnjem času je nanizala tudi nekaj ultramaratonskih: bila je na dirki po Maroku in po Aljaski, kolesarila je od poljskega Krakova do španske Tarife, pa tudi po Kirgiziji. Že trikrat je kolesarila po Avstraliji in svoje občutenje dežele ‘tam spodaj' opisala v knjigi 12.000 kilometrov greha. Pred mikrofon jo je povabila voditeljica Helena Ajdnik.

Soňa Rebrová je bývalá novinárka, ktorá našla svoju záľubu v diaľkovom plávaní. A to až natoľko, že sa rozhodla preplávať La Manche, čo sa jej, ako druhej Slovenke, aj podarilo. Kanál, ktorý delí Veľkú Britániu od Francúzska, pokorila za 14 hodín a 43 minút. Prišla o tom porozprávať do Nedeľnej talkshow. V rozhovore sa dozviete: -ako sa Soňa dostala k plávaniu (1:11) -ako prišla k myšlienke preplávať kanál La Manche (9:09) -ako sa spoznala so svojím trénerom a ako vyzerali jej tréningy (18:15) -ako prebieha kŕmenie počas plávania (28:50) -prečo venovala svoje odplávané kilometre slobode rieky Hron (43:00)

Z Mojco Antolinc iz Judo kluba Železničar o judu, treniranju oseb s posebnimi potrebami, težavah v mariborskem športu in željah za Maribor Slovenski judoisti so vrsto let v samem svetovnem vrhu, z japonsko borilno veščino pa se rekreativno ukvarjajo številne Slovenke in Slovenci. Od leta 2019 v Judo klubu Železničar, ki bo prihodnje leto obeležil 70 let delovanja, treninge omogočajo tudi osebam s posebnimi potrebami. Ob drugih trenerjih za inkluzivne judoistke in judoiste v klubu skrbi Mojca Antolinc, magistrica pedagogike in sociologinja, ki večino svojega prostega časa namenja judu. S trenerko juda, ki je na OŠ borcev za severno mejo zaposlena kot svetovalna delavka in tam opravlja tudi dodatno strokovno pomoč, smo se srečali v Astorii, ki jo je redno obiskovala kot dijakinja. Pila je brezkofeinsko kavo. Pogovor preberite v Večeru ter na vecer.com/maribor Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega izjemnega prispevka! Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: https://www.facebook.com/CasnikVecer Twitter: https://twitter.com/vecer Instagram: https://www.instagram.com/casnik_vecer

Vlada je na današnji seji tudi uradno potrdila, da se višina regresa za javne uslužbence ne bo spreminjala in ostaja pri znesku tisoč 203 evre. Sindikati sicer zahtevajo višji regres, predvsem za najslabše plačane javne uslužbence. Vlada ob tem pušča odprto možnost draginjskega dodatka jeseni, če bi se razmere poslabšale. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je danes javnosti predstavila predlog novega zakona o javnih uslužbencih, s katerim želi vlada zaposlovanje v javni upravi narediti bolj privlačno za mlade in hkrati izboljšati kakovost storitev z izboljšanim izbirnim postopkom kandidatov za službe v državni upravi. Druge teme: - Vlada od Slovenske industrije jekla zahteva vračilo pomoči zaradi posledic energetske krize. - Parlametarni odbor za finance soglasno proti prodaji državnih deležev v Loteriji Slovenije. - Slovenke proti Britankam začenjajo domače košarkarsko evropsko prvenstvo.

Naravovarstvenica, botaničarka in intelektualka, ki je bila aktivno vpeta v številna družbena gibanja svojega časa. Pokončna Korošica, ki je med drugim preživela koncentracijsko taborišče, je napisala prvi slovenski določevalni ključ za določanje flore Slovenije in postala naša prva poklicna varuhinja narave. Če se danes navdušujemo nad Greto Thunberg, smo Slovenci svojo prvo okoljsko aktivistko pravzaprav že imeli.Sogovorniki Janez Stergar, zgodovinar in predsednik Kluba Koroških Slovencev v Ljubljani; Špela Pungeršek, vodja kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju; Breda Resman, Angelina nečakinja. Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol.  

Četrta v vrsti Velikih Slovenk stoji ženska, ki je tlakovala pot vsem našim sodelavkam novinarkam, dopisnicam in urednicam. Marico Nadlišek Bartol viri opisujejo kot odločno, predano in neomajno intelektualko in točno tako je prva slovenska urednica predstavljena v tokratnem potretu. V okviru časopisa je spodbujala tudi kritično delo drugih pisateljic, prevajalk in intelektualk, ter jih nacionalno in feministično osveščala. Sogovornice Ksenija Majovski, dolgoletna bibliotekarka v Narodni in študijski knjižnici v Trstu Evelina Umek, avtorica romana in dokumentarnega filma Po sledeh fatamorgane Marta Verginella, zgodovinarka in redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.

Kakšne možnosti imamo, da na celotni družbeni ravni odpravimo neenakost spolov in izključenost žensk? Ženske so danes še vedno za enako delo plačane manj – v svetovnem povprečju za 11 % manj kot njihovi moški kolegi. Zato ukvarjanje s pravicami žensk in enakostjo spolov zgolj na mednarodni dan žensk ne rešuje problemov. Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec ob 80-letnici Antifašistične fronte žena, danes Zveze slovenskih žena, pretresamo, kakšen je položaj in status žensk, kako je z enakopravnostjo spolov ter kakšno vlogo so imele Slovenke v preteklosti. V pogovoru, ki ga vodi Miha Pasterk, sodelujejo Daniela Topar, Vida Obid, prof. Dunja Nanut in prof. dr. Marta Verginella. Foto: UN Women

V tretji epizodi Velikih Slovenk predstavljamo zgodbo Nade Lampret Souvan, ki je tlakovala pot ženskemu tekmovalnemu plavanju, dosegala državne rekorde in celo premagala za tisti čas – govorimo o tridesetih letih prejšnjega stoletja – nepremagljive splitske plavalke. Po končanem plavanju pa je pionirstvo zasledovala še na modnem terenu – bila je ena prvih modnih oblikovalk na Slovenskem. Izjemno izobražena, razgledana ženska, študirala je v tujini, govorila je tri tuje jezike, bila je zelo spoštovana sodelavka in izjemno kreativna kostumografinja – k sodelovanju so jo vabili veliki režiserji, oblekla je tudi velikega italijanskega igralca Marcella Mastoriannija. Šivala je v nočnem času, včasih so ji pri delu pomagali tudi otroci, med njimi hčerka Nina Souvan, ki se je spominja v radijskem portretu. Gosti: - Nina Souvan, hčerka - dr. Borut Batagelj, zgodovinar  - Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik. 

V drugem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pilotki Kristini Gorišek Novaković. Kot prva ženska v Jugoslaviji in na Balkanu je prvič samostojno poletela 9. novembra 1932 na letalu fizir FN.   Domačini so jo poznali kot Brezovško Tinco. Od nekdaj jo je vleklo po svetu in v nebo. Znala je nemško in delno francosko. To znanje ji je odprlo vrata v svet. Leta 1930 je zasledila oglas Društva rezervnih oficirjev. Iskali so ženske, ki želijo postati letalke. Po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu se je izkazala tudi na poskusnem letu. Sodelovala je pri številnih letalskih mitingih po Jugoslaviji. Leta 1933 se je celo udeležila odprtja ljubljanskega letališča. Sogovornice Branka Gorišek, domačija Goriškovih v Stični; Boža Pustovrh Martinčič, predsednica Društva slovenskih letalk; Maja Pukl, mlada pilotka. Zapiski Zvone Lavrič: e-sticna; Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.  

V prvem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici. Kot mlado dekle je vstopila v izrazito moški literarni prostor.   Pisala je povesti, ki so bile med ljudmi dobro sprejete, doživela pa je tudi kritiko, kot so bile na primer besede Janeza Trdine, da naj bo ženska pred pečjo ali pri zibeli, ne pa pri peresu, za katere mu je bilo pozneje žal. V svojem kratkem življenju, umrla je stara še ne 21 let, je napisala 38 povesti. Rodbina Urbančič sega vse od Preddvora do Hollywooda. Ob letošnji 190. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske so prenovili njeno spominsko sobo na gradu Turn pri Preddvoru, v grajskem parku pa v njen spomin stoji obelisk na katerem so zapisane njene besede: "Zmeraj krasna si narava".  Sogovornica dddr. Mira Delavec Touhami, doktorica literarne zgodovine, učiteljica slovenščine za slovenske izseljence v Zvezni republiki Nemčiji in predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske. Zapiski knjiga Moč vesti; Kulturno društvo Josipine Turnograjske; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.   

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

26.decembra smo Slovenke in Slovenci praznovali Dan samostojnosti in enotnosti.

Hostkou v najnovšej epizóde ZmUPované je Slovenka žijúca v USA Katarína Van Derham. Katarína začala podnikať v Los Angeles, kde prenajíma svoj dom zariadený vo veľmi unikátnom štýle. Ako sa darí jej podnikaniu v roku 2022? Los Angeles je podľa Kataríny plné tvorcov obsahu na sociálne siete, tak každý potrebuje špecifické lokácie. „Ja mám dom, ktorý je zariadený v štýle 18. – 19. storočia a tým, že to je taká rarita v Los Angeles, je to vyhľadávané, a hlavne aj kvôli televíznemu seriálu Bridgerton, ktorý je jeden z najväčších seriálov. Kvôli tomu je veľa kampaní a každý vyhľadáva takéto lokácie. Máj bol veľmi zaneprázdnený, my sme si ten dom ani neužili,“ hovorí Katarína. Aký je život v Kalifornii, ako porovnáva Slovensko s Amerikou a ako sa Slovenke pracuje v tejto krajine? To všetko a oveľa viac sa dozvieš v najnovšom rozhovore so Simou Ondruškovou. Pre viac rozhovorov s inšpiratívnymi Slovákmi žijúcimi v zahraničí sleduj ZmUPované. Ak chceš vyhrať nový Samsung Galaxy A53 5G, pridaj na svojom Instagrame tvoju najkrajšiu cestovateľskú fotku, označ @startitup_sk, pridaj hashtag #chcemnovysamsung a nový telefón na cesty môže byť tvoj.

V nedeljo, 26.decembra, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor gostil tradicionalni sprejem za Slovenke in Slovence, ki študirajo ali kot znanstveniki, raziskovalci in predavatelji delujejo v tujini. Na 10. sprejemu za člane Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) so podelili nagrado Vtis leta 2021. Nagrado je prejela avstralska Slovenka dr. Kaja Antlej, ki je tudi predsednica Slovensko avstralskega akademskega društva (SAAA). Čestitke, Kaja! Ogled podelitve nagrade - https://youtu.be/_QqW76GGBDg?t=2224 Kajin govor je na voljo tukaj - https://video.deakin.edu.au/media/t/1_3741r3cb

At the beginning of the week, the Slovenian community in Australia, more precisely in Melbourne, was shocked by the news that on Saturday evening, August 21, Sonja Rupnik, host and editor-in-chief of the Slovenian program on Radio 3ZZZ Melbourne, closed her eyes forever. Three Slovenian women, who were connected to her in one way or another, shared some memories with our listeners. - V začetku tedna je slovensko skupnost v Avstraliji, točneje v Melbournu, pretresla novica, da je v soboto, 21.avgusta zvečer, za vedno zatisnila oči Sonja Rupnik, voditeljica in odgovorna urednica slovenske oddaje na Radiu 3ZZZ Melbourne. Ob njenem slovesu so spregovorile tri Slovenke, ki so bile na tak ali drugačen način povezane z njo.