Podcasts about frana ramov

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa, je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati.

V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih SlovencevIzmed vseh slovenskih skupnosti, ki so navsezadnje ostale onkraj naših državnih meja, v matici najbrž najslabše poznamo tiste rojake, ki živijo na Madžarskem, v Porabju. Ne le da v deželah na desnem bregu Mure v splošnem slabo poznamo zgodovino tistih s Slovenci poseljenih krajev, ki so stoletja sodili pod krono svetega Štefana, ali da so cestne povezave s Porabjem še danes razmeroma skromne, tudi razumevanje narečja, ki ga govorijo tamkajšnji ljudje, nam povzroča nemalo preglavic. Precejšnjo razdaljo, ki nas torej loči od porabskih Slovencev, zdaj vsaj malo krajša študija Zemljepisna imena slovenskega Porabja, ki je izšla pri Založbi ZRC. Pri pripravi te knjige so moči združili sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ter Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj vse so severno od Goričkega navsezadnje odkrili, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili eno izmed soavtoric Zemljepisnih imen slovenskega Porabja, jezikoslovko, dialektologinjo in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Mojco Kumin Horvat. Foto: dr. Mojca Kumin Horvat (Goran Dekleva)

Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).

Tadej in Ajda s pomočjo Besedomata preverjata svoj besedni zaklad. Ne gre le za zabavno igro, v kateri se lahko preizkusite prav vsi, ampak tudi za množično raziskavo poznavanja besedišča. Raziskovalec na Oddelku za leksikologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Andrej Perdih pa pojasnjuje, kaj nam bodo razkrili rezultati raziskave.Besedomat najdete tu.

Donald Trump je ta teden potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. S svojimi težnjami po priključitvi Kanade, zasedbi Panamskega prekopa in Grenlandije napoveduje preureditev mednarodnih razmerij, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni. In medtem ko bodoči ameriški predsednik najtesnejšim zaveznikom daje jasno vedeti, da se na ZDA ni več mogoče zanašati, njegov bodoči minister za učinkovitost administracije in najbogatejši Zemljan Elon Musk podpira skrajno desnico na stari celini. Ob vsem nemiru, ki ga povzročata Trump in Musk, je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razglasil besedo »genocid« za besedo leta 2024. V opomin, da na Bližnjem vzhodu še zmeraj umirajo civilisti – največ v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih že več kot 46.000 ljudi.

Če je pojem preturizem še nekako sprejemljiv in ni presenetljiv, je dvojica genocid in mir pretresljiva. Izbrani kot Beseda leta in Kretnja leta sta ogledalo današnjih skrajnih napetosti. O teh in drugih, več kot 600 besedah, so danes ob predstavitvi spregovorili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Drugačen vsakdan pa prikazuje razstava Horuk v nove čase - socialistični vrtec za otroka moderne družbe. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je na ogled razstava, ki prikazuje razvoj ljubljanskih vrtcev od konca 2. svetovne vojne do 70. let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!

Ajda in Tadej sta se lotila jezikovne inventure leta 2024. V goste sta povabila dva človeka, ki skrbita za dva različna izbora besed leta. To sta dr. Simona Klemenčič, etimologinja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in dr. Iztok Kosem iz Centra za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani.

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).

Jezik je živa stvar, se ves čas spreminja, posodablja in razvija, nekatera pravila ostanejo večno, druga se spremenijo. Kje jih poiskati in kako preveriti, kako se sklanjajo ženski priimki in ali so izrazi, kot so skrolati, lajkati, šerati, slogovno zaznamovani? Kaj so najpogostejše napake v slovenščini? Na naša jezikovna vprašanja bo odgovarjala gostja Svetovalnega servisa, dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik ZRC SAZU.

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

Monumentalni slovar, ki ga je pred 130 leti pripravil Maks Pleteršnik, velja za čisti intelektualni presežek slovenskega 19. stoletja in jezikovni pripomoček, ki ga lahko s pridom uporabljamo še danesOktobra 2024 je minilo deset let, odkar si govorke in pisci slovenskega jezika lahko pomagamo s spletiščem Fran, portalom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer najdemo – in zastonj uporabljamo – kar 45 slovarjev: od Slovenskega pravopisa do Slovarja oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini. Razume se, da so slovaropisci, ki so te resnično nepogrešljive jezikovne pripomočke spisali, v prav vsakega izmed njih vložili ogromno znanja, prizadevnosti in časa. Je pa prav verjetno, da so si, ko so te slovarje ustvarjali, za zgled, kako se zadevi streže, vzeli enega izmed najstarejših – Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar s sredine devetdesetih let 19. stoletja. Tega se je namreč že pred debelimi desetletji prijel sloves, da se slovarja bolje kratko malo ne da spisati bolje, da njegov avtor, Maks Pleteršnik, pač ni ustvaril le slovarja temveč – če si pomagamo z vznesenim mnenjem Ivana Cankarja – najlepšo in najzanimivejšo knjigo, kar jih imamo Slovenci, neizčrpan in skoro neizčrpljiv zaklad jezikovne lepote. Zato smo se v tokratnem Kulturnem fokusu spraševali, kako je Pleteršnik svoj Slovensko-nemški slovar pravzaprav zasnoval in koliko znanja ter dela je moral vanj vložiti, da tudi po 130 letih ostaja nepresežen v očeh stroke.? Prav tako pa nas je zanimalo, ali si z njim lahko še vedno pomagamo tudi povsem običajni uporabniki in uporabnice? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam je pomagal iskati slovenist in jezikoslovec, predavatelj na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske Filozofske fakultete, akad. dr. Marko Jesenšek.   foto: Maks Pleteršnik leta 1922 (Wikipedija, javna last)

Ime tedna je postala Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih. Vsa zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu OVITA zanjo, ki ga je soorganizirala, bodo namenjena kampanji za nakup medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno obravnavo in zdravljenje bolnic. Kandidata sta bila še: Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer so ob 10. obletnici portala Fran, spletnega mesta, ki združuje slovarje in slovenistične jezikovne vire, predstavili še nov portal Franja. Večjezični portal na domeni franja.eu omogoča iskanje dvojezičnih parov med 20 slovarji več jezikov, od angleškega do romunskega, na voljo pa sta tudi latinsko-slovenski in starogrški slovar. Žiga Divjak, režiser, ki je za predstavo Bodočnost na sarajevskem festivalu MESS prejel nagrado "Jurislav Korenić" za najboljšega mladega režiserja. Kot so zapisali žiranti, z uprizoritvijo potrjuje status enega najvznemirljivejših gledaliških ustvarjalcev tega prostora, ki je pripravljen umetniško tvegati, hkrati pa ostaja zanesljiv dirigent pristnega umetniškega izraza.

Portal Fran, eden največjih slovenskih portalov in hkrati eden največjih jezikovnih portalov na svetu, je v ponedeljek imel rojstni dan. Podatke o njem ste gotovo že slišali, vsak dan ga obišče 180.000 uporabnikov iz skoraj vseh držav sveta, brska pa med 45 slovarji, atlasom, 14 zbirkami ter išče odgovore v dveh spletnih svetovalnicah. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu je v vmesnem času pripravil tudi šolsko različico Frana, Frančka, v sredo, 16. oktobra, pa so predstavili še Franjo. Franja.eu je, kot nakazuje že spletna domena – svetovljanka. Gre namreč za spletno zbirko 20 dvojezičnih slovarjev, med njimi tudi latinskega in starogrškega.

Po več kot šestih letih prizadevanj je slovenščina končno na voljo v Applovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. Ključne so bile spremembe zakona, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je sicer pred šestimi leti prva opozorila slovenske oblasti, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov. Opozorila so postopno začela dobivati zagon v strokovni javnosti, civilnih gibanjih in medijih, potem pa se je odzvala tudi politika. V slovenščini pa še ne delujejo Applov glasovni pomočnik ali pomočnica Siri, ki je v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, ter naprave, ki ne omogočajo novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. A kljub vsemu je narejen prvi korak. O tem, česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Slišali boste ponovitev pogovora, ki smo ga posneli julija po uveljavitvi sprememb Zakona o javni rabi slovenščine.

Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (fotografija: Pixabay).

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vedno več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na nek način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, smo vprašali Urško Vranjek Ošlak, avtorico monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (fotografija: BoBo/Žiga Živulovič jr.).

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rezultate najnovejše raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 – solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico mešanega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene šole dežele Koroške in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Monoštru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena.   Foto (Mateja Železnikar): koncert ob 50 letnici MePZ Podjuna v Kulturnem domu v Pliberku

Slovenščina je živ jezik, zato je različica, ki jo govorimo danes, drugačna kot tista izpred petdesetih let. To lahko prepoznamo tudi po novejšem besedju in prevzemanju tujk. Kakšen je naš odnos do prevzemanja besed, kako se spopadamo z novimi izrazi in kdo se ukvarja s sistematizacijo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu preverili pri doktorici Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Medtem ko glasovanje za besedo leta poteka do 9. januarja, je že znana novotvorjenka leta 2023. To je beseda strojetvor in pomeni stvaritev umetne inteligence. Med zanimivimi predlogi za novotvorjenko leta 23 so bile tudi besede: izduhnjenje (blokada na družbenih omrežjih), okamerjen (pod nadzorom kamere), uzverovati (začeti verovati), zagrebek (nekaj kar je zagrebeno - lahko tudi po uradni strani). V oddaji smo predstavili 11 finalistk za besedo leta 2023: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, "štempljanje", ujma, UI - kratica za umetno inteligenco, vojna in beseda zal. Ob predlogih za novotvorjenke pa smo izpostavili tudi tuje besede leta. Gostja je vodja komisije za besedo leta dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Iztek leta je čas, ko se opravljajo bilance na več področjih, je pa tudi čas, ko zadnji krog teče projekt Besede in kretnje, katerega pobudnica in vodja je Simona Klemenčič. Kot sama pravi, so besede leta presek časa v družbi. Če se ozremo na besede leta ali kandidate zanje nazaj, kot sama pravi, se bomo spomnili na to, kdaj smo prvič slišali za kriptovalute, kdaj smo se zavedeli problema mikroplastike, kovida ... »Večne besede, kot so mir, ljubezen in podobne, so sicer lepe in močne, vendar to niso besede leta.«A Simona Klemenčič ne ustvarja le zgodovinskega spomina z besedami, predvsem veliko raje sama koplje po njihovi preteklosti - njeno delo je osredotočeno na slovar slovenskega knjižnega jezika, pri čemer se posveča predvsem etimologiji, torej izvoru in pomenu besed. Je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalka v Leksikološki sekciji ter profesorica na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na filozofski fakulteti. Poleg svojih raziskav Simona Klemenčič posveča pozornost tudi lingvističn olimpijadi, hkrati pa preseneča s svojim neverjetnim jezikovnim znanjem. Govor ali pa se še uči namreč kar 20 jezikov, med katerimi najdemo tudi esperanto. In nazadnje, a nič manj pomembno, je dejstvo, da je tudi avtorica romana z naslovom Hiša brez ogledal.

Vlada je podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se širi varovanje slovenščine v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor. Ali bodo napovedane spremembe spodbudile tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta: oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.

Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo. Gostje v Studiu ob 17.00 so bili:- akademik, jezikoslovec prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prejemnik Zoisove nagrade;- prof. dr. Igor Škrjanc, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade;- prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisovega priznanja;- izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta, prejemnica Zoisovega priznanja.

Izvorno pisno zgodovinsko besedilo Fredegerjeva kronika, ki izpričuje oblikovanje Samove t.i. plemenske zveze, čeprav danes raje govorimo le o Samovi zvezi, navaja čas in okoliščine njenega porajanja. Kraja ne tega zgodovinskega dogajanja ne poznamo, čeprav naj bi se to zgodilo leta 623, kar pomeni, da letos mineva 1400 let od takrat, ko se je ta vodja izkazal kot vladar zgodnjesrednjeveške slovanske entitete. Nekateri to zvezo, ki ni trajala dolgo, približno 35 let, imenujejo tudi kraljestvo ali država, čeprav v pravem in današnjem pomenu besede to ni mogla biti, je pa, tudi ob pomoči večkrat netočnih in pomanjkljivih virov, zanimovo slediti poznejšemu razvoju slovanskih, karantanskih državotvornih teženj. Sicer pa naj bi bil Samo frankovskega rodu, mož, ki bi lahko trgoval z orožjem in s sužnji. Slovani, ki se jim je pridružil, pa niso mogli več prenašati avarskega nasilja in davščin vseh vrst, zato je, kot je zapisano v kroniki iz 7. stoletja, v 40. letu vladarja Klotarja, prišlo do slovanskega upora proti zatiralcem. O tem v oddaji Sledi časa, v kateri so temo razgrnili akademik Peter Štih, predsednik SAZU, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, slovenska zgodovinarka dr. Darja Mihelič,znanstvena svetnica, zaslužna raziskovalka, redna profesorica (v pokoju) in akademik Marko Snoj, dr. jezikoslovnih znanosti, slovaropisec, etimolog na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, redni profesor na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pred dobrim mesec dni je ob 1400. obletnici začetka vladavine kralja Sama, potekal tudi mednarodni znanstveni simpozij, ki ga je Alma Mater Europaea – ISH, pripravila v  soorganizaciji s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. 

Besedi je treba dati življenje! Upoštevanje pravil pravorečja in vrhunska govorna tehnika nista dovolj, so zapisali v Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev ob podelitvi najvišje stanovske nagrade kristalni mikrofon in priznanja Ane Mlakar. Kaj je to življenje, predvsem pa kako izbrati najboljše napovedovalce, smo se pogovarjali s članico komisije dr. Tino Lengar Verovnik, sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predavateljico s Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

V pogovoru s slovenistom in jezikoslovcem preverjamo, kaj je to »epatka«, kako klasificirati medmete in zakaj bi bilo bolje, ko bi občinski uradniki v Komendi poznali etimologijo, ki se skriva za imenom potoka PšataSte vedeli, da je beseda »ptica« nekoč najverjetneje pomenila majhno žival, mladiča ali otroka? Ali da je beseda »lipa« pomensko pravzaprav povezana z maščobo, saj etimološko izhaja iz istega indoevropskega korena, iz katerega je v slovenščino po več ovinkih prišla tujka »lipid«? – Vse to so uvidi, ki nam jih ponuja monumentalni, neskončno fascinantni Slovenski etimološki slovar, ki ga je že pred leti pripravil jezikoslovec in slovenist, eden letošnjih prejemnikov Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke, akad. prof. dr. Marko Snoj. Prav po zaslugi tega slovarja akademika Snoja – sicer raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti – razmeroma dobro pozna tudi širša javnost. Je pa k temu je slej ko prej treba dostaviti, da se najbrž zavedamo samo njegovega dela v polju etimologije, čeprav njegova znanstvena zvedavost v resnici sega še na številna druga področja – od preučevanja besedišča, ki ga je v 18. stoletju uporabljal Marko Pohlin, do gramatikalne analize medmetov, skoraj gotovo ene najbolj nenavadnih besednih vrst. Kako se vsa ta raznolika znanstveno-raziskovalna prizadevanja med seboj navsezadnje prepletajo in dopolnjujejo, smo v pogovoru z dr. Snojem preverjali v tokratnih Podobah znanja. foto: akad. prof. dr. Marko Snoj (Goran Dekleva)

Protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je bil pred petimi stoletji utopija. Slovenski protestantski pisci so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Tudi finančno projektu ni dobro kazalo, saj je bil v izgubi. Pa vendar so protestantje imeli podporo in njihov projekt je privedel do oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Ob dnevu reformacije bo tovrstne okoliščine protestantskega projekta orisal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ponovitev).

Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.

Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.

Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kovč ni kavč, ampak poslovenjena različica angleškega izraza coach, ki je definiran kot svetovalec in učni pomočnik. Termin kovč so predlagali v Terminološki svetovalnici, ki letos praznuje deset let obstoja. Zanimiv primer je tudi vigilant, ki je slovenski ustreznik za angleški termin vigilante in označuje osebo, ki vzame zakon v svoje roke. O drugih primerih in delovanju te ordinacije za termine, ki deluje v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, se bomo pogovarjali z dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije (foto: Pixabay).

Medtem ko še poteka glasovanje za slovensko besedo leta, so ponekod drugje že izbrali besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Ravno danes so na Poljskem za besedo leta razglasili besedo vojna. Ta beseda zaradi zanikanja vojne v Ukrajini seveda ne bi mogla biti ruska beseda leta, je pa vsekakor nekoliko presenetljivo, da so v Rusiji razglasili za besedo leta, oziroma besedno zvezo leta, specialno vojaško operacijo, kar kaže tudi na to, kako zelo občutijo Rusi posledice vojne. O razlogih za izbor drugih besed leta in finalistkah za slovensko besedo leta v pogovoru z vodjo komisije dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Svoj glas lahko do 20. januarja oddate na spletni strani akcije za eno izmed 11 finalistk: bot, draginja, energent, femicid, gasilec, predator, predsednica, povzemalnik, supervolilno leto, svoboda, vojna (foto: Pixabay).

Ljudje imamo radi presežke. Večji slovenski mediji so že izbrali osebnost leta, podjetnika leta itd. V akciji Beseda leta je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izbiral besedo, ki je značilno zaznamovala leto 2018. Zmagala je beseda čebela, sledita pa ji mikroplastika in skodelica kave.Pri predlogih je glavno, a ne izključno vodilo, da beseda leta ilustrira dogajanje v jeziku, v katerem se zrcalijo spremembe v družbi, kulturi, tehnologiji …Čebela je lepa beseda, saj označuje žuželko, ki je simbol marljivosti, vztrajnosti in izjemne organiziranosti ter občutljiv pokazatelj dogajanja v naravi. Čebela je tudi eno ključnih bitij, ki pomaga k širitvi rastlinskega sveta, kar vpliva na živalski in človeški svet.K izboru besed leta 2018 dodajam še svojo: domiselnost. Domiselnost je naša sposobnost, da hitro najdemo neko izvirno izpeljavo, nove prijeme, na primer v glasbi, in rešitev.Slovenci se radi poistovetimo s čebelo, saj smo delavni in marljivi. Tudi Akademija delavnih Ljubljančanov, prva ljubljanska znanstvena akademija, ustanovljena leta 1693, je imela v svojem simbolu čebelo in panj.Kaj je potem narobe z nami, da je v letu 2018 pod pragom revščine živelo 280 tisoč ljudi? Navkljub naši marljivosti in pridnosti. Mogoče lahko odgovor poiščemo kar v svetu čebel. V njem poznajo tudi roparice; te se v brezpašnem obdobju prebijejo mimo stražark, vstopijo v tuj panj, vzamejo med in odletijo. Ko se v svoj panj vrnejo polne medu, opogumijo preostale čebele iz svoje družine, da se jim pridružijo pri napadu. Začne se čebelji rop. Pri napadu roparice najprej poiščejo matico in jo umorijo. To storijo tako, da jo zbadajo z želi ali pa stisnejo v gručo in s tem zadušijo. Če matica umre, je družina še dodatno oslabljena. Največ hrane potrebujejo najmočnejše čebelje družine, zato so ravno čebele iz teh družin pogosto začetnice ropa.Za napad so primerne družine brez matice, družine s staro matico, družine, okužene z varojo, ali številčno šibkejše družine. Vse te so šibke in nimajo močne obrambe. Tako se ropa v čebeljem svetu. Mar ni njihov svet vsaj malo podoben tudi našemu? Le da v čebeljem svetu skrben čebelar pozna svoje družine in lahko prepreči ropanje šibkejših.Šibkejšim v človeškem svetu, če nimajo skrbnega gospodarja, preostanejo samo še različne tehnike za preživetje, in ena izmed najboljših je domiselnost. Lahko je nekaj tako preprostega, kot je to, da potegnete nogavico čez pohodni čevelj, da bi lahko prečkali spolzek ledenik na gori. Pa varno hodite po pragu preživetja.

Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Založba ZRC sta pred časom objavila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, njegov prvi zvezek, ki razlaga besede od A do D. Več o slovarju bo povedala sourednica in soavtorica dr. Andreja Legan Ravnikar v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

Mednarodni dan slovarjev, ki je skoraj pred vrati, smo začeli pri nas obeleževati pred štirimi leti in to je način, kako jih približati širšemu občinstvu, hkrati pa spodbuditi slovaropisce, da razmislijo o svojem delu, pojasni Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev, kjer so pripravili vrsto predavanj, predstavitev novih slovarjev in okroglih miz. Tej temi se posvečamo, pa tudi 19. Mednarodnemu festivalu Revija v reviji. Gre za svojevrsten mednarodni projekt kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založniki. Vabljeni v Svet kulture.

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU. V spomin na svojega imenodajalca in ustanovitelja so ta teden na Inštitutu organizirali dan in teden Frana Ramovša. Teden še poteka, dan pa je bil torek. Namen vseh dogodkov ta teden pa je bil zlasti predstavitev inštituta, dejavnosti, publikacij in predvsem spletnih portalov Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in terminologišče. Hkrati pa tudi srečanje z ostalimi jezikovnimi inštituti. Slovenijo so obiskali vsi slovanski inštituti, s katerimi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sodeluje. Ključno sporočilo dneva je, da imamo po celotni Evropi inštituti za jezik mnogo skupnega, hkrati pa tudi da smo lahko na slovenski inštitut kar zelo ponosni. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli in želimo, da bi bila to dobra popotnica tudi za vnaprej.Dr. Kozma Ahačič Dr. Kozma Ahačič

SDS bo danes v parlamentarni postopek vložila interpelacijo proti notranji ministrici Tatjani Bobnar zaradi načina, kako se nova vlada loteva vprašanja ilegalnih migracij. O tem so v SDS razpravljali že avgusta. Člane stranke in podpornike je zmotila predvsem napoved odstranitve ograje z meje s Hrvaško. Preostale novice: Vlada in javni sektor blizu dogovora o zvišanju plač. Separatistični republiki Doneck in Lugansk želita referendum o priključitvi Rusiji. Mineva 70 let od smrti Frana Ramovša, ustanovitelja Inštituta za slovenski jezik.

Fran je stopil iz prestrašene skupine profesorjev pred Graziolija, mu vrgel rokavico in rekel: Vemo, da ste zastopnik Italije. Če boste zaprli univerzo, bo to kulturni zločin nad malim narodom. Zgodovina vam tega ne bo oprostila. Grazioli je prebledel in razpustil avdienco, je povedal Klemen Ramovš, vnuk Frana Ramovša. Na Ramovšev dan smo širše osvetlili življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, ki je bil velik po dejanjih tudi zunaj svojega strokovnega področja. Bil je izjemen organizator, ustanovil je inštitut, ki danes nosi njegovo ime, zasluge pa mu gredo še za ustanovitev SAZU. Njegovo življenje in delo sta osvetlila vnuk Klemen Ramovš in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.

Besede praviloma dosti bolje povzamejo duha časa kot številke, so zapisali pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, ki skupaj s spletnim portalom RTV Slovenija in časopisno hišo Delo pripravlja akcijo Beseda leta. Najprej zbirajo predloge, potem naredijo ožji izbor finalistk, izmed teh pa javnost z glasovanjem izbere zmagovalko. Če se ozremo nazaj, si besede leta od 2016 naprej sledijo takole: begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje in karantena. Letos se spet vse vrti okoli korone. Med nominirankami sta izjemi voda in kronometer, sicer pa so izbrani predlogi še: dolgi kovid, komunikacija, odlok, PCT, poživitven, samotestiranje, sledilnik, stroka in proticepilec. Proticepilec ni nekaj novega. Anticepilec je bil aktualen že leta 2017 v povezavi z ošpicami. Beseda cepiti izvira iz indoevropskega korena skep, ki pomeni rezati, klati, ločevati les. Rečemo pa lahko tudi, da nas je cepljenje idejno razcepilo. Če že govorimo o tem, kako besede dobijo celo nasprotne konotacije v novih kontekstih: voda, letošnja finalistka, nam daje življenje, ali pa z njo strelja policijski vodni top. Podobno dvoumno je lani kolesarjenje pomenilo hkrati športne zmage in proteste. Športni predlogi so vsako leto, letos je izbran kronometer. Pridevnik poživitven (odmerek) ima v sebi glagol živeti. Komunikacija, sicer tujka, je precej splošna beseda, a se v teh časih o njej veliko več govori – tudi v kontekstu socialne izolacije. Etimološko je v njenem ozadju skupnost. Veliko smo letos govorili o stroki. Ob tem so se odprla številna vprašanja, na primer ali stroka dela v dobro vseh in nima skritih motivov, kdo in kaj sploh je stroka in kako jo politika ignorira. V slovenščino je beseda prevzeta iz hrvaščine oziroma srbščine. Prvotno pomeni vrsto, sorto, niz. Besedo leta prav tako izbirajo v tujini, Američani so recimo izbrali cepivo (vaccine), ker je raba te besede narasla za več kot šeststo odstotkov. Avstralci so izbrali strollout, novotvorjenko iz rollout, ki pomeni lansiranje izdelka in lahko tudi oskrbo s cepivi, in glagola stroll, sprehajati se, pohajkovati oziroma premikati se zelo počasi. Strollout se je hitro prijel, saj zabavno ilustrira frustracijo Avstralcev, ki so se želeli cepiti, vendar oskrba ni dohajala povpraševanja. Med neizbranimi predlogi je bil letos butelj, je pa žaljivih besed vsako leto manj. In med predlogi se je znašla duhovita novotvorjenka čipivo, sestavljena iz cepiva in čipa. Izbrana novotvorjenka, koronijec, ima podoben ključ kot milenijec. Pomeni pripadnika generacije, rojene ali odraščajoče v času korone. V tujini se recimo pojavlja poimenovanje generacija C. Ljudi včasih motijo tujke in novotvorjene besede, ker te pač niso v skladu s slovenščino, ki so se je učili nekoč. Vendar – jezik se spreminja. Ogromno slovenskih besed je prevzetih, tudi na primer iz japonščine in indijskih jezikov, poudari dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Med 3. in 12. januarjem bomo lahko glasovali za Besedo leto. Izbirajo tudi pesem leta, sestavljeno iz besed kandidatk. Kretnjo leto organizira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Ko se ob kakšni neznani strokovni besedi znajdete v zagati, je med tistimi, ki vam lahko pomaga. Raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodje Terminološke sekcije inštituta ne zanimajo le teoretični, temveč tudi praktični vidiki terminologije. Pojmi različnih strok so povezani z znanjem, saj o strokovnih stvareh ne moremo govoriti, če jih ne znamo ustrezno poimenovati, pravi. Kako v splošni javnosti razumemo in uporabljamo strokovne termine s področij kot so denimo gledališče, kriminalistika ali pa betonske konstrukcije? Kam lahko pokukamo, kadar naletimo na termin, ki nam ni domač? Včasih smo listali po debelih tiskanih slovarjih, danes jih imamo na voljo v spletni obliki. Kadar smo kljub slovarju še zmeraj v dvomih, pa se lahko obrnemo na spletno svetovalnico Terminologišče. Tudi tam nam bo priskočila na pomoč doktorica Mojca Žagar Karer. Seveda pa bo v nočnem pogovoru tekla beseda tudi o drugih stvareh, ki zanimajo našo gostjo. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira, in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: Pixabay.

Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje.

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine (ponovitev oddaje).

Slovarje je velik del Slovenk in Slovencev začelo uporabljati med študijem, običajno, ko so bili v jezikovni zadregi. Zdaj pa naj bi takšno gradivo lahko uporabljali že prvošolci. Pod pokroviteljstvom ZRC SAZU je nastal nov jezikovni portal za osnovnošolce in dijake Franček, ki prinaša skoraj sto tisoč besed in naj bi najmlajšim z nekaj kliki pomagal do jezikovnih rešitev. Kaj vse omogoča, predvsem pa po čem naj bi po Frančku brskali otroci in mladostniki, nas je zanimalo v tokratni oddaji. Franček je ustvarila projektna skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi 23 šol. Predstavlja unikum v širšem mednarodnem prostoru, saj se ustvarjalci niso zgledovali po nobenem podobnem obstoječem portalu. Foto: Pixabay

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. V pogovoru, premierno pripravljenem za Ars humano, voditeljica Nataša Lang in gostje premišljujejo o tem, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Na kratko se ozirajo v zgodovino, v središču pogovora pa so izzivi, pred katerimi je ustanova zdaj. Gostje: - direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, - upokojeni raziskovalec dr. Janez Dular, - predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič, - raziskovalka dr. Lea Kuhar.

20. marca je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil Primož Ramovš in sicer v družini Frana Ramovša, slovenskega slavista, poznejšega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Primož Ramovš sodi med vodilne ustvarjalce sodobne glasbe. Napisal je dolgo vrsto izključno instrumentalnih del - orkestralnih, koncertantnih za najrazličnejše instrumente, komornih in solističnih. Zanj je značilna zelo impulzivna in kontrastov polna, pri tem pa sveža tonska govorica. Njegove začetne kompozicije so nastale v duhu neoklasicizma, kasnejše pod vplivom ekspresionizma in serialne glasbe. Ramovš je začetnik slovenske glasbene avantgarde. Delal je v knjižnici slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi poučeval. Kot organist je leta redno igral pri bogoslužju v uršulinski in frančiškanski cerkvi ter v ljubljanski stolnici. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Za svoje življenjsko delo je prejel Prešernovo in Kozinovo nagrado, leta 1988 je postal častni član Slovenske filharmonije.

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18-ih inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. Premišljevali bomo, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Z direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem, upokojenim raziskovalcem dr. Janezom Dularjem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozmo Ahačičem in raziskovalko dr. Leo Kuhar se bomo na kratko ozrli v zgodovino, v središču pogovora pa bodo izzivi, pred katerimi je institucija.

elika in mala začetnica sta doživeli revolucijo! Osma izdaja Slovenskega pravopisa prinaša poenostavitev pisanja večbesednih krajevnih imen. Vse, razen predlogov, bomo čez leto in pol pisali z veliko začetnico ter šli v Novo Mesto in Črno Vas. Zakaj je to dobro in kakšno je skrito ozadje spreminjanja pravopisa, razkriva vodja pravopisne komisije in pravopisne sekcije na inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc. "Del javnosti je prepričan, da se bo zrušil slovnični sistem ... Ravnamo se po načelu minimalnega posega v pisno prakso. Spoštujemo ustaljeno družbeno konvencijo. S tem pravzaprav pravopisu dajemo opisovalni in ne predpisovalni značaj, a jezik s tem popolnoma nič ne izgubi," pojasnjuje dr. Helena Dobrovoljc

Si bomo ob prihajajočem koncu tedna voščili veselo véliko noč ali veselo velíko noč? Se ta in ostali prazniki zapišejo z veliko ali z malo začetnico? To sta le dve vprašanji, ki jih bomo v torkovem Svetovalnem servisu zastavili doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ostala vprašanja, povezana s pravilno rabo slovenskega jezika, lahko dodate poslušalci: zapišite jih v obrazec na spletni strani radioprvi.si, pošljite po elektronski pošti na naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Vir fotografije: Klemen Klinar

"Slovenci smo deveti narod na svetu s svojo slovnico knjižnega jezika, kar je pomemben dosežek," premišljuje dr. Kozma Ahačič. V zadnjih letih je postal sinonim za tistega jezikoslovca, ki mu ni težko hkrati govoriti o jeziku 16. stoletja, vlogi angleščine na slovenskih univerzah, objavljati na twitterju in opozarjati na sodobna spletna jezikovna orodja. Kot predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU se raziskovalno posveča predvsem zgodovini jezikoslovja in jezikovne rabe. Je tudi urednik jezikovnega portala Fran in sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. "Če opazujemo 16., 17. in 18. stoletje, spoznamo, da slovenščina nikdar ni bila omejena na rabo med najnižjimi sloji, kar so teze, ki jih lahko zasledimo celo v strokovni literaturi. Zlasti v 16. in 17. stoletju so slovenščino uporabljali prostodušno, brez zavor. V resnici so jo uporabljali popolnoma enakopravno z nemščino in drugimi jeziki, tako plemiči, meščani kot kmečko prebivalstvo. Šele proti sredini 18. stoletja je postal izrazito močan pritisk na meščane in plemiče, da slovenščine ne bi uporabljali. To je bila pač politična želja po jezikovni poenotenosti avstrijskih dežel ... V 16. stoletju je bila slovenščina izrazito jezik intelektualcev, jezikoslovni opisi našega jezika so bili namenjeni mislecem znotraj Slovenije in razumnikom po Evropi, ki so jih zanimali evropski jeziki. Bili smo na ravni največjih evropskih jezikov." Zelo odmevna je tudi spletna stran z opisi vseh slovenskih slovnic in pravopisov na portalu Fran. Za osnovne šole je napisal Kratkoslovnico in za srednje šole Slovnico na kvadrat, ki sta mu prinesli priznanje jabolko navdiha. Tokrat ga sprašujemo, kakšne so njegove podobe znanja o slovenskem jeziku. "Angleščino kot svetovni jezik pravzaprav uporabljamo zgolj nekaj desetletij in to se lahko zelo hitro spremeni," še opozarja dr. Ahačič. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Marko Golja

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Slovenščina je, kakor smo se učili v šoli, eden izmed južnoslovanskih jezikov. Ti so del širše slovanske jezikovne skupine, ta pa je spet le ena izmed vej resnično orjaške indoevropske družine. Vse to je splošno znano. Precej manj znano pa je, kako so jezikoslovci vse to pravzaprav ugotovili; če namreč niti popolnim laikom ni težko prepoznati sorodnosti med jezikom, ki ga govorimo na Slovenskem, in jezikom, ki ga govorijo na Hrvaškem, pa so povezave med, na primer, slovenščino, armenščino, bengalščino in islandščino precej težje razvidne. Še manj pa menda vemo o procesih, ki vodijo jezikovne spremembe in torej pripeljejo do oblikovanja novih jezikovnih idiomov iz starih. Drugače rečeno: vprašamo se lahko, kdaj, kje in kako se je oblikovala slovanska jezikovna skupina, ki je drugi govorci indoevropskih jezikov niso več razumeli? Kdaj, kje in kako sta se oblikovali južnoslovanščina in nato, pozneje še slovenščina? Prav tako pa se lahko vprašamo tudi drugače – zakaj, denimo, rečemo, da so govorci terskega narečja v Beneški Sloveniji govorci istega jezika kakor govorci prleškega dialekta – pa čeprav si obe govorici nista preveč podobni? Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili jezikoslovca dr. Mateja Šeklija, ki na Oddelku za slavistiko ter na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete predava predmete s področja primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov, obenem pa dela tudi kot raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Dr. Šekli je objavil kopico znanstvenih člankov ter več obsežnih monografij, med katerimi velja izpostaviti Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici pa Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov : od praindoevropščine do praslovanščine in Tipologijo lingvogenez slovanskih jezikov. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je oktobra 2020 prejel nagrado Škrabčeve ustanove za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Z Matejem Šeklijem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Ni sicer povsem gotovo, je pa precej verjetno, da se je Adam Bohorič, eden ključnih protagonistov slovenskega protestantskega slovstva, rodil leta 1520 in da torej od njegovega rojstva v Brestanici letos mineva natanko pol tisočletja. Bohorič se v naš skupinski spomin najbrž ni zapisal s tako velikimi črkami kakor Primož Trubar, a njegova zapuščina se za nadaljnji razvoj slovenske kulture vendarle zdi zelo pomembna: v latinščini je namreč napisal prvo slovensko slovnico, Zimske urice, na sledi Trubarjeve rabe pa določil trdna pravopisna pravila za zapisovanje slovenščine – posledično smo vse do sredine 19. stoletja pisali v tako imenovani bohoričici. To smo nato – med drugim s Prešernovo, Bleiweisovo in Slomškovo podporo – resda zamenjali z gajico, a to menda še ne pomeni, da lahko nad pomenom Bohoričevega dela kratko malo zamahnemo z roko, češ presegli smo ga. Kakšno mesto torej v slovenski kulturni zgodovini pripisati Bohoriču? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili vrhunskega poznavalca slovenskega protestantskega slovstva, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Kozmo Ahačiča. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: spomenik Adamu Bohoriču na Stritarjevi ulici v Ljubljani (Goran Dekleva)

Dolgo smo živeli v utvari, da bomo lahko ustvarili skupni, malo bolj sproščeni knjižni pogovorni jezik. Vmesno stopnjo med najvišjo obliko govorjenega jezika in narečji, ki bi bila za sproščeno rabo v medijih idealna. Pa se je izkazalo, da bo takšnih pogovornih knjižnih jezikov na Slovenskem vse več. Še tako izobražen Mariborčan bo v javnosti vedno govoril malo drugače kot enako izobražen Koprčan, Tržačan, Celovčan, Novomeščan, Celjan ali Ljubljančan. Sodobni čas zahteva radijski in televizijski govor, ki se zvrstno vsakič znova prilagaja tako vsebini kot tudi namenu oddaje, je na posvetu Mediji in govorjena slovenščina povedal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. Kako postavljati ideale pri tem prilagajanju in kakšno vlogo ima pri tem javni zavod RTV Slovenija, smo se po posvetu pogovarjali z dr. Ahačičem.

Na prvi dan novega šolskega leta nam vprašanja, kateri je bil vaš najljubši šolski predmet, ne boste zamerili. In če odgovor ni ravno slovenščina, se gotovo kdaj znajdete v zagati, kako jo pravilno uporabiti. Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo red. prof. dr. Andreja Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Jezikovna vprašanja zanjo že sprejemamo na naši spletni strani in elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si.

Pozoren pregled slovenske medijske krajine razkrije, da geografskim in družbenim govoricam nenehno pripisujemo družbene pomene, ki ne temeljijo na objektivnih presojah. Štajerski govori se denimo pogosto uporabljajo za karakterizacijo komičnih, zabavnih ali celo omejenih likov, primorski se povezujejo z mediteransko ležernostjo, govorica priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik se uporablja za karakterizacijo komičnih likov, ki navadno opravljajo najslabše vrednotena dela. Slovenski govorni mediji sicer tovrstne stereotipne podobe uporabljajo zlasti v zabavnih vsebinah in oglasih, a ne nujno le tam. Na mestu je vprašanje, kje so oziroma bi morale biti meje tega početja. Odgovore nam bo pomagala poiskati doc. dr. Tina Lengar Verovnik, jezikoslovka, ki deluje na Fakulteti za družbene vede UL in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V članku Stereotipne podobe geografskih in družbenih govoric v medijih, ki je izšel v zborniku Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, je denimo zapisala: Zgovoren je primer, opisan v Kalin Golob (2015: 36): študent novinarstva z Jesenic, ki je v (mamini) želji, da bi se otresel kakršnekoli sociolektalne zaznamovanosti, razvil geografsko nezaznamovan idiolekt, na komercialnem radiu ni bil izbran, ker govori »preveč pravilno«, oni pa so hoteli nekoga s primorskim govorom. Zakaj ravno s primorskim in ne npr. s štajerskim? Ker je, kot kaže hiter vpogled v korpus Gigafida, štajerščina preveč »komercializirana v zabavljaške in marketinške namene«, ker je v sinhroniziranih animiranih filmih stereotipno »namenjena preprostim likom, ostali pa pridno klobasajo v ljubljanščini« ipd.? Foto: Disney Pixar

Raziskovalec, ki nas strokovno, suvereno, a tudi duhovito sproščeno vodi skozi pokrajine našega jezika. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in jezikovne rabe, avtor slovenskih slovnic za osnovne in srednje šole in urednik portala Fran, ima rad slovnice, literaturo in glasbo. Ko piše o jeziku za širšo javnost, svoja razmišljanja preplete s številnimi področji, jih začini z anekdotami in zgodbami, ki pritegnejo. Ob prebiranju zbirke njegovih kolumen Kozmologija, ki je letos izšla pri založbi Goga, ni nobenega dvoma, da jezik prežema naša življenja na vseh ravneh. Jezika ne moremo ljubiti, če se ga bojimo, in tudi skrb za jezik se lahko sprevrže v pretirano iskanje napak in izključevanje, je prepričan Kozma Ahačič, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič.

Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.

Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay.

Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.

Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da nekonvencionalne replike, šaljivi odgovori oziroma ‘kajle’, deavtomatizirajo pogovor. Pogosto starši odgovarjajo na otrokova vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali zakaj.

Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ime tedna je Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, mentorica in vodja ekipe dijakov na 17. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Južni Koreji. V konkurenci 54 ekip iz 36 držav so osvojili ekipno zlato medaljo. "To je priznanje timskemu delu in delu štirih izjemnih dijakov. V osnovi je to tekmovanje iz jezikovne logike, dijaki dobijo nekaj nalog iz jezikov, ki jih ne poznajo. Ob reševanju poskušajo ugotoviti pravila in nato prevedejo besedilo v točno določeni jezik." Je zelo zagnana mentorica, dobila je priznanje študentskega sveta filozofske fakultete v Ljubljani za nadpovprečno pedagoško delo: "Zdi se, da me imajo študenti radi. Verjetno zato, ker predavam z veliko veselja do snovi, povem še kaj drugega, ne le tisto, kar se pričakuje, da bodo morali znati na izpitu." Simona Klemenčič je sinestetinja: "Vidim glasove v barvah, tako si lažje zapomnim stvari. Vsaka črka ima svojo barvo, to je dedno. Tudi dva moja otroka imata sinestezijo."

“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?

Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“

Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje sta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.

Vloga opravičevanja je povezovalna in navezovalna, pogosto pa tudi manipulativna: z opravičevanjem lahko preizkušamo mehanizme moči in izražamo svoje (ne)strinjanje. Sociolingvistično oddajo o opravičevanju upravičujemo z jezikoslovko dr. Natašo Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V konfliktnih situacijah se opravičujemo z različnimi neposrednimi in posrednimi jezikovnimi sredstvi, uspešnost opravičila pa je odvisna od tvorca in naslovnika.

Ironično je, da je kar pogost odgovor na vprašalnico za rodilnik “koga ali česa ni”, postal prav – rodilnika ni. O našem drugem sklonu in vseh ostalih z dr. Markom Snojem in dr. Matejem Metercem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu.

Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.

V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.