Podcasts about blizu

Vse se laže preboli kot krivico. Odpustiti povzročeno zlo pomeni spravo, odpuščanje. To svetopisemsko stališče je prastaro, a težko uresničljivo. Tudi nam povzroča težave. Meni omenjanje sprave v zaporedju vrine v spomin tri dogodke. Vojna. Vsak večer zagrnjena okna. Strel v gluho noč. Zjutraj leži v sadovnjaku mrtev človek. Partizan, ki se je bil vračal od tam, kamor je bil poslan kot »terenska zveza«. Ni padel pod okupatorjevim strelom, kar daje misliti. Francetov France ga je na hitro pokopal ob jablano. Ni se razvedelo. Pokojnik ima svoje spominsko obeležje. Na njem je zapisan kot Nace, a da je bilo njegovo pravo partizansko ime Cene. Čudna pomota. Še ista vojna. Blizu hiše straži nemški vojak. Zelo mlad človek. K sebi vabi kodrolasega dečka: Komm her, Pöblein. Komm! (= deček, pridi sem; pridi!). Otrok zbeži k hišnim vratom. Vojak povesi glavo. Ta človek zagotovo ni moril. Vzet je bil družini in poslan na bojni ples. S kom naj se spravi, če še živi? Po vojni. Nenadoma zmanjka nekaj ljudi. Včeraj je mizar Jože še bil, naslednji dan ni prišel v delavnico. Ni ga bilo nikoli nikamor več. »Pa tak funkcionar je njegov brat,« so se nekateri čudili, drugi pa namigovali. Na nobeni spominski plošči ni njegovega imena. Trije dogodki iz zgodovinskega časa, ki se dotikajo moje kože. Kaj pa vsi drugi, zdaj že znani, in vsi neznani na obeh straneh ideološke črte! Sprava. Ta je doma na sredi srca, sicer je prevečkrat le bolj ali manj bobneča beseda. Spravni spomeniki pa so opomniki. Eden je komaj dovolj. »Pa se ne moreta spravit,« so kdaj modrovali starejši ljudje na račun sovaščanov, ki sta se bodla zaradi drevesa, posekanega na meji, in jih »tud sodnija ne more poglihat«, so rekli. Stara zaveza pozna spravne darove, navadno živali. A ne samo teh; modri Sirah pravi: »Gospodu po volji je odstopiti od hudobije, sprava je odstopiti od krivice.« Nobenega zaklanega vola, ampak - odpuščanje. Pa pravimo: tudi če bi odpustil, ne bi mogel pozabiti. Saj ravno spominjati se je treba, da ne bi ponavljali znanih grozot. Svet se razpenja čez Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Kar niso le strani neba, so pomenljiv obraz današnjega sveta.

Sklenitev sporazuma o miru v Ukrajini med Rusijo in Združenimi državami je zelo blizu. To je po pogovorih ruskega predsednika Vladimirja Putina in posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tudi Kremelj je razprave označil za konstruktivne. Kot je dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov, je pogovor med Moskvo in Washingtonom omogočil, da sta delegaciji še bolj zbližali stališča, ne le do Ukrajine, temveč tudi številnih drugih mednarodnih vprašanj. Drugi poudarki oddaje: - Od papeža Frančiška se je pred jutrišnjim pogrebom poslovilo skupno več kot 150 tisoč ljudi. - V Trstu so dan osvoboditve izpod nacifašizma proslavili brez podpore občine. - Eksplozija bombe v ljubljanski Rožni dolini; huje ranjena delavca

S s. Emanuelo Žerdin smo govorili o poslednji želji papeža Frančiška, ki je kljub telesni oslabelosti želel biti med množico na trgu sv. Petra. Kaj njegova drža v bolezni in preizkušnji sporoča sodobnemu človeku?

Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.

V razstavišču KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru je na ogled samostojna razstava slikarja Marka Jakšeta z naslovom Blizu, bliže, še bliže, v Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav morala preseliti, pa je razstavljen osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. V galeriji si želijo spomenik kasneje umestiti v javni prostor, da bi opominjal, kako dragocena je solidarnost.

Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec.

Pretekle dni smo z grozo opazovali, kako požari v okolici Los Angelesa požirajo hiše, lokale in poslovne prostore. Ogenj, ki ga je spodbujal močan orkanski veter, ni izbiral žrtev, ogromno ljudi je izgubilo domove z vsem, kar je bilo v njih, nekateri pa tudi lastnino. Losangeleško razdejanje si je od blizu ogledal dopisnik v Washingtonu, Andrej Stopar.

Albert Einstein i Stephen Hawking imali su 160 IQ i smatraju se među najvećim umovima u istoriji. Blizu su Lamija Kubat i Mario Šantić, dvoje mladih iz Bosne i Hercegovine koji imaju koeficijent inteligencije od 152 i nalaze se u rangu s liderima kao što su Mark Zuckerberg i Bill Gates. Da li je natroprosječna inteligencija samo po sebi dovoljna za uspjeh? Kako se srednjoškolci s visokim IQ-om snalaze u bosanskohercegovačkom obrazovnom sistemu? Slušajte u Glasom mladih.

Blizu francoskega. mesta Nancy se je leta 1565 v trgovski družini rodil sin Peter, današnji godovnjak. Šolal se je v jezuitskem zavodu, starega 20 let pa ga že najdemo med …

Robert Simonišek (1977) je pesnik in kritik, tudi pisatelj in umetnostni zgodovinar. Rodil se je v Celju, študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino ter doktoriral na temo findesièclovske umetnosti. Je avtor pesniških zbirk Potopljeni katalog (2003), Avtoportret brez zemljevida (2008), Selitve (2013), Kar dopuščajo čuti (2020) in Vračanje k čistosti (2024). Za to zbirko je dobil Jenkovo nagrado skupaj z Miljano Cunta. Pesnik se v njej osvobaja vsega odvečnega in išče tisto bistveno, brezčasno. Z njim se je pogovarjal Vlado Motnikar.

Primož Roglič je po šesti etapi Vuelte za vodilnim Benom O'Connorjem zaostajal skoraj pet minut, zdaj pa je pred zadnjimi petimi etapami zaostanek zmanjšal na vsega pet sekund. Slavko Jerič in Toni Gruden razmišljata o njegovi možnosti za končno zmago.

Napadi ukrajinskih sil na ruskem ozemlju ne pojenjajo. Rusija poroča o sestrelitvi ukrajinskega drona blizu jedrske elektrarne v Kursku, ki je ena od največjih v Rusiji. Poleg tega je ukrajinska mornarica v ruski regiji Krasnodar v napadu na pristanišče Kavkaz uničila tanker. Druge teme: - Kamala Harris ob sprejetju predsedniške nominacije obljubila, da bo predsednica vseh Američanov - Na Hrvaškem po številnih protestih prepovedali izgradnjo hidroelektrarne ob izviru reke Une - V Sloveniji julija malo manj turističnih prihodov in prenočitev kot v enakem obdobju lani

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

Tevž Logar, kustos 10. trienala U3, se je v svoji ediciji z naslovom Proti toku časa oprl na pisatelj Jorgeja Luisa Borgesa, ki čas velikokrat opisuje kot nekaj, kar je nelinearno, ciklično ali spremenljivo. Dela, ki jih je izbral, tako odsevajo sodobni čas, se ozirajo v preteklost ali prihodnost, pri tem pa vzpostavljajo množico pogledov na čas. Izhajal je iz tukajšnje produkcije in ni želel vzpostavljati narativov, ki niso lastni prostoru. Na ogled so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, odpirajo pa se širše teme, kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter vnovično izpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem. Foto: Novi kolektivizem, vir: Moderna galerija

»Noben človek ni otok,« je zapisal angleški pesnik in anglikanski duhovnik John Donne v svoji zbirki Pobožnosti ob nepričakovanih dogodkih, za njim pa ponovil nesrečni Ernest Hemingway v romanu Komu zvoni? Misel, da smo, čeprav je to velikokrat skrito pod vodno gladino, vsi del celine, istega kopnega, tudi nepoučenemu ali nevernemu preprosto in jasno razloži, da je vse človeštvo ena sama družina. Po krščansko: da smo vsi ljudje Božji otroci, bratje in sestre, eno samo občestvo. Čeprav živim blizu Bleda, sem bil na otoku le nekajkrat. Razlog za to je, da nisem prav spreten plavalec in da cena vožnje s »pletno« poštenega Gorenjca peha v pobožnost – seveda v želji, da bi zmogel hoditi po vodi. Po številu obiskov te »slovenske znamenitosti« me moja žena za en obisk prehiteva. Kot dvanajstletno dekletce je vlekla za vrv zvona želja in prosila Marijo, da bi jaz postal njen mož. Njena prošnja je bila silna, zvonjenje pa tudi, tako da so na otok prihiteli gasilci, misleč, da gori, in precej prestrašenih Blejcev, misleč, da zopet prihajajo Turki. Da bi se izognila škandalu, Marija ni imela druge možnosti, kot da dekletce usliši. In tako sva, srečno poročena, pred leti prvič skupaj obiskala otok. Na njem k sreči ni bilo ne gasilcev ne Turkov, bili pa so japonski turisti, ki so udrli v cerkev, ravno ko sva molila pred zlatim oltarjem. Vodič je hitel z razlago o zvonu in Mariji, ki bojda uslišuje, Japonci pa so se vzorno postavili v vrsto pred vrv, da sami preverijo, kaj drži in kaj ne. Nisem si mogel kaj. Pristopil sem k vodiču in ga poprosil, naj jim pove, naj bodo pazljivi v prošnjah. Da sva živi dokaz, da Marija sliši tako zvon kot prošnje in da tudi usliši. In ko jim je vodič prevedel moje besede, so se, seveda potem ko so pozvonili, postavili v vrsto in fotografirali še naju, tako da se še danes sprašujem, če morda ne visiva uokvirjena med drugimi trofejami v kaki japonski dnevni sobi. Da prideš do Marije na otoku, se moraš potruditi ali plačati ceno. Obiska ne zmore in si ne more privoščiti vsak. A Marija, čeprav na videz oddaljena, ni daleč, ni na otoku, saj noben človek ni otok. Blizu je in nas sliši. Ni nam treba ne plavati ne veslati, da bi bili plat zvona. Nihče ni sam. Nihče tako tudi ne moli sam. Ne more. Ker ni otok. Vedno, ko molim, molim z vsemi vami. Molimo skupaj, torej, združeni v občestvo, v telo. V celino. Zato ne sprašuj, komu zvoni, niti ne, kdo zvoni in zakaj zvoni. Vedno zvoni tebi in vedno zvoniš ti in vedno zvoni zate!

Na hipodromu se nalazi 100 rekreativnih I 100 takmičarskih konja. Staze su u očajnom stanju, godinama se ne ulaže u infrastrukturu. Poslednji put je vojska 1982. godine renovirala stazu. Nema dovoljno štala, ne postoje kasačke trke, staze za galopske trke su u lošem stanju, nema dovoljno parking mesta za posetioce. Blizu je strelište koje plaši konje. Kada se održavaju koncerti, većina konja doživljava stres, zato bi trebalo razmisliti o preseljenju konja ili otkazati domaćinstvo koncertima poput Bajage u avgustu, kao što je to bilo sa Roling Stonsima, koji su prešli na Ušće. Iako mu je to posao, JP "Hipodrom Beograd" već 8 godina ne organizuje trke, već to čine trkačke organizacije. Kada je 2006. godine preduzeće osnovano imalo je preko 20 zaposlenih, sada 3, to govori kuda ide hipodrom. Pitanje je šta je manje zlo, ostaviti hipodrom gde jeste i u ovakvom stanju ili ga preseliti na periferiju grada. Nakon 110 godina postojanja, beogradski hipodrom se samo naziva tako, on odavno svojim aktivnostima to nije. Konjarstvo je prestiž i skup sport, ali uz dobru organizaciju on bi donosio dobit svima. Gost: Aleksandar Radovanović, vlasnik trkačkih konja

V oddaji smo gostil sodelavko Slovenske Karitas Nino Stenko, ki nam je predstavila projekt pomoči ljudem z naslovom Blizu. Prizadevajo si, da bi bil program le kratkotrajna opora, s katero si oseba v krajšem času opomore, da lahko nadaljuje življenje bolj polno.

Joe Biden spreman je izbaciti TikTok iz SAD-a, a američki kongresnici jednoglasno su usvojili prijedlog zakona koji bi mogao zabraniti TikTok u SAD-u. Kongresnici traže da ByteDance proda svoje američko poslovanje TikToka, a definirani rok u kojem to moraju odraditi je samo 180 dana… Što je teško izvedivo. Pritisak je ovaj put mnogo jači iako ovo nije prvi put da pričamo o zabrani TikToka. Je li i zadnji, raspravili smo uzimajući u obzir sve okolnosti na tržištu.0:00 Uvod1:21 Blizu smo da TikTok izleti iz SAD-a6:20 Trump je prvi htio zabraniti TikTok, ali sada je promijenio ploču10:33 Netko je u TikToku tražio IP adrese američkih novinara14:33 Koliko je uopće zabrana realna?21:40 Koliko je Hrvata na Facebooku, Insatgramu, Twitter, TikToku...?33:10 ChatGPT store pun je užasnih i upitnih alata!41:36 Ovo su sve problemi koje nam donosi OpenAI52:15 TOP i FLOP55:13 Vinted došao u Hrvatsku!1:00:00 Twitter slavi 18 godina!_______________

Blizu glavnega mesta Srbije je naselje Vinča, kjer je v prazgodovini živela družba, znana po svojem poselitvenem vzorcu, ritualnem vedenju in kmetijski tehnologiji. A Vinča, ki je tako rekoč del Beograda, je večkrat omenjena ne zaradi vinčanske neolitske kulture, ampak zaradi raziskovalnega jedrskega reaktorja, v katerem so se jugoslovanski znanstveniki ukvarjali s projektom atomske bombe.O tem govori film Varuhi formule Dragana Bjelogrliča, ki je bil prikazan na festivalu Liffe. Eden od filmov Festivala dokumentarnega filma je bil film Stekleničarji režiserja Nemanje Vojinovića o zbiralcih plastenk na deponiji, ki leži le kilometer zračne razdalje stran od jedrskega reaktorja. In če so v Beogradu vsi vedeli, kaj se je v 50-ih letih dogajalo v reaktorju, večina ni vedela za deponijo, za eno največjih smetišč na svetu in za ljudi, ki delajo tam za preživetje. Film Stekleničarji režiserja Nemanje Vojinovića je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in je na zadnjem filmskem festivalu v Sarajevu prejel nagrado za najboljši dokumentarec.

Jutro je kot vsak čas dneva najlepše. Kapljice jutranje rose se bleščijo v svetlobi novega dne. Ozreš se naokoli, polno je biserčkov vode. Vse je umito in človek takrat težko uporablja samo glavo. Prebudi se občutljiva globina, oglasi se srce. In vidiš, začutiš podrobnosti, odseve izvora, skrivnost smisla. V kapljici jutranje rose odsevajo globine oceanov, pravi modrost. Nespametno je iskati bistvo, rešitve in smer življenja nekje daleč, ker so že tukaj. Če se je srce zaradi strahov in zamer preveč ogradilo, se zastrlo, ker se tako počuti varnejše, se prebudi takrat, ko spoznaš, da je prava varnost skrita prav v srcu. Treba ga je samo odpreti. Ko to zmoreš, v vsaki celici svojega telesa in uma veš, preprosto veš. Ne povoziš samega sebe. Namesto drugega ne moreš hoditi, a lahko ga navdihneš, da pobrska, poišče v sebi. Se približa, sprejme, se odloči. Pripoveduješ svojo zgodbo in dvigneš ušesa, napneš možgane, začneš odkrivati tudi druge zgodbe, jih poskušaš povezati s seboj. A tvoja osebna pot je enkratna, vodi skozi osebno izkušnjo, se zbrusi tudi s stiskami, trpljenjem, da postaneš res pristen, pristen do sebe in do soljudi. Danes vlada velik nesporazum o tem, kdo so otroci tega sveta. Radi se norčujemo iz omikanosti, sočutja, ljubezni, ki je resnična. Norčujemo se iz morale in »počasne«, nerodne pozornosti, dobrote, ki jo nekdo kaže do drugih. Treba je vendar vse na hitro. Slavimo zunanji videz, blišč, spretnost v zavajanju drugih. Če se ne oziraš na Boga, je to dokaz, da si samostojno misleč in sodoben, namesto da bi skromno priznal, da je življenje skrivnostno. Življenje me napravi vrednega samo, če posredujem svoj mir, če prinašam odpuščanje, upanje, luč, resnico in če ne bežim pred temo. Spoprijeti se moram s spori, lažjo, zavidanjem, trmoglavostjo, obupom – in potem zmorem, zaslutim, kako v kapljici rose odseva neskončni ocean. Zaslišim, kako se v otroškem smehu skriva angelsko petje nebes, kako se v hvaležnem pogledu nemočnega starčka zrcali modrost življenja, kako se v očeh deklice zazna hrepenenje po pomladi, kako se v ostarelem možu in ženi iskri skrivnost velike ljubezni, ki premika gore. Saj pride tudi tesnoba. Te opozori, da se ustaviš in se ozreš vanjo. Težko se premakneš. A ko se vendarle zaveš in zbereš moči, da zmoreš na pot v svoje srce, se poglobiš v območje svetega, daruješ svojo nemoč, te On okrepi. Vedno je s teboj, je usmiljen in dobrotljiv. Niti ena kapljica, niti ena tvoja solza ne gre mimo Božjega srca.

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?Sogovornik: Tomaž Okorn, MMC

Potem ko je postalo jasno, da se dogovor o novem plačnem sistemu vse bolj odmika, so sindikati javnega sektorja in vlada blizu dogovora o uskladitvi plač z inflacijo. To bo javnim uslužbencem v prihodnjem letu vsaj delno ublažilo obdobje do prehoda na novo plačno lestvico. Druge teme oddaje: - Tarča izraelskih napadov vnovič tudi begunska taborišča v Gazi - Silovit potres na Kitajskem zahteval več kot 120 smrtnih žrtev - Nadaljuje se iskanje rešitev za sanacijo Nužijevega plazu med Mežico in Prevaljami

»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.

Na 154. rednem zasedanju smo pred tekmo leta, sezone, generacije ... obdelali okrepitve, ki smo si jih zdaj lahko že ogledali na delu, in seveda obračun z Ludogorcem, ki ga vsi nestrpno pričakujemo. Kaj so pokazali Muha, Silva, Fadida, Motika, Raul in Lucas? In kaj lahko pričakujemo proti Bolgarom? Pa še malo o izraelskem nogometu, bolgarski ligi in podobnih špasih.

V pričakovanju obletničnega velekoncerta Izštekanih 30 8. junija 2023 v ljubljanskih Križankah je oddaja Izštekani na Valu 202 ponudila novo poslastico! Tik pred izidom drugega albuma nas je 17. aprila 2023 obiskal mladi mariborski mojster r'n'bja, klaviaturist in pevec Hauptman. Potem ko se je na lanski Emi prvič predstavil v slovenščini in je pesem “Sledim” postala najbolj predvajana skladba na Valu 202 v minulem letu, je Hauptman celotni novi album “Blizu” posnel v materinščini. V Izštekanih je predstavil vse pesmi z njega, nekatere čisto prvič. Seveda je dodal tudi nekaj nepogrešljivih s predlanskega prvenca “Finished, not Perfect”. Aranžmaji, pri katerih je sodeloval tudi skladatelj Leon Firšt, so predrugačeni, izštekani, obogateni z godalnim kvartetom. Izpod Hauptmanovih prstov se je razlegal tudi zvok koncertnega klavirja, nastop pa sozačinili gostje: radgonski raper Leopold I. ter pevki Maša But in Iza Leskovšek. Za ušesa obliznit! Tik pred izidom drugega albuma nas je 17. aprila 2023 ob 20.00 obiskal mladi mariborski mojster r’n’bja Hauptman. Predstavil je vse pesmi z novega albuma, nekatere premierno. Aranžmaji, pri katerih sodeluje tudi skladatelj Leon Firšt, so bili predrugačeni, izštekani, obogateni z godalnim kvartetom. Izpod Hauptmanovih prstov se je razlegal tudi zvok koncertnega klavirja, nastop pa so začinili gostje: radgonski raper Leopold I. ter pevki Maša But in Iza Leskovšek. Za ušesa obliznit! Po končanem mariborskem konservatoriju je Žan Hauptman doštudiral jazzovsko petje v Celovcu. Od malih nog se je kot samouk izpopolnjeval v obvladovanju črnobelih tipk. Obe veščini danes več kot plodno uporablja pri ustvarjanju svoje glasbe. Ki jo, če že moramo, lahko označimo kot alternativni r’n’b, kot soul z močno izraženo jazzovsko noto. Leta 2021 je objavil dobro sprejeti prvenec “Finished, not Perfect”, ustvarjen z bendom in posnet v angleškem jeziku. Na lanski Emi se je prvič predstavil v slovenščini. Pesem “Sledim” je postala najbolj predvajana skladba na Valu 202 v minulem letu. “Pozitivni odziv me je spodbudil. Angleščine sem se verjetno oklenil, da sem laže začel. Bil sem manj kritičen do izrazov, ki v slovenščini dostikrat zvenijo pocukrano. Moral sem najti svojo pot do pisanja v slovenščini. Kako obrniti in izgovarjati besede, kako frazirati, da ne bo zvenelo preveč “slovensko”, da mi bo všeč in da bo smiselno. S tem sem tudi obogatil svoj zvok, v vsem skupaj je zdaj veliko več Žana,” pojasnjuje. Celotni drugi album “Blizu”, ki izide te dni, je tako posnel v materinščini. Pa to ni edina razlika glede na prvenec. “Od bendovskega zvoka sem se premaknil k bolj elektronskemu, album sva ustvarila z avstrijskim producentom Erikom Asatrianom. Morda se zdi to nenavadna odločitev, a meni je všeč in stojim za njo.” To rodi novo uganko. Kako album izvajati na koncertih? “Seveda, skladbe morajo dobro zveneti tudi v živo. Ne skušamo posnemati zvoka albuma, vse smo postavili na novo.” In ne le to, Hauptman je prenovljeni zasedbi, v kateri so kitarist Primož Hudoklin, basist Jaka Krušič, bobnar Pavel Čebašek ter pevki Alja Senčar in Vanesa Tomažič, zadal dvojno nalogo. Za Izštekane pripravljajo tudi akustične verzije nekaterih skladb. Polovica repertoarja bo obogatena z godalnim kvartetom, ki ga sestavljajo violinistki Ana Mezgec in Sandi Baitokova, violistka Gea Pantner Volfand ter violončelistka Katarina Kozjek, aranžmaje pa je prispeval Leon Firšt.  “Pri tem albumu je premik v akustiko poseben izziv. Zasedba je razširjena, z nekaterimi muziciram prvič. Glasbenikom sem v danih okvirjih dal precej svobode, zaupam jim, obenem pa je to neznanka, zaradi katere sem malo na trnih,” se smeje Žan. Pesmim z novega albuma so dodali tudi nekaj nepogrešljivih s prvenca. Ob Žanu pa so se v prvi liniji zvrstili še pevki Maša But in Iza Leskovšek ter raper Leopold I., s katerimi je v zadnjem času zabeležil vidna sodelovanja. Če ste po lahkem izštekanem obroku Hauptmanove muzike še lačni, lahko le nekaj dni kasneje, 21. aprila 2023, obiščete uradni predstavitveni koncert ob izidu novega albuma v ljubljanskem SiTi teatru. Izbrane komade Izštekanih dodajamo na YouTube kanal>>

Sinoči se je v bližini Cerknice zgodila hujša jamarska nesreča. Na globini približno sto metrov je skalni odkrušek pri raziskovanju še nepopisane jame po glavi huje poškodoval jamarko, članico Jamarskega društva Rakek. Druge teme oddaje: - Zdravstveni domovi ukinjajo točke za testiranje na covid-19 - Madžarska in Poljska prepovedali uvoz žita iz Ukrajine - Večina pravoslavnih vernikov praznuje veliko noč

Ozrli se bomo k filmom v tekmovalnem programu 25. Festivala dokumentarnega filma in izpostavili še dva filma s festivala, in sicer novo delo Wernerja Herzoga, posvečeno paru vulkanologov, pa film o ljubezenskem življenju znamenite avtorice kriminalk Patricie Highsmith. Poleg tega bomo ocenili 6. del serije srhljivk Krik in belgijsko dramo Blizu režiserja Lukasa Dhonta, ki je bila med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši tujejezični film. Ob tej priložnosti bomo komentirali tudi podelitev nagrad Ameriške filmske akademije.

Priča Leposave Mijušković.

Ko občudujemo umetnine v galerijah in muzejih le redko pomislimo, da so se številne od njih od svojega nastanka že precej spremenile in da so jim k izgledu, čim bolj podobnemu prvotnemu, pomagali restavratorji in konservatorji. Prav to zakulisje zdaj osvetljuje razstava v Moderni galeriji, ki je povezala kar šest ustanov pod vodstvom Nade Madžarac iz Moderne galerije, Tamare Trček Pečak iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Mirte Pavič iz Muzeja sodobne umetnosti Zagreb, ki se je osredotočila predvsem na poglavje sodobne umetnosti. Ob treh krovnih ustanovah v projektu sodelujejo še ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in zagrebška Akademija za likovno umetnost. Razstava je zasnovana projektno, saj jo nenehno spremljajo nove delavnice, objave in dogodki, o katerih sproti obveščajo na spletu. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija, izrez fotografije

Sezona je duga i beskompromisna. Nižu se utakmice jadranske lige, a uz njih i Evropa, pa tako igrači često ni ne stignu da se osveste gde su ove srede a gde subote. Umelo je to često da zasmeta regionalnim Evroligašima, da se neko veliko „pražnjenje“ od sred nedelje odrazi na vikend meč. Umelo je, kažemo, jer izgleda da su „večiti“ to uspešno ispeglali. Ubedljive pobede ostvarili su i Crvena Zvezda i Partizan, i tako na najbolji način otvorili jednu izuzetno zahtevnu duplu nedelju pred njima. Crvena Zvezda dočekuje Real, Monako, pa zatim ide za Podgoricu, dok će Partizan put Tel Aviva, zatim u Areni dočekuje prvo Baskoniju i onda MZT. Crvena Zvezda je imala jedno malo napornije poluvreme na gostovanju u Skopju, gde je MZT dvadeset minuta bio izuzetno raspoložen protivnik. Njihov otpor je u trećoj četvrtini slomio pre svih Fakundo Kampaco, koji je željan igre ispogađao nekoliko trojki i generalno dao impuls umornim crveno-belima, koji su se dobrano potrošili dva dana ranije u Valensiji. Kampaco je pokazao klasu još jednom na Jadranu, a kada će u Evroligi, ostaje da se vidi...zabrane EL je dosta jasna, e sad, videćemo ima li hleba od žalbi! Partizan, za razliku od Zvezde, nije „štucao“ protiv Cibone. Brzo su crno-beli našli viši stepen prenosa i rutinirali Vukove sa Tuškanca, uz zapažen učinak igrača koji manje „vuku“ u EL. Tako je još jednom dobru partiju pružio Tristan Vukčević, košgeterski su briljirali Smailagić i Anđušić, a osam asistencija podelio je oporavljeni Alekas Avramović. Partizan je sada ušao u seriju odličnih rezultata, i zaista je impresivan način na koji su pobedili Monako u prošlom kolu Evrolige. Treba to sada i održati! Budućnost je renovirala roster, ali su neki problemi ostali. Gostovanje na Gripama nije smelo da bude ovako „ljuto“, ali Splitovi su se Amerikanci potrudili da tako i bude, pa „plavi“ ponovo podvijenog repa idu kući u Podgoricu. Blizu gostujućeg kiksa bila je i Cedevita Olimpija, međutim, šut Save Lešića za pobedu Borca izmileo je iz obruča i ostavio slovenačku ekipu kao, za sada, najozbiljnijeg kandidata da ugrozi beogradske favorite. Ostatak? Zabavan kao po običaju! Mega je u malom beogradskom derbiju skinula skalp FMP-u, za koji je ponovo briljirao Trent Frejzir – o njemu ćemo malo detaljnije, uzevši u obzir da njegova simultanka protiv Mornara u Baru nije ušla u prošlonedeljni pregled. Poslednji meč kola, dvoboj Derbija i Zadra, bio je pravi minjon za ljubitelje jadranske košarke – slavili su domaći nakon produžetka, posle solidne drame i mnogo lepih poteza sa obe strane. Toliko od nas za danas, pa se vidimo u četvrtak kad sledi NBA pregled!

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.

Sindikati javnega sektorja in vlada so vendarle zbližali stališča in so tik pred podpisom dogovora. Kot pojasnjuje pristojna ministrica Sanja Ajanovič Hovnik, naj bi bila višja že oktobrska plača, uslužbenci bi dobili več tudi za prehrano. Odprto ostaja vprašanje, s katerim mesecem prihodnje leto bi plače zvišali za en plačni razred. V oddaji tudi: - Vlada pospešuje vlaganja v obnovljive vire energije s številnimi zakonskimi podlagami; brez dolgotranjih postopkov predvsem za sončne elektrarne - Začetek splošne razprave generalne skupščine Združenih narodov; Pahor in Fajon s prizadevanji za podporo nestalnega članstva Slovenije v varnostnem svetu - Zelenski pozval mednarodno skupnost, naj Rusijo prepozna kot teroristično državo

Prva vrsta je tedenska 20-minutna oddaja z nastopom glasbenikov v živo iz studia 13 ter video prenosom na Facebooku. Nabor glasbenikov je pester in torej primeren za vsako uho, tudi zato, ker glasbeniki igrajo živo in je torej izkušnja prve vrste še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, sodeluje pa celotno glasbeno uredništvo Prvega. Kristina Rajgelj Ray je zadnja leta preživela v Parizu, pred tem pa je študirala v New Yorku in Rotterdamu. Blizu ji je zlato obdobje vokalnega jazza, jazzovski standardi, ki jih s svojo interpretacijo oživlja in predstavlja s sodobnimi izvajalskimi praksami. S Kristino Rajgelj Ray v studiu 13 nastopajo saksofonist Tibor Pernarčič, kitarist Tilen Beigot in kontrabasist Jernej Vindšnurer. Video posnetek oddaje

Ajdin Brković je gost Vladimira Stankovića u 67. epizodi podcasta Biznis Priče.

Krešimir Mudrovčić je član uprave CROZ-a, IT tvrtke koja je praktički veteran na domaćem tržištu i koja radi "enterprise business" rješenja, odnosno rješenja za najveće tvrtke u zemlji i inozemstvu, kao što su banke i telekomi. Posluju po većini Europe, nedavno su otvorili ured u Njemačkoj, a velikog iskustva imaju i u poslovanju s bliskim istokom. CROZ je i jedna od prvih tvrtki koje su radile konferencije za svoje korisnike i koje su koristile ideje employer brandinga, što su danas česte strategije. Pričali smo o početcima i razvoju CROZ-a, o tome kako danas privlače zaposlenike i po čemu je specifično tržište velikih tvrtki. Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu, to je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. To nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda Za lektire Surovih Strasti, edukacijske sadržaje i za potporu onom što radimo, posjetite našu platformu Surove Strasti Academy.

A new country and completely different customs for Slovenes. Dave, however, is forced to learn new words. SMRČATI is TO SNORE, UTRUJEN means TIRED, ZAJTRK is BREAKFAST, BLIZU is CLOSE, MLEČNO means MILKY, KLIN is WEDGE, DVIGNITI ROKE – RAISE YOUR HANDS, OBŽALOVATI means TO REGRET. ŠUNKA is HAM and FIŽOL – BEANS, and they're on the plate at an Irish breakfast.

Spregovorili bomo o knjižnih novostih, ki jih je ta teden predstavila Mladinska Knjiga ter o premieri intermedijskega dogodka Apofeníja/1 na mariborskem prizorišču GT22 in o predstavi Dolg v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje.Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: SLG Celje

Pretekli teden je minilo 30 let od začetka obleganja Sarajeva, to se je začelo 5. aprila 1992 in je trajalo 1.425 dni. V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so se z razstavo z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas, na ogled bo do 8. maja, spomnili na takratne dogodke z osebnimi spomini pregnancev iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred tremi desetletji zatekli v Slovenijo. Gre za prvi del razstave, drugi del bo na ogled v Galeriji Vodnikove domačije, ki je pred tremi desetletji, podobno kot KUD Franceta Prešerna, pregnancem ponudila  prostor za umetniško ustvarjanje, ljudje namreč takrat niso imeli prav veliko možnosti za vključevanje v družbo. Razstava v Galeriji Vodnikove domačije bo na ogled od 14. aprila do 5. junija.

Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel"Ponudite mi roko in me sprejmite kot pregnanko, kličite me z mojim imenom, da ga ne pozabim" Amra Nadarević leta 1993Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju!

Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.

Izaslanik američke administracije za Zapadni Balkan Gabrijel Eskobar na pretresu u Odboru za spoljne poslove Senata izjavio je da je taj region u poslednje tri decenije u fokusu SAD, a da su glavni problemi: štetan uticaj Kine i Rusije, endemska korupcija i nedostatak vladavine prava, kao i jasne vizije za integraciju regiona u Evropsku uniju - što je jedan od glavnih ciljeva američke politike; Sjedinjene Države i NATO saopštili da Rusija i dalje jača trupe oko Ukrajine uprkos tvrdnjama Moskva da se ruske trupe povlače pose vežbi u južnim i zapadnim područjima blizu granice; Predsednik SAD Džo Bajden obratio se juče američkom, ali i ruskom narodu, upozoravajući da bi potencijalna invazija na Ukrajinu započela rat koji će “donijeti nepotrebnu smrt i uništenje”; Američka ambasada u Kijevu već je pozivala građane da razmisle o odlasku. Neki su poslušali savet, drugi nisu, a za Glas Amerike govore o svojim planovima.

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.

Na Bližnjem vzhodu je bila lepa tradicija, ki se ponekod ohranja še danes: takrat, ko prihaja gost k hiši, mu gospodarica, ki ga bo sprejela, priteče naproti in mu zapoje v pozdrav, pa tudi gost odgovarja s pesmijo. V to čudovito izročilo se vključujeta Elizabeta in Marija, ko se srečata »v hribovitem svetu«, kot nam pripoveduje evangelist Luka. Kadar je šlo za odličnega gosta, je bila pesem še posebno slovesna in tudi ugleden gost je s svojo pesmijo izrazil pomembno sporočilo. Kot vemo, so vsi najpomembnejši trenutki človekovega življenja zaznamovani s pesmijo. Tako vidimo, da ne samo rojstvo otroka, že visoka nosečnost je čudovit dogodek in razkriva večno Božjo ljubezen. Otrok, ki prihaja in poskakuje ter pleše v materinem telesu, že sodi med odločilne trenutke materinega življenja. Toda plesoči ritem, ki ga uprizarja Janez Krstnik v Elizabetinem telesu, poleg tega izraža še globoke občutke stare ženske, ki bo v svojih letih vendarle čudežno postala mati. Ples njenega otroka ji sporoča veliko radost, da je pred njo tudi mati njenega Gospoda, Mesije, ki bo prinesel novo upanje in ljubezen na ta svet. Pesmi Magnificat, s katero ji Marija odgovarja, deklica Mirjam iz Nazareta gotovo ni sama ustvarila. Ta pesem je bila sestavljena iz himničnih spevov, ki so jih sicer prepevale izraelske ženske, ki so pričakovale otroka, in pravzaprav vsi Judje, ko so utrjevali upanje, da Mesija vendarle prihaja in da se ne bo zakasnil. Te pesnitve je Marija nosila v sebi in v pravem trenutku so privrele na dan. Pomembna pa je vsebina njenega hvalospeva, ki poje, da "ji je velike stvari storil on, ki je mogočen". In prav za to gre tudi ob koncu našega adventnega časa: velike stvari nam je storil Bog, ne samo zato, ker v podobi otroka v božičnih dneh znova prihaja med nas, ampak nam ta pesem tudi sporoča, da smo lahko srečni, ker bo kmalu tukaj. V teh dneh lahko tudi iz nas privrejo besede, ki jih sicer poznamo, a si jih ne upamo vsak dan izgovarjati. To so izrazi ljubezni in prijateljstva. V tej prazničnih dneh, ki so pred nami, se jih ne smemo bati. Nič hudega, če je to beseda, ki jo je pred nami izrekel ali napisal nekdo drug: če jo izrazimo z vsem srcem, bo ta poezija tudi naša in naš sogovornik bo razumel, da tudi k njemu prihaja Božji obisk. Pravo prijateljstvo pomeni, da se znamo iskreno razveseliti sreče drugega.

Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.

Zazrli smo se v misijonsko deželo ki že leto dni čuti bič vojne. Blizu nam je tudi zaradi Pustne Sobotne iskrice pred leti.

Čez nekaj manj kot dva tedna se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, eden najpomembnejših in najbolj težko pričakovanih mednarodnih dogodkov tega leta. Naloga, ki jo mora človeštvo opraviti, je velika in pomembna. Ob tem pa so velike tudi bojazni, da konferenca morda ne bo prinesla takšnega rezultata, kot bi ga morala. Kaj je to, je jasno: sprejeti ne le zaveze, pač pa tudi zelo konkretne korake za prehod v brezogljično družbo in za omejitev podnebnih sprememb, s katerimi pa se bomo ne glede na to morali naučiti živeti. O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, - okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere, - Martin Batič z Ministrstva za okolje in prostor, - Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.

Novo sezono oddaje Proti etru, spet ta dež začenjamo s pogovorom z Marjetico Potrč. Je umetnica in arhitektka s sedežem v Ljubljani in Berlinu. Razstavlja po vsej Evropi in ZDA. Leta 2011 jo je Newsweek uvrstil med deset najpomembnejših umetnikov sveta. Blizu so ji dela, ki nagovarjajo odnos do narave. Na letošnjem beneškem bienalu arhitekture je bila povabljena v centralni paviljon. Njen projekt Future Island in Venice: The Time of Stone se je nanašal na globalno segrevanje. Zadnji dve desetletji je stalnica njenega ustvarjanja voda, ki jo, tako kot naravo, razume kot subjekt in ne objekt.

Sveži posnetki treh risjih mladičev na Jelovici in njihove mame, risinje Aide kažejo, da je doselitev risov v naše Alpe zelo hitro dala želene rezultate. Očitno so risi novo okolje, od koder so sicer izginili že v 19. stoletju, dobro sprejeli. V slovenske Alpe so v okviru projekta LifeLynx aprila letos naselili pet risov, ki so jih pripeljali iz Romunije in Slovaške. Pokljuka je postala dom risom Trisu, Juliji in Lenki, Jelovica pa Zoisu in Aidi. Podatki telemetričnih ovratnic, s katerimi so živali opremili, tudi kažejo, da vsaj za zdaj za njih predvidenih življenjskih območij niso zapuščali. Na približno mesec dni stare mladiče sta nedavno po naključju naleteli dve pohodnici. »Verjetnost, da se sreča mladičke risa v naravi, je blizu nič, tako da sta ti dve pohodnici imeli neverjetno srečo,« je srečanje komentiral koordinator projekta LifeLynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. Leglo morda tudi na Pokljuki Strokovnjaki sicer rise zdaj puščajo čim bolj pri miru, da bi se novemu okolju po stresni pomladanski selitvi kar najbolj privadili. A že na podlagi njihovega gibanja lahko sklepajo, ali ima risinja morda mlade. »Pri tej samici smo opazovali, da se nekaj dogaja,« razlaga Černe. »Še pri eni risinji s Pokljuke smo videli podoben vzorec [gibanja] in upamo, da imamo leglo tudi na Pokljuki. Moramo pa to še preveriti in potrditi.« Za zdaj se zgodba doseljevanja risov v Alpe odvija po idealnem scenariju. Mnogo bolj dinamične pa so poti risov, ki so jih doselili v Dinaride. Štiri risje samce so spustili v Sloveniji, štiri pa na Hrvaškem. Danes lahko za štiri med njimi potrdijo, da so se že integrirali v tamkajšnjo populacijo. A iskanje pravega teritorija lahko rise odpelje na precej nenavadna in tudi dolga potovanja. Še več risjih zgodb ... O risjih navadah, bojih za teritorij, iskanju skritih poti pod avtocesto, pa o pomenu naseljevanja risov v alpski prostor, kot tudi o odnosu ljudi do prisotnosti zveri na splošno, lahko slišite v pogovoru z vodjo projekta LifeLynx Rokom Černetom. Vabljeni k poslušanju.

Kao što je već tradicija, putem naše Facebook stranice i grupe (ne zaboravite da imamo i grupu!) smo vas, naše slušatelje, pitali nekoliko pitanja da se bolje upoznamo. Pristigla su 102 odgovora i to je sasvim ok da uočimo neke trendove. U ovom postu ćemo opisati par najzanimljivijih rezultata. Zaposlenje / zarađivanje Uvijek nam je zanimljivo da je manje od 50%, točnije 44% vas "sretno" zaposleno u klasičnom smislu, dok je većina samozaposlena, ili uskoro namjerava biti samozaposlena, ili već ima svoje firme. Drago nam je da se i ovdje vidi naklonost prema samostalnom poduzetništvu! Zaposlenje / zarađivanje Što radite Zanimljivo da je iz godine u godinu najviše slušatelja u tri djelatnosti: prodaji i marketingu, proizvodnji i inženjerskim djelatnostima, te managementu i rukovođenju. Postotci se iz godine u godinu mijenjaju vrlo malo, a ove godine su na vrhu proizvodne i inženjerske djelatnosti. Zanimanja Obrazovanje Preko 92% vas je barem s fakultetom: Obrazovanje Šteta što je ove godine broj slušateljica nešto manji po postotku nego prošle godine, samo 23.5% u usporedbi s prošlogodišnjih 34%. Najdraži gosti Prvi na listi poželjnih gostiju su ponovno stručnjaci za svoja područja, ali zapravo vam je još veća vrijednost da od gosta nešto naučite: Poželjni gosti Mjesto slušanja Surovih Strasti je posvuda - najviše tijekom putovanja na posao i s posla, zatim dok radite kućne aktivnosti, pa teretana i vježbanje i posebno odvojeno vrijeme za slušanje. Preko 92% vas je reklo da svaku epizodu presluša od početka do kraja, pa makar s pauzama. To je fantatičan rezultat i drago nam je da ste s nama tih sat - sat i pol svaki tjedan! Blizu 40% vas kaže da bi epizode mogle biti i duže. Razmisliti ćemo o tome :) Gotovo 50% vas je poslušalo 50 ili manje epizoda. S jedne strane - što čekate?! A s druge strane, to samo znači da vas čekaju sati i sati dobrog sadržaja na koji ćete tek naići! Najviše vas bi htjelo prisustvovati radionicama o osobnim financijama, te potom o prezentacijskim i govorničkim vještinama, pokretanju biznisa i marketingu. Mislimo da onda imamo odlično iznenađenje za vas vrlo uskoro! Potencijalne radionice Preporuke i sreća I dalje, bar 80% vas preporučije Surove Strasti usmenom predajom! To je odlično i vrlo vjerojatno znači da je kultura ispijanja kava odlučno živi i dalje! Kako preporučujete Surove Strasti I na kraju, gotovo identično ste sretni kao prošle godine - razlika je samo 0.1 postotni bod, nažalost prema dolje. :( Ali nadamo se da će biti bolje, već sa drugom polovicom 2021.! Slušamo se i dalje, slobodno komentirajte koliko su vam dobri gosti na našoj Facebook stranici i našoj Facebook grupi.

Že vrsto let se počasi a vztrajno dogaja digitalizacija mobilnosti, ki s postopnimi premiki spreminja način, kako se premikamo po ulicah in cestah. Vizija prihodnosti - avtomatizirana povezana vozila, v katerih bomo potniki in ne več vozniki, uporabniki in ne več lastniki – je vse bliže. Samovozečo umetno inteligenco razvijajo tako tehnološki giganti kot tudi tradicionalni avtomobilski velikani. Kje smo in kam gremo na področju avtomatizirane avtonomne vožnje? Na ceste ali v nebo? Razvoj gre v različne smeri, raziskujemo jih v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Croatian pop singer and songwriter who is best know for her popular singles "Zivot Nije Siv", "Budi mi Blizu", and "Slobodna". She is also known for having won both Best Music Video and Album of the Year at the 2018 Porin Awards for the album and single "Zivot Nije Siv".   This podcast is brought to you by Adriatic Gourmet, importers of premium Croatian delicacies. You can visit them at www.adriaticgourmet.com We thank you for taking the time to listen to our podcast and we would greatly appreciate if you would rate and review our podcasts as that helps others discover us. Also, if you could tell your friends about us, we would greatly appreciate it. For any suggestions, opinions, advice on future guests or for any reason feel free to reach out to us at flavorofcroatia@gmail.com.

Na nočni klepet prihaja Klavdija Babšek, ponosna mama, hči in sestra, katere življenjsko vodilo je »Nazaj k naravi, nazaj k sebi«. Raziskuje vodne izvire in energijske točke, starodavne ljudske modrosti in predvsem SEBE. Blizu so ji intuitivno slikanje, ples, zvok in glas. Radijsko pa bomo hodili tudi po žerjavici in izkusili ledeno kopel ter spoznali pomembnost voda v našem življenju. Gostja se namreč trudi živeti v sozvočju z naravo in darovi, ki jih le-ta ponuja. Na nočni klepet, po polnoči, jo je povabil Robert Zajšek.

Tém in razlogov za pogovor z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je veliko. Od cepljenja proti covidu-19, testiranja s hitrimi testi, pa do novih variant koronavirusa in posledic covida-19 na dolgi rok. Kaj pa zanima vas, poslušalke in poslušalci Svetovalnega servisa? Svoja vprašanja napišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pa pokličite v živo v oddajo Svetovalni servis v sredo po osmi uri na Prvem. Pripravlja Iztok Konc.

Založba Ognjišče je v zbirki Zgodbe za dušo pred kratkim izdalo knjigo z naslovom »V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod – Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje«. Ves svet se zdaj sooča s težavami, številni pa tudi s trpljenjem v času pandemije covida-19. Zgodbe o premagovanju trpljenju, iskanju opore v Bogu, je zbral in uredil katoliški duhovnik mag. Božo Rustja.

Za nami je najbolj poučno leto. Leto 2020. Kaj smo se skozi 366 dni dolgo popotovanje, kot ga še ni bilo, naučili o sebi? Kaj nam pove narobe obrnjena kiurška halja predsednika vlade? Kak je po novem odnos do znanja, stroke in kulture? Zakaj vojska toži Jadranko Juras? Zakaj polovica še vedno raje verjame Vlasti, ki objavlja na FB, ne pa strokovnjakinjam, ki objavljajo recenzirane strokovne članke? Imena in priimka Slovenca leta nam dr. Miha ni izdal, izvedeli pa smo, kako se vede in razmišlja? Kaj ste se pa vi naučili o nas v letu 2020?

U BIBLIJI SE KORISTE PRILOZI "KOD VRATA", "BRZO" "EVO ĆU DOĆI SKORO"! KAKO RAZUMETI OVE PRILOGE U BIBLIJI KADA ZNAMO DA JE PROŠLO VEĆ VIŠE OD DVE HILJADE GODINA, A ISUS SE JOŠ NIJE VRATIO U SLAVI PO SVOM OBEĆANJU? PRISTUP TUMAČENJU I RAZUMEVANJU BIBLIJSKIH TEKSTOVA SA STANOVNIŠTVA KULTURE IMAJU VELIKI ZNAČAJ I DOPRINOS! U OVOJ EMISIJI JE UPRAVO PRIMENJEN TAJ PRISTUP!

2020 je leto prelomnic … A za spremembe na bolje bo treba prevrednotiti prioritete, povezati svoja življenjska področja delovanja z Zemljo, poenotiti poslanstvo, cilje, samozdravljenje, praktična dela, dnevno udejstvovanje in medsebojne odnose. Tokratni gost Robi Lavin je imel preroške sanje o novem virusu. A kasneje je doumel, da je nastanek takega virusa razumna in logična posledica spremninjanja biopolja Zemlje. Znašli smo se pred izzivom osebne in globalne ekologije – kako pozdraviti posledice in vzroke napačnega odnosa do narave in neodgovornega pristopa do naravnih zakonitosti?

Med preštevanjem glasovnic v ključnih ameriških zveznih državah je izzivalec Joe Biden prevzel vodstvo pred aktualnim predsednikom Donaldom Trumpom tako v Georgii kot v Pensilvaniji. Brez zmage v tej Trump ne more osvojiti vnovičnega mandata. Medtem ko njegova kampanja še vedno rohni o goljufijah, opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ni odkrila nikakršnih dokazov o tem. V oddaji še: - V neredih v Ljubljani poškodovanih 15 policistov, ranjeni fotoreporter na opazovanju - Šole ugotavljajo upravičence do brezplačnega toplega obroka - Policijski sindikat po tragični smrti policista zahteva odstop direktorja koprske uprave - Še en pomočnik Kokoškova na čelu slovenske košarkarske reprezentance

Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.

Po kraljevski etapi Dirke po Franciji je čas za analizo! Iz Francije se je spet oglasil Toni Gruden.

Ispitivanja na ljudima ukazuju na to da je britansko cjepivo protiv koronavirusa vjerojatno sigurno i pokreće snažan imunološki odgovor organizma. Ispitivanja će sada započeti u Sjedinjenim Državama, gdje je najteže stanje s pandemijom, a postoji nada da bi cjepivo moglo biti odobreno za upotrebu do kraja godine

Iako se u u svakodnevnom životu u Australiji počinju ublažavati mjere ograničenja kretanja zbog pandemije COVID-19, virus je i dalje prisutan, a svima se još uvijek savjetuje nastaviti s prakticiranjem socijalnog distanciranja.Ali koliko blizu je preblizu?

Že skoraj dva tedna je novih okužb s koronavirusom manj kot 10 na dan, včeraj ob skoraj tisoč 200 testih le ena. Od vrhunca, ko so potrdili 61 novih okužb v enem dnevu, je minilo že skoraj sedem tednov. Pravo sliko morebitnih posledic obsežnejšega sproščanja omejevalnih ukrepov po prvomajskih praznikih bomo dobili konec tedna. Glavna skrb je sicer trenutno varno vračanje v vrtce in šole. Priprave so na vrhuncu. V oddaji še: - V koaliciji Janšev zapis, naslovljen Vojna z mediji, najbolj razburil Desus - Predlog sprememb zakona o ohranjanju narave razburja okoljevarstvenike - Slovenija bi lahko občutila posledice izbruha koronavirusa v nemških klavnicah - Nagrada skupine OHO Niki Hamt

Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.

Blizu nam je skandinavski stil dela, kjer prevladuje protestantska delovna etika, a ta pri nas ni tako pristona, kot govorimo, da je. Vprašanje je, ali bi slovenski zaposleni v takem sistemu funkcionirali. V Ambulanti o motivaciji na delovnem mestu gostimo Evo Boštjančič, izredno profesorico psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodjo Katedre za psihologijo dela in organizacij.

Le še nekaj dni je do konca 105. kolesarske dirke po Franciji. Primož Roglič je na poti do najboljše slovenske uvrstitve doslej. S četrtega mesta štiri etape pred koncem se celo spogleduje z zmagovalnim odrom pod slavolokom zmage v Parizu. V sredo so se o največji kolesarski dirki na svetu in pričakovanju največjega slovenskega uspeha pogovarjali nesojeni udeleženec Toura Luka Mezgec, strokovni sodelavec RTV Slovenija Martin Hvastja in voditelj Dare Rupar.

Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega – visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega – ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.

Hitro? Prehitro? Alo! Počasi! April je šele! Hejajmo se malo! Saj se nikamor ne mudi, ne? Že med tednom je bil Pokal Slovenije skoraj odločen, ko gre za finalista. Uf. Blizu. Potem pa še taki vikend! Sedemnajst štiklov v ligi, kjer pade 2,8 gola na tekmo. Ankaran je spet dobil (prehitro) rdečega, pri Mariboru je nekdo piknil prvi ligaški hat-trick, Rudar in Aluminij imata vrhunce sezone, v Krškem so sodniki slabo videli zmago Olimpije, medtem ko so Domžale le še zmago oddaljene od lastnega rekorda 12. zaporednih zmag, pa pravijo, da grejo v soboto k prvaku. Pa ne k sebi domov. In niti na sodniški seminar v Kranj. Da vse to, kar ponuja naš fuzbal ponuja, boljše razumemo, pa vam pove Rudi Požeg Vancaš [NK Celje] v res dobrem pogovoru, kako iz Metlike priti skozi Domžale in vseh mladinskih reprezentančnih selekcij do Celja in top sezone. ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. ***Podaljšek sodnikovega podaljška*** Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo vsak ponedeljek v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo, poslušate na Apple Podcast in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Ofsajd #128 bo na sporedu v ponedeljek, 16. aprila.