Podcasts about najverjetneje

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni' med Bidnom in Trumpom?

Drugi poudarki oddaje: V Zasavju največ povpraševanja po javnih najemnih stanovanjih v občini Zagorje ob Savi Na kranjski Fakulteti za organizacijske vede nov študijski program, prilagojen potrebam podjetij Ljubljana v sklopu projekta Life - Spodbujamo e-krožno do dveh kotičkov ponovne uporabe za elektronske naprave V Vrtcu Koper slovesno odprli prostore prvega razvojnega oddelka za predšolske otroke s posebnimi potrebami

Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.

Visoke cene energentov, s katerimi ogrevamo prostore, so ena izmed glavnih skrbi pred prihajajočo zimo. Davek na dodano vrednost za elektriko, zemeljski plin, les za kurjavo in daljinsko ogrevanje bi se po predlogu vlade do maja prihodnje leto znižal na devet odstotkov in pol, kar naj bi jutri potrdil državni zbor. Višina DDV-ja pri kurilnem olju ostaja enaka zaradi evropskih pravil. Drugi poudarki dneva: - Začetek kampanje za zakonsko pravico otrok do brezplačnega kosila v šoli - Zaradi pomanjkanja osebja v domovih za ostarele praznih približno 200 postelj - Rusija Ukrajino obtožila sodelovanja pri atentatu na hčerko vplivnega ruskega ideologa

Za slovenske ljubitelje nogometa je današnja nedelja ena od najbolj vznemirljivih. Nocoj bo znan letošnji državni prvak v nogometu. Na trnih so zlasti Štajerci in Primorci; Maribor ima pred Koprom točko prednosti. Že jutri pa bo znova pestro na političnem parketu. Po posvetu vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike naj bi Robert Golob že jutri tudi uradno postal kandidat za mandatarja. V oddaji tudi: Poljski predsednik Duda v radi: Le Ukrajina lahko odloča o svoji usodi. Okužbo z virusom opičjih koz danes potrdili tudi na Dunaju. Kalabrijska mafija naj bi načrtovala umor tožilca v do zdaj največjem procesu proti njej.

Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel novo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. O mandatarju Robertu Golobu bi državni zbor lahko po Pahorejvih besedah glasoval že prihodnjo sredo. Klakočar Zupančičeva je med drugim izrazila prepričanje, da bosta s Pahorjem spoštljivo in odgovorno sodelovala. V oddaji ne preslišite še: - Ena od najbolj krvavih bitk v Ukrajini pri koncu, iz Azôvstala evakuirali več kot 260 borcev - Italijanski nacionalni letalski prevoznik Ita Airways stopa po poti propadle Alitalie - Zapleti pri imenovanju direktorja ortopedske bolnišnice Valdoltra

V nesreči v kočevskem Melaminu, največji nesreči v samostojni Sloveniji, je umrlo pet delavcev, dva huje poškodovana zdravijo v UKC Ljubljana. Ali sta zunaj smrtne nevarnosti, bo predvidoma znano v prihodnjih dneh. Nesrečo je najverjetneje povzročila človeška napaka pri zamenjavi dveh surovin pri prečrpavanju. Drugi poudarki oddaje: - Kandidatka za vodenje ministrstva za digitalno preobrazbo je Emilija Stojmenova Duh. - Združeni narodi z resolucijo pozvali k preiskavi domnevnih zločinov ruskih vojakov v Ukrajini. - Košarkarji Olimpije na prvi polfinalni tekmi jadranske lige izgubili proti Crveni zvezdi.

Vlada bo po napovedih še nocoj odpravila ukrep obveznega nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Če bo predlog svetovalne skupine za covid sprejet, bo sprememba predvidoma začela veljati jutri. Maske bodo sicer še vedno obvezne v zdravstvu in nastanitvenih objektih socialnega varstva. Drugi poudarki oddaje: - Vedno več dokazov o vojnih zločinih ruskih sil v Ukrajini. - Velika nagrada Brumen spletnemu portalu Sledilnik covid-19. - Rokometaši so si s porazom proti Srbiji zmanjšali možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Nevrodegenerativno bolezen multiplo sklerozo, ki je ni mogoče pozdraviti in za katero trpi približno 2,8 milijona ljudi na svetu, zelo verjetno povzroča okužba z virusom Epstein-Barr, so ugotovili znanstveniki z ameriške univerze Harvard. O tem, kako bo ta ugotovitev vplivala na potek nadaljnjega zdravljenja in kako je s to boleznijo v obdobju pandemije, bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu. Na vprašanja odgovarja Gregor Brecl Jakob, doktor medicine z nevrološke klinike v Ljubljani.

Drami v zadevi razveljaveljen vizum Novaka Đokovića ni videti konca. Avstralsko zvezno sodišče je pet ur obravnavalo Đokovićevo pritožbo na zavrnitev vizuma. Pred dobrima dvema urama je glavni sodnik prekinil obravnavo in sporočil, da jo bo sodišče nadaljevalo danes popoldne ali jutri zjutraj po lokalnem času. Na končno odločitev ne bo mogoče vložiti pritožbe. Če bodo zavrnili Đokovića, mu poleg izgona grozi triletna prepoved vstopa v Avstralijo. Druge teme oddaje: - Udeležba na cepilnih dnevih ni presegla pričakovanj, največ zanimanja za poživitveni odmerek - Srbski volilci bodo glasovali o spremembi ustave na področju pravosodja - V Mariboru bodo opoldne dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne

Pred prihajajočimi prazniki in ob gneči v nakupovalnih središčih naj bi vlada na današnji dopisni seji sprejela nekatere omejitvene ukrepe. Kot je sinoči dejal zdravstveni minister Janez Poklukar, so ukrepi nujni, šlo naj bi za omejitev števila kupcev v trgovinah. O drugih ukrepih bo vlada razpravljala na redni četrtkovi seji, stroka se med drugim nagiba k prepovedi silvestrovanj na prostem. Ostali poudarki oddaje: - Bruselj proti Poljski sprožil postopek zaradi kršitev evropskega prava. - V hoško Magno se vrača proizvodnja, okoljevarstveno dovoljenje pravnomočno. - Požar v zasebnih apartmajih na Pohorju povzročil milijonsko škodo.

Ste svoje delnice, zamenjane za certifikate, ki smo jih prejeli ob lastninjenju pred skoraj 30-imi leti, že prenesli na svoj trgovalni račun v eno izmed borznih hiš? Najverjetneje je odgovor pritrdilen, če pa odkimavate, pa lahko to storite najkasneje do 31. decembra letos. Za tiste, ki pri prenosu potrebujete kakršnokoli pomoč, naj bi poskrbela Klirinško depotna družba, ki pa je zasuta s klici in elektronskimi poštami.

Poslanke in poslanci že ves dan razpravljajo o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki so jo vložile stranke LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Ministru očitajo politizacijo policije, neustrezno policijsko ravnanje na nasilnih oktobrskih protestih, kadrovanje in obvladovanje epidemije z odloki. Na drugi strani koalicija z ministrom Hojsom na čelu prst usmerja v opozicijsko peterico in njeno odgovornost za rušenje epidemioloških ukrepov in spodbujanje k protestom. V oddaji tudi: - Zdravstveni minister Poklukar ob obisku v Mariboru izrazil zadovoljstvo nad odzivom v cepilni akciji - Nemški premier Scholz ob obisku italijanskega kolega Draghija tudi o reformi evropskega pakta stabilnosti - Evropska komisija zaskrbljena glede nove medijske zakonodaje na Poljskem

Ob velikem številu okužb s koronavirusom je velik tudi pritisk na bolnišnice, ki delujejo na robu zmogljivosti. Pristojni poudarjajo, da se v zdravstvu trenutno dela vse, kar je možno, a so zmogljivosti - predvsem kadrovske - zelo omejene, zato so morali standarde oskrbe bolnikov na oddelkih intenzivne nege znižati. Po projekcijah Inštituta Jožef Štefan je razbremenitev zdravstva pričakovati šele konec meseca. Ostale teme oddaje: - Na današnjem odločanju poslancev o kandididaturi Roka Svetliča za ustavnega sodnika bo predvidoma šlo na tesno. - Poljska pri ravnanju z begunci, ki jih na njeno mejo pošilja Belorusija, krši človekoljubne konvencije in ne sodeluje z Evropsko unijo. - Tudi če bodo države uresničile doslej dane podnebne obljube, se bo svet segrel približno za stopinjo Celzija več od želene meje.

Število novih primerov okužbe s koronavirusom se hitro povečuje. Včeraj je bilo tako prvič v četrtem valu potrjenih več kot tisoč novih primerov, pozitivna je bila dobra petina odvzetih brisov. V bolnišnicah zdravijo 243 bolnikov s covidom, od teh jih 61 potrebuje intenzivno nego. Vrh četrtega vala bomo po projekcijah sicer predvidoma dosegli v začetku prihodnjega meseca. Ostali poudarki oddaje: - Bruselj opozarja: nova talibanska vlada ni vključujoča in reprezentativna. - Nov mariborski športno-medicinski center bo poskrbel predvsem za mlade. - Slovenski odbojkarji brez dobljenega niza klonili proti Italiji.

Včeraj so pri nas ob nekaj več kot tisoč 400 opravljenih PRC-testih potrdili 69 okužb s koronavirusom. Pozitivnih je bilo 4,8 odstotka izvidov, kar je manj kot dan prej, ko jih je bilo 6,1 odstotka. V Sloveniji najverjetneje že prevladuje različica delta, ocenjujejo na Inštitutu Jožef Štefan. Nov val epidemije bomo zato lahko obvladovali le s cepljenjem in spoštovanjem omejitvenih ukrepov. Preostale teme oddaje: - V Dalmaciji od ponedeljka zaostreni omejitveni ukrepi zaradi koronavirusa - V hčerinskem podjetju Gorenja ukinjajo oddelek z več kot 400 zaposlenimi - Državna volilna komisija zavrača očitke o nepravilnostih na referendumskem glasovanju

Gibanje Za pitno vodo je v državni zbor prineslo več kot 48 tisoč podpisov volivk in volivcev za razpis referenduma o zakonu o vodah. Na referendum bomo najverjetneje odšli v začetku julija. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Minister za kulturo Vasko Simoniti odločitve o odpovedi razstave slovenskih umetnin v Bruslju ne namerava preklicati. Evropska unija je napovedala odpiranje meja za vse potnike, ki bodo popolno cepljeni proti covidu-19. Spopadi med Izraelom in Palestinci se nadaljujejo 10-ti dan zapored; kljub krepitvi pritiskov za takojšnjo zaustavitev nasilja premirja še ni na vidiku

Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202

Slovenija je v zadnjem poročilu svetovnega gospodarskega foruma na področju enakopravnosti spolov z enajstega padla na šestintrideseto mesto. Kljub dobri zakonodaji se v praksi razmere pri nas slabšajo. Tako so denimo na področju izobraževanja ženske izredno uspešne, vendar se to ne izrazi tudi na trgu dela. Na vodilnih položajih še naprej prevladujejo moški, ki so za enako delo bolje plačani, hitreje napredujejo ter jih nihče ne sprašuje, kdaj nameravajo imeti družino. Najverjetneje zato, ker se predpostavlja, da bodo potencialne dodatne družinske obremenitve avtomatično prevzele njihove partnerke. Ženske namreč se – drugače kot moške in v nasprotju z zakonodajo – o tem še vedno sprašuje. Po raziskavah ženske še vedno opravijo trikrat več neplačanega skrbstvenega dela doma in imajo tako vedno znova slabše izhodišče za posvečanje karieri. Iz začaranega kroga slabših izhodšišč za polno sodelovanje žensk v družbi in s tem tudi na položajih, ki ključno usmerjajo nadaljni razvoj drube, se očitno ne bomo kaj kmalu izvili. Kljub več kot stoletnim prizadevanjem za enakopravnost ta ostaja nedosežena, trendi zadnjih let pa na tem področju napovedujejo še precej bolj težavne čase.

Znanstveno je dokazano, da sanjamo približno dve uri na noč, kar v povprečnem življenju človeka nanese okrog 6 let. Ampak, a se spomnite vsaj delčka sanj iz prejšnje noči? Najverjetneje je tudi za vas pravi izziv priklicati v spomin podobe, ki so se vam tako slikovito odvijale v sanjah. S tokratnima gostjama, psihoterapevtko Andrejo Romih in mag. socialne pedagogike Zarjo Brumen, smo razložili pomen najpogostejših simbolov, ki se pojavljajo v sanjah, razkrili smo pomen mor in dejstvo, da so sanje odvisne od naše podzavesti, pričakovanj, subjektivnega stanja in še česa. O sanjah, natančneje o tem, ali obstajajo sanje, ki so jih že sanjali pa zanje želijo, da bi se uresničile, pa smo spraševali tudi naše nekatere ostale goste.

Najverjetneje se je vsakdo od nas v kakšnem obdobju ali pa trenutku svojega življenja, že srečal z osamljenostjo. Mnogi so prepričani, da so osamljeni vsi tisti ljudje, ki živijo sami. Je res tako? Ali je lahko človek osamljen tudi takrat, ko ga obdajajo ljudje, celo bližnji, ljubi? Zdi se, da je občutek osamljenosti nekaj univerzalnega. Kaj pa samota? Je lahko celo zaželjena, potrebna, koristna? Kaj sploh je osamljenost, in kaj je samota, čemu služita, kaj sporočata in kakšna učenja ter izzive nam prinašata? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v tokratni oddaji z gosti: Sanjo Rozman, zdravnico in psihoterapevtko iz zavoda Sprememba v srcu, Borutom Hrovatinom, upokojenim psihologom, Iztokom Šorijem, doktorjem socioloških znanosti, direktorjem Mirovnega Inštituta, iz Pekinga pa se nam bo oglasil tudi dopisnik Uroš Lipušček. Avtorica oddaje je Liana Buršič

Najverjetneje, ni pa nujno(!), še zadnjič letos o predsedniških volitvah 2017