Podcasts about poljski

Agencija za okolje je včeraj sredi novega vročinskega vala izmerila julijske temperaturne rekorde na kar 28 merilnih postajah po državi. Najbolj vroče je bilo v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 40 stopinj, to je le osem desetink manj od slovenskega rekorda. Vroče ostaja tudi na cestah, ki jih danes polnijo kolone pločevine. Tudi zaradi začetka počitnic v več nemških deželah je promet zgoščen predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški. Drugi poudarki: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar laže poškodovana v včerajšnji prometni nesreči v predoru Kastelec. - Iz španske eksklave Ceuta se je v Maroko vrnila večina od 60.000 migrantov. - Odbojkarji po porazu proti Poljski v ligi narodov četrtič v boj za bronasto odličje.

V okolici Komende se je včeraj končalo prvo izmed treh dejanj kolesarskega druženja Tadeja Pogačarja in preostalih domačih in tujih kolesarjev. Slovenski odbojkarji pa na tekmi proti Poljski na Kitajskem lovijo finale zaključnega turnirja lige narodov.

Požar na Bovškem še ni pogašen.Razmere v Ceuti se umirjajo, 22 evropskih voditeljev, tudi Janša, objavilo poziv k ukrepanju.Nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, po 45 letih dela v tujini: Nikoli nisem načrtoval. Če sam izbiraš destinacije, izbiraš podobno. To pa človeka ne plemeniti.Avtomobilska industrija na stari celini se sooča s pomembnimi izzivi, zanje mora poiskati nove prebojne rešitve, so ugotavljali na nedavnem dogodku Studio Evropa.Venezuela se sooča z veliko negotovostjo in izjemno revščino.Šport: Slovenski odbojkarji klecnili proti Poljski, jutri se bodo merili za tretje mesto.Vreme: Še bo sončno in vroče, s temperaturami do 37 stopinj Celzija.

Predsjednik Hrvatskog plivačkog saveza Josip Varvodić izbran za novog predsjednika Hrvatskog olimpijskog odbora. Poljski influencer koji je ranije hodočastio u svetište Međugorje u Bosni i Hercegovini i o tome napisao knjigu, a sada vandalizirao međugorsko svetište, predan tužiteljima Bosne i Hercegovine. Premijer Andrej Plenković odbija optužbe privatnih iznajmljivača da će ih najnovije minimalno povećanje poreza upropastiti. U Splitu dok traje turistička sezona zabranjena prodaja alkohola u noćnim satima u trgovinama.

Koalicija začrtala delo do konca leta: Prednost zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in gospodarstvu.Žakelj in Bregantova o katastrofalni zapuščini Golobove vlade.Zakon o tako imenovanem Skoku naletel na nemalo kritik, predvsem se nanašajo na postopek priprave predloga.Pri pregonu korupcije in organizirane kriminalitete potrebujemo spremembe, saj zdajšnji sistem ni učinkovit, je jasen nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec.Vlada socialni dialog jemlje resno, je socialnim partnerjem zagotovil minister Logar.Kardinal Zuppi končal mirovno misijo v Ukrajini. Obljubil nadaljnjo pomoč Svetega sedeža na humanitarnem področju. Vreme- danes neurja možna na severovzhodu, jutri oblačno, še možne nevihte, v nedeljo jih bo manj.Komentar bližnjevzhodnega analitika Nejca Krevsa o provokacijah iranskega režima.Poljski predsednik vložil veto na zakon o civilnih partnerskih zvezah, ki bi omogočil civilno zvezo istospolnih parov.V finalu nogometnega svetovnega prvenstva bo sodil slovenski sodnik Slavko Vinčić.

Ukrajina lahko računa na še močnejšo podporo Evrope, je sporočilo včerajšnjega pariškega srečanja koalicije voljnih držav, ki so napovedale okrepitev ukrajinske zračne obrambe ter skupne vojaške vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je to označil za ključno odločitev. Kot je napovedal, bodo prve skupne vaje s sodelovanjem francoskih in britanskih enot potekale jeseni na Poljskem. V oddaji tudi o tem: - ZDA napovedale pobiranje pristojbin za varnost v Hormuški ožini, Združeni narodi proti - Janković zatrdil: Kljub neuspelemu referendumu odloka o parkirnem režimu ne bo - Pomisleke glede uvedbe turističnega evra imajo tudi sobodajalci, opozarjajo na preobremenjenost z dajatvami

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni  hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in  Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma  Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.

Vlada je z nekaterimi ukrepi res prišla naproti gospodarstvu, a obenem z dodatnimi obremenitvami poslabšala njegovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Zaradi velikega povečanja stroškov dela je ogroženih 16 tisoč podjetij s skupno 66 tisoč zaposlenimi, v katerih je dodana vrednost manjša od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Tako kažejo izračuni Gospodarske zbornice. Po njenih podatkih so se stroški dela v zadnjem polletju v Sloveniji povečali za več kot petino. Kot pravijo, grozi izguba produktivnosti in delovnih mest ter selitev nekaterih podjetij v tujino. Druge teme: - Dispečerji na številki 112 podpisali stavkovni sporazum z vlado; o še neizpolnjenih zadevah se bodo skušali dogovoriti do konca prihodnjega leta. - Rusija odgovornost za napad na namestnika vodje obveščevalne službe pripisuje Ukrajini in Poljski. - Prebivalci Štepanjskega naselja v Ljubljani opozarjajo, da je parkirnih mest bistveno premalo, županu ponujajo predloge za rešitve.

Državni zbor bo na izredni seji potrjeval novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če tega predajo do 31. januarja prihodnje leto. Imetniki bi strelivo ali orožje izročili policiji po predhodni napovedi in postalo bi last države, razen če bi ugotovili, da je bilo ukradeno oziroma izgubljeno. Del orožja bodo uničili, lahko pa ga bodo podarili muzeju ali pa ga bo policija uporabljala za izobraževalne namene. Drugi poudarki: - Najnovejšo različico ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini bo odposlanec Witkoff v Moskvi predstavil ruskemu predsedniku Putinu. - Nemčija zavrača plačilo vojne odškodnine Poljski, ta upa vsaj na poplačilo še živečim neposrednim žrtvam. - Slovenski košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo po uvodnem porazu proti Estoniji sinoči premagali Švedsko.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!« FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ? VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec

Ministrica Bratušek in direktor Darsa Ribič za kaos na vipavski hitri cesti okrivila Italijansko stran.Podgoršek po protestu kmetov in umiku vladnih predstavnikov z Agre: ministrstvo dialogu zapira vrata.Ukrajina po obsežnem ruskem napadu na Kijev: Kremelj kaže, da ga mir ne zanima.Šport: Slovenija evropsko košarkarsko prvenstvo drevi začenja s tekmo proti Poljski.Vreme: Jutri se bodo padavine z nevihtami od zahoda širile v notranjost Slovenije.

Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

Novi kancler Friedrich Merz je v sedlu dober mesec, medtem je obiskal najpomembnejše partnerje v Evropi in ZDA. Katere so bistvene razlike med njim in nekdanjim socialdemokratskim kanclerjem Olafom Scholzem? Ali je ameriški predsednik res »zaslužen« za pozitivne premike v nemškem gospodarstvu?

Poljski režiser in profesor na filmski šoli v Lodžu, Maciej Drygas, je za svoj zadnji film z naslovom Vlaki, ki je v celoti zasnovan iz arhivskega gradiva, na enem od najpomembnejših festivalov dokumentarnega filma, nizozemski IDFI, jeseni prejel glavno nagrado žirije. Z režiserjem, ki je večino svojega ustvarjanja posvetil filmskim arhivom, se pogovarjamo o ozadju nastajanja filma Vlaki, pa tudi o njegovih zgodnejših filmih, in o tem, kaj je tisto, kar ga pri delu z arhivi najbolj navdihuje. Fotografija: Festival dokumentarnega filma

Piše Sanja Podržaj, bere Ajda Sokler. Avtorico zbirke esejev Poskus vsakdanjosti lahko opišemo kot pesnico, urednico, založnico, prevajalko, dramaturginjo, kritičarko in kolumnistko. Vsi poklici, ki jih je opravljala kot vseživljenjska kulturna delavka, so tako ali drugače vraščeni v pričujoče eseje. Kulturno delovanje ni običajna služba temveč nekaj, kar zahteva celega človeka, predvsem pa strast, neomajno voljo, idealizem, ki meji na naivnost, in veliko mero upanja. Eseji Anje Zag Golob to posredujejo z gibkim in živahnim jezikom, ki je tako značilno njen, da jo ob branju skoraj slišimo, kako nam pripoveduje zdaj o znamenitem Kölnskem koncertu Keitha Jarretta, spet drugič pa o ljubezni do »restane rpice« in najboljšem pomfriju na svetu, ki ga je pripravljala njena bica. In njen entuziazem je nalezljiv. Poskus vsakdanjosti je prvo prozno delo Anje Zag Golob, ki je do sedaj objavila pet samostojnih pesniških zbirk, od tega sta bili kar dve nagrajeni z Jenkovo nagrado, Vesa v zgibi leta 2014 in Didaskalije k dihanju leta 2016, za zbirko da ne da ne bo … pa je leta 2020 prejela nagrado kritiško sito. Zanimivo je, da so vse razen prvenca V roki iz leta 2010, izšle v samozaložbi, tako kot tudi pričujoča zbirka esejev. Že v fizičnem izgledu knjige in njenem oblikovanju se izraža avtoričina samosvojost pa tudi drznost, saj na platnici ni ne naslova ne njenega imena, zadaj pa nobenega zapisa na platnici. Naslovnico krasi pointilističen motiv, a rdeče in zelene pikice ne tvorijo nobene podobe. Morda s tem ponazarjajo vsakdanjost, ki jo tvorijo raznorodni segmenti različnih vlog, ki jih opravljamo v družbi, in številne stvari, ki kličejo po naši pozornosti. Morda to ni toliko pomembno kot ugotovitev, da je oblikovanje skladno z naravnanostjo, ki se izraža v vseh enajstih esejih – to je naravnanost stran od hitrega konzumiranja, h kateremu teži kapitalistična družba, v kateri je vse merjeno z ekonomsko vrednostjo. Tudi človek. Predstavljajte si, da se sprehajate po knjigarni in si ogledujete knjige. Vsaka od njih si hoče pridobiti vašo pozornost, a že s hitrim pregledom naslovnice lahko približno ugotovite, v kateri predalček spada. Knjiga, katere platnic ne polnijo informacije, pokliče našo pozornost, ker je tako drugačna od drugih in nekako skrivnostna. Moramo si vzeti več časa, da jo razvozlamo. Se ustaviti, jo vzeti v roke, prelistati, morda prebrati kakšen odstavek ali dva. Podobno je s pitjem čaja, vožnjo z vlakom, poslušanjem glasbe, pisanjem pisem in pogovarjanjem z drevesi – te stvari potrebujejo naš dragoceni čas. Instant kava, avtomobil, e-mail ali sms opravijo svojo nalogo hitreje, glasba je nekaj, kar se dogaja v ozadju, prav tako drevesa. Storilnostna naravnanost nas potiska proti enostavnemu, hitremu, stran od poglobljenega in s tem tudi stran od umetnosti in kar je še nekoristnih (torej nedobičkonosnih) dejavnosti. »Odkar se vse, še najmanjši drobec naših življenj, preračunava na njegovo ekonomsko vrednost, je izginilo toliko stvari, ki so jim dajale smisel, mi pa posledično živimo vse bolj pusto, ogolelo,« piše Anja Zag Golob v eseju Pisma. S tem ko so iz mesta izbrisani prostori, kot je Čajna hiša ali neodvisne knjigarne, kot je bila knjigarna Behemot, je na udaru sam humanizem. Zaprtje takšnih krajev druženja, v katerih se »izgublja« čas, pa je simptom širše svetovne usmeritve. To se sliši skrajno črnogledo in vajeni smo, da Anja Zag Golob pogosto opozarja na zanemarjenost področja kulture pa tudi na druge družbene nepravičnosti, ki so posledica dejstva, da imajo interesi kapitala prednost pred drugimi. Vendar pa eseji v Poskusu vsakdanjosti niso zagrenjeni, niti pesimistični. To niso eseji o tem, kako vse, kar je dobrega in človečnega, propada, temveč so prej hvalnica vsemu in vsem, ki to še držijo pokonci. Pa sploh ni nujno, da so to kulturniki, nasprotno, to je natakar, ki te v tujem mestu pozdravi, kot da si domač, ali pa knjigarnar, ki ti pomaga poiskati knjigo, ki ti je pisana na kožo, in s katerim se lahko pogovarjaš, pa sploh ne opaziš časa, ki mineva. To je lahko tudi naključna sopotnica na vlaku, ki ti nevede preda nekaj svoje modrosti, ali pa dopisovalka, ki si vzame čas in ti odgovori na vsako pismo, čeprav se nista nikoli srečali v živo. Poljski filmski režiser Krzysztof Kieślowski, o katerem lahko beremo v prvem eseju, je za enega od svojih prizorov potreboval sladkorno kocko ravno pravšnje konsistence, da bi kava vanjo zlezla v točno toliko in toliko sekundah – nič več, nič manj. Tako je njegov asistent preiskal celo mesto in prinesel vsako kocko sladkorja, ki jo je našel, v upanju, da bo med njimi tista prava. Podrobnosti štejejo, bi bil nauk te zgodbe, tako kot štejejo drobne geste prijaznosti med soljudmi. Tako kot lahko v prvem eseju zbirke beremo o Kieślowskem in njegovih filmih, ki so avtorico oblikovali, v nadaljevanju piše tudi o legendarni beograjski rock skupini Ekaterina Velika pa o Kölnskem koncertu, znamenitem albumu ameriškega pianista Keitha Jaretta. Tem so posvečeni posamezni eseji, a skozi celotno knjigo je nanizanih še več referenc na umetniška dela, ki so bila za avtorico prelomnega pomena. Izkaže se kot široko razgledana intelektualka, ki se znajde tako v literarnih kot tudi v filozofskih, glasbenih, filmskih, gledaliških, plesnih in kulinaričnih vodah. Pri tem pa bralke nimamo občutka, da bi šlo za samohvalo. Avtoričin jezik je namreč neposreden, ne ovija se v leporečenje ali intelektualiziranje. Ko govori o umetnosti, ne govori samo kot poznavalka, temveč predvsem kot navdušena oboževalka, zaradi česar so eseji izredno topli, vnos koroškega dialekta in slenga pa jih še dodatno začini z bližino, domačnostjo. Seveda pa ne moremo mimo eseja o poeziji, ki ji je današnji čas še manj naklonjen kot na primer filmu ali glasbi. Pesništvo, podobno kot filozofiranje, v družbi, ki ceni predvsem fizično delo z merljivimi rezultati, vzbuja izključno posmeh, pravi Zag Golob, ki pa pri poeziji kljub temu vztraja. Poezija je svojevrsten upor, podobno kot vse tiste stvari, s katerimi se zgolj »zapravlja« dragoceni čas, v katerem bi lahko naredili kaj »produktivnega« ali »koristnega«. A pozabljamo, da je del tega, kar nas dela ljudi, tudi igra, in poezija je, z besedami avtorice: »opomin na ludizem, na igro, kakršni smo se, če smo imeli to srečo, predajali kot neobremenjeni otroci, to je prostor, ki jeziku omogoči domala vse.« Skozi enajst esejev zbirke Poskus vsakdanjosti se plete rdeča nit, ki bi jo lahko poimenovali »klic k humanizmu«. Iz njih se izliva ljubezen do umetnosti in radost do ustvarjanja, pa tudi čudenje nad lepoto, ki vznika tudi takrat, ko tega ne bi pričakovali. Eseji so hvalnica trenutkom medčloveške povezanosti in bližine, ki se lahko zgodi prek medija umetnosti, kot je glasba, ali pa v pristnem stiku, četudi še tako bežnem. Torej, zapravljajmo čas, berimo poezijo drevesom. Ostanimo Ljudje.

Notranji minister Boštjan Poklukar bo po odstopu Senada Jušića s položaja generalnega direktorja policije vladi za njegovega vršilca dolžnosti predlagal dosedanjega direktorja uprave kriminalistične policije Damjana Petriča. V SD in Levici so Jušićev odstop pozdravili, kljub temu pa se bodo še pogovorili o tem, ali bodo na interpelaciji ministra Poklukarja podprli ali ne. Drugi poudarki oddaje: Evropska komisija grozi s prekrškovnim postopkom, če bo slovenska vlada ukrepala proti agenciji za energijo zaradi omrežnin Poljski premier Tusk Rusijo obtožuje načrtovanja terorističnih dejanj proti Poljski in drugim državam Skupščina invalidskega podjetja CSS potrdila likvidacijo

Prvi konec tedna v tem letu nam prinaša prvi letošnji tekmi v svetovnem pokalu za alpske smučarke, ki ga šestič po vrsti gosti Kranjska Gora. Na današnjem veleslalomu bodo slovenske barve zastopale Neja Dvornik, Andreja Slokar, Nika Tomšič in Ana Bucik Jogan. Organizatorji si želijo preseči lanske številke, ko si je prireditve ogledalo več kot 7 tisoč gledalcev. Drugi poudarki oddaje: - Poljski premier Tusk v Varšavi: če bo Evropa šibka, ne bo preživela. - Francoski zunanji minister in nemška ministrica v Siriji pozvala k zastopanosti vseh skupnosti. - Predstavniki Izraela in Hamasa v Katarju nadaljujejo pogajanja o prekinitvi ognja.

Poljski mišek noče postati zvezda. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Arcadio Lobato. Prevedel: Janko Dolinšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Slovenski odbojkarji so zgodovinski prvi nastop na olimpijskih igrah končali v četrtfinalu. Kljub borbenosti so morali v Parizu premoč priznati prvi reprezentanci na svetovni lestvici, Poljski, ki je bila boljša s 3 proti 1 v nizih. Za Slovenijo je največ točk, 16, zbral Klemen Čebulj. Preostale novice: Julija povečanje števila brezposelnih, a še vedno je teh 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Leto dni od poplav še vedno niso popravljeni uničeni nasipi na Muri. V nemirih v Bangladešu ubitih približno 300 ljudi, predsednica zapustila državo.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.

Živela je v današnji Poljski v 14. stoletju in je zavetnica Prusije. Poročila se je zelo …

Tvoj življenjepis se bere kot pravljica. Nekoč sta v deželi za devetimi gorami in devetimi vodami živela …

Slovenski odbojkarji so se na turnirju lige narodov v Antalyi pomerili še s Francozi. Po tekmi z olimpijskimi prvaki jih čakata še obračuna proti Kanadi in Poljski. V Abu Dabiju se končuje svetovno prvenstvu v judu. Predzadnji dan prvenstva je postregel z borbami v najtežjih kategorijah, jutri pa bodo na vrsti še ekipni boji.

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.

Umetniško sliko iz 17. stoletja, ki prikazuje Kazimirja v kraljevski opravi, hranijo …

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.

Posledice afere nakupa sodnih prostorov tako rekoč vsak dan narekujejo tempo politiki. V Socialnih demokratih bodo 13-ega aprila odšli na izredni volilni kongres. To je sinoči po konferenci sporočila Tanja Fajon, ki ostaja predsednica stranke, Matevž Frangež pa je začasno prevzel položaj glavnega tajnika. Oči javnosti so zdaj uprte tudi v premierja Roberta Goloba in Dominiko Švarc Pipan oziroma v njeno ministrsko usodo. Premier Golob še danes pričakuje ugotovitve Švarc Pipanove o postopku nakupa sodnih prostorov, kar se bo tudi zgodilo. Odprto ostaja, kako in kdaj bo z ministrskega položaja odšla Dominika Švarc Pipan, če sploh. Preostale novice: Mednarodna skupnost svari Izrael pred nadaljevanjem vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze. V Kairu pogajanja o morebitni prekinitvi ognja. Poljski kmetje tudi danes na meji z Ukrajino v znak protesta proti nelojalni konkurenci omejujejo promet tovornjakov z ukrajinskim žitom. Po državi vrhunec pustnih prireditev in pokop Pusta. Jutri pepelnična sreda in postni čas.

V zgodnjih jutranjih urah po slovenskem času so smučarske skakalke že začele nastope na Japonskem . Večina športnega dogajanja pa bo popoldne. Slovenski rokometaši bodo nadaljevali evropsko prvenstvo v Nemčiji s tekmo proti Poljski, rokometašice Krima čaka tekma lige prvakinj., Ljubljančanke pa v 10. krogu gostujejo na Norveškem pri ekipi Vipers iz Kristiansanda.

Moška rokometna reprezentanca začenja priprave na januarsko evropsko prvenstvo v Nemčiji, kjer bo turnir v Berlinu začela proti Norveški, Poljski in Ferskim otokom. Nogometaši Olimpije, brez možnosti za uvrstitev v končnico, sezono konferenčne lige končujejo v Bratislavi proti Slovanu, sezona svetovnega pokala v biatlonu pa se nadaljuje v Lenzerheideju.

Poljski skladatelj Andrzej Panufnik v simfoniji iz leta 1948 združuje ljudsko umetnost in abstraktne glasbene ideje v učinkovito štiristavčno delo, s katerim se Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Thomasom Sanderlingom predstavlja na tretjem večeru Kromatike in naslednji teden še na gostovanju v Varšavi.

Med osrednjimi temami poslanskih vprašanj premierju Robertu Golobu je bila odprava škode po poplavah. Napovedal je za 640 milijonov evrov neposrednih izplačil prizadetim ljudem, gospodarstvu in občinam in zagotovil, da popoplavna obnova ostaja prednostna naloga. Obseg škode v kmetijstvu pa je ministrica Irena Šinko predstavila evropskim kolegom v Bruslju. - V kmetijstvu za 145 milijonov evrov škode, prizadetih več kot 2 tisoč 700 gospodarstev. - Za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju ponujenih 847 milijonov evrov. - Zaradi omejitve uvoza žita Ukrajina proti Poljski, Madžarski in Slovaški sprožila sodni postopek.

Evropska centralna banka je v primežu trdovratne inflacije včeraj vnovič zvišala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke na 4 odstotke. Kot pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, odločitev ni presenetljiva. Po njegovem bi bilo bolj presenetljivo, če bi dvige nadaljevala tudi v prihodnje, saj ocenjujejo, da so dozdajšnji dvigi obrestnih mer takšni, da bodo pomembno prispevali k zniževanju inflacije v naslednjih četrtletjih in tudi letih. Drugi poudarki oddaje: - V zraku visi proračun ameriške zvezne vlade v novem fiskalnem letu, ki se začne oktobra. - Nemški muzej romantike bo do konca novembra gostil razstavo o Francetu Prešernu in Luizi Pesják. - Slovenski odbojkarji v polfinalu evropskega prvenstva izgubili proti Poljski. Jutri se bodo na tekmi za bron pomerili s Francijo.

Slovenski odbojkarji na evropskem prvenstvu žal ne bodo branili srebra izpred dveh let, saj so v polfinalu s 3:1 klonili proti Poljski. Nasprotnika v tekmi za bronasto medaljo bodo dobili po tekmi med Italijo in Francijo, ki poteka prav zdaj. Druge teme: - Evropska centralna banka znova zvišala temeljno obrestno mero - Analiza poplavljenih območij kaže največ onesnaženja v porečju reke Meže - V Libiji potrjenih že več kot 11 tisoč 300 žrtev poplav

Ponekod po državi so zaradi bojazni pred naraščajočimi rekami tudi minulo noč evakuirali prebivalce. Pristojne službe so med drugim pomagale pri nameščanju protipoplavnih vreč, predvsem ob rekah v srednjem in spodnjem toku. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je o zgornji Savinjski dolini, ki je zelo prizadeta, povedal, da se razmere tam počasi umirjajo.V oddaji tudi o tem:  - Vlada o ukrepih za čimprejšnjo pomoč prizadetim v vodni ujmi. - Slovenija bo najverjetneje sprejela mednarodno pomoč v mehanizaciji za vzpostavitev cestne infrastrukture. - Matej Mohorič zmagovalec kolesarske dirke po Poljski; drugi poraz slovenskih košarkarjev proti Grčiji.   - Padavine bodo čez dan slabele, na jugu bo popoldne še kakšna nevihta. 

Zavod za zaposlovanje bo objavil podatke o številu junija registriranih brezposelnih. Aprila in maja jih je bilo najmanj po letu 1990. Na trgu dela ostaja optimizem, razmere za zaposlovanje so ugodne. Bo tako tudi v prihodnje? Potem ko je ponudba blaga po pandemiji komaj dohajala podivjano povpraševanje, se zdaj dogaja nasprotno: povpraševanje se umirja, cikel se že nekaj časa obrača navzdol. Iz Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil zaradi inflacije, previdnosti kupcev in dražjega zadolževanja, pa tudi zaradi višjih plač in drugih stroškov. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila. Storitvena dejavnost se za zdaj še drži nad vodo. Ali bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji? Druge teme oddaje: - Tudi najnovejšemu predlogu uvedbe minimalne plače v Italiji ne kaže dobro - Ob nasilju v Dženinu na Zahodnem bregu še palestinsko-izraelsko obstreljevanje na območju Gaze - Odbojkarska reprezentanca tretji turnir lige narodov na Filipinih začenja proti Poljski

Prvič po začetku ruske agresije na Ukrajino je izstrelek včeraj padel na ozemlje članice Nata. Na jugovzhodu Poljske sta bila pri tem ubita dva človeka. Moskva zanika vpletenost, Varšava pa trdi, da je izstrelek ruske izdelave. Poljski premier Mateuš Morawiecki je pozval državljane, naj ostanejo mirni. Po besedah predsednika poljske vlade je država povečala pripravljenost dela varnostnih sil in tudi ob pomoči zaveznic poostrila nadzor svojega zračnega prostora. Varšava naj bi v skladu s četrtim členom Severnoatlantske pogodbe pozvala k izrednemu sestanku Nata. Veleposlaniki bodo o incidentu predvidoma razpravljali že to jutro. Po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna je malo verjetno, da bi bila raketa izstreljena iz Rusije. Kijev pa je medtem zavrnil navedbe Moskve, da gre morda za ukrajinsko raketo. Druge teme: - Donald Trump demokrate označil za poražence ameriških vmesnih volitev in napovedal vnovično predsedniško kandidaturo za volitve leta 2024 - Odbor za finance danes o dohodninskih spremembah, ki ukinjajo zviševanje splošne olajšave in ostreje obdavčujejo normirane samostojne podjetnike; novela jutri že pred poslanci - Na dobrodelnem večeru Olimpijskega komiteja Slovenije 135 tisoč evrov za mlade športnike iz socialno ogroženih okolij, po Tini Maze ambasador akcije postal Primož Roglič

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je bil poljski pesnik, prevajalec in predavatelj Tomasz Różycki. Pri založbi Beletrina je ob tem izšel izbor njegove poezije v prevodu Jane Unuk z naslovom Teorija praznine. S pesnikom se je o poeziji, ustvarjanju in tudi o prostorih, ki določajo pesniško ustvarjanje, pogovarjala Petra Meterc. Foto: https://www.stihoteka.com/avtorji/tomasz-rozycki-1

Slovenija je klavrno končala svoje nastope na evropskem prvenstvu s porazom proti skromni Poljski. Kaj je šlo narobe? Zakaj je Poljska izgledala bistveno boljša kot v resnici je? Je to morda tudi konec te generacije?

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Poljski. Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Poljski pari, ki so poročeni 50 let, prejmejo iz rok predsednika republike državno odlikovanje. Gre za srebrno medaljo z roza trakom. Trditev je resnična 2. Če ne poznate njegovega imena, psa na poljskem običajno pokličete z besedo "burek", kar bi pomenilo "kuža". Trditev je resnična 3.Nogometaš Robert Lewandowski je v nemški ligi leta 2010 pristal in naredil kariero zato, ker ga je na poti v Anglijo takrat ustavil islandski vulkan Eyjafjallajökull. Trditev je resnična 4. Nekdanji papež Janez Pavel 2. je bil strasten alpski smučar. Še kot kardinal je naredil licenco za smučarskega inštruktorja, ko je postal papež, pa mu je funkcija smučanje preprečevala. Trditev je izmišljena 5. Leta 1989 Poljska ni mejila na nobeno od držav, na katere meji danes. Trditev je resnična

Poljski potopisec, novinar, esejist in prevajalec je diplomiral iz mediteranske arheologije v Lodžu in iz menedžmenta v Pragi. Že med študijem se je srečal s slovensko književnostjo, kar ga je spodbudilo, da je prišel v Slovenijo in se naučil slovensko. Piše v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Konec avgusta je Nikodem Szczygłowski sodeloval na mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v Mariboru. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.

Iz Hrvaške poročajo o eni hujših prometnih nesreče, ki se je danes zjutraj zgodila na hrvaški avtocesti med Varaždinom in Zagrebom. Poljski avtobus z romarji, namenjen v Međugorje, se je prevrnil v jarek, pri čemer je umrlo 12 ljudi. 32 ljudi je poškodovanih, od tega 19 huje. Kot je dejal notranji minister Davor Božinovič, delajo vse, da poskrbijo za tiste, ki so v teh težkih razmerah v hrvaških bolnišnicah. V stiku so tudi s poljskimi oblastmi. Vzrok nesreče sicer še ni znan, prieskava še poteka. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Posvetovalna skupina ob izrazitem poslabšanju epidemije za obvezno samotestiranje v šolah. Epidemija je dodatno pospešila razvoj avtodomarskega turizma, rak rana ostajajo kadri. Ob obletnici ameriškega napada na Hirošimo opozorila na aktualno nevarnost jedrskega spopada.

Poljski miški pekarici maček uniči dom. V solzah se odpravi na pot. Novi dom si postavi v gozdu, v pečico pa potisne potico. Njeno prepevanje sliši gozdna miška. Kdo si pa ti, se sprašujeta miški. Pravljica Nine Mav Hrovat

Vlada se bo dopoldne sešla na redni seji. Pričakujemo obravnavo dokumentov, s katerimi že zamuja in so podlaga za proračunski okvir. Na dnevnem redu sta med drugim uredbi, ki določata trošarine na električno energijo in energente, tudi pogonska goriva. Pred volitvami so ministri sporočali, da bodo, če bo treba, podaljšali zamrznitev maloprodajnih cen goriv. Druge teme oddaje: - Unija: ruska ustavitev dobave plina Poljski in Bolgariji ne bo razdelila članic, temveč bo spodbudila solidarnost - V Washingtonu so se poslovili od prve ameriške zunanje ministrice Madeleine Albright - Pred praznikom dela: ali je skoraj sto let po uvedbi 8-urnega delovnika čas za njegovo skrajšanje?

Danes je državni praznik Dan upora proti okupatorju, ki je tudi dela prost dan. Z njim se spominjamo slovenskega odporništva in nastanka Osvobodilne fronte, ključne odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja slovesnost je potekala sinoči na Mali Gori pri Ribnici. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da se moramo zavedati, da boj narodov za svobodo poteka po vsem svetu, vsak trenutek. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi danes prekinila dobavo plina Poljski in Bolgariji - Golob si želi nove vlade že v juniju, Tonina ob tem poziva naj ne podpisuje dolgoročnih pogodb za nakup orožja - Bo strateški načrt prihodnje kmetijske politike v Sloveniji ostal okolijsko neambiciozen?

Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju je predsednik republike Borut Pahor v nagovoru poudaril, da je uporništvo del našega narodnega značaja. Kot je še dejal, bo tisti, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal, kar po Pahorjevih besedah velja tudi za ukrajinski narod. Druge teme: - V Bruslju, Varšavi in Budimpešti Moskvi očitajo izsiljevanje - Evropska komisija proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja sredstev z vladavino prava - Slovenija v najnovejšem poročilu Sveta Evrope o medijski svobodi večkrat omenjena ob Madžarski in Poljski

20-ti dan invazije v Ukrajini ruska stran poroča o velikih vojaških uspehih, Ukrajinci pa zagotavljajo, da se ne bodo predali. V letalskih napadih na Kijev je bilo zadetih več stanovanjskih stavb in postaja podzemne železnice. Nadaljujejo se tudi obstreljevanja drugih mest, najhujša humanitarna kriza je še vedno v pristaniškem Marjupolju, ki pa ga je danes vendarle lahko zapustilo še nekaj ljudi. V Dogodkih in odmevih tudi: - Premier Janez Janša s češkim in poljskim kolegom na poti v Kijev - Poskus pogovorov med šolskim ministrstvom in pristojnimi sindikati propadel - Demenca ostaja prezrta bolezen, s težkim bremenom tudi za svojce obolelih