Podcasts about poljski

Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

Poljski režiser in profesor na filmski šoli v Lodžu, Maciej Drygas, je za svoj zadnji film z naslovom Vlaki, ki je v celoti zasnovan iz arhivskega gradiva, na enem od najpomembnejših festivalov dokumentarnega filma, nizozemski IDFI, jeseni prejel glavno nagrado žirije. Z režiserjem, ki je večino svojega ustvarjanja posvetil filmskim arhivom, se pogovarjamo o ozadju nastajanja filma Vlaki, pa tudi o njegovih zgodnejših filmih, in o tem, kaj je tisto, kar ga pri delu z arhivi najbolj navdihuje. Fotografija: Festival dokumentarnega filma

Piše Sanja Podržaj, bere Ajda Sokler. Avtorico zbirke esejev Poskus vsakdanjosti lahko opišemo kot pesnico, urednico, založnico, prevajalko, dramaturginjo, kritičarko in kolumnistko. Vsi poklici, ki jih je opravljala kot vseživljenjska kulturna delavka, so tako ali drugače vraščeni v pričujoče eseje. Kulturno delovanje ni običajna služba temveč nekaj, kar zahteva celega človeka, predvsem pa strast, neomajno voljo, idealizem, ki meji na naivnost, in veliko mero upanja. Eseji Anje Zag Golob to posredujejo z gibkim in živahnim jezikom, ki je tako značilno njen, da jo ob branju skoraj slišimo, kako nam pripoveduje zdaj o znamenitem Kölnskem koncertu Keitha Jarretta, spet drugič pa o ljubezni do »restane rpice« in najboljšem pomfriju na svetu, ki ga je pripravljala njena bica. In njen entuziazem je nalezljiv. Poskus vsakdanjosti je prvo prozno delo Anje Zag Golob, ki je do sedaj objavila pet samostojnih pesniških zbirk, od tega sta bili kar dve nagrajeni z Jenkovo nagrado, Vesa v zgibi leta 2014 in Didaskalije k dihanju leta 2016, za zbirko da ne da ne bo … pa je leta 2020 prejela nagrado kritiško sito. Zanimivo je, da so vse razen prvenca V roki iz leta 2010, izšle v samozaložbi, tako kot tudi pričujoča zbirka esejev. Že v fizičnem izgledu knjige in njenem oblikovanju se izraža avtoričina samosvojost pa tudi drznost, saj na platnici ni ne naslova ne njenega imena, zadaj pa nobenega zapisa na platnici. Naslovnico krasi pointilističen motiv, a rdeče in zelene pikice ne tvorijo nobene podobe. Morda s tem ponazarjajo vsakdanjost, ki jo tvorijo raznorodni segmenti različnih vlog, ki jih opravljamo v družbi, in številne stvari, ki kličejo po naši pozornosti. Morda to ni toliko pomembno kot ugotovitev, da je oblikovanje skladno z naravnanostjo, ki se izraža v vseh enajstih esejih – to je naravnanost stran od hitrega konzumiranja, h kateremu teži kapitalistična družba, v kateri je vse merjeno z ekonomsko vrednostjo. Tudi človek. Predstavljajte si, da se sprehajate po knjigarni in si ogledujete knjige. Vsaka od njih si hoče pridobiti vašo pozornost, a že s hitrim pregledom naslovnice lahko približno ugotovite, v kateri predalček spada. Knjiga, katere platnic ne polnijo informacije, pokliče našo pozornost, ker je tako drugačna od drugih in nekako skrivnostna. Moramo si vzeti več časa, da jo razvozlamo. Se ustaviti, jo vzeti v roke, prelistati, morda prebrati kakšen odstavek ali dva. Podobno je s pitjem čaja, vožnjo z vlakom, poslušanjem glasbe, pisanjem pisem in pogovarjanjem z drevesi – te stvari potrebujejo naš dragoceni čas. Instant kava, avtomobil, e-mail ali sms opravijo svojo nalogo hitreje, glasba je nekaj, kar se dogaja v ozadju, prav tako drevesa. Storilnostna naravnanost nas potiska proti enostavnemu, hitremu, stran od poglobljenega in s tem tudi stran od umetnosti in kar je še nekoristnih (torej nedobičkonosnih) dejavnosti. »Odkar se vse, še najmanjši drobec naših življenj, preračunava na njegovo ekonomsko vrednost, je izginilo toliko stvari, ki so jim dajale smisel, mi pa posledično živimo vse bolj pusto, ogolelo,« piše Anja Zag Golob v eseju Pisma. S tem ko so iz mesta izbrisani prostori, kot je Čajna hiša ali neodvisne knjigarne, kot je bila knjigarna Behemot, je na udaru sam humanizem. Zaprtje takšnih krajev druženja, v katerih se »izgublja« čas, pa je simptom širše svetovne usmeritve. To se sliši skrajno črnogledo in vajeni smo, da Anja Zag Golob pogosto opozarja na zanemarjenost področja kulture pa tudi na druge družbene nepravičnosti, ki so posledica dejstva, da imajo interesi kapitala prednost pred drugimi. Vendar pa eseji v Poskusu vsakdanjosti niso zagrenjeni, niti pesimistični. To niso eseji o tem, kako vse, kar je dobrega in človečnega, propada, temveč so prej hvalnica vsemu in vsem, ki to še držijo pokonci. Pa sploh ni nujno, da so to kulturniki, nasprotno, to je natakar, ki te v tujem mestu pozdravi, kot da si domač, ali pa knjigarnar, ki ti pomaga poiskati knjigo, ki ti je pisana na kožo, in s katerim se lahko pogovarjaš, pa sploh ne opaziš časa, ki mineva. To je lahko tudi naključna sopotnica na vlaku, ki ti nevede preda nekaj svoje modrosti, ali pa dopisovalka, ki si vzame čas in ti odgovori na vsako pismo, čeprav se nista nikoli srečali v živo. Poljski filmski režiser Krzysztof Kieślowski, o katerem lahko beremo v prvem eseju, je za enega od svojih prizorov potreboval sladkorno kocko ravno pravšnje konsistence, da bi kava vanjo zlezla v točno toliko in toliko sekundah – nič več, nič manj. Tako je njegov asistent preiskal celo mesto in prinesel vsako kocko sladkorja, ki jo je našel, v upanju, da bo med njimi tista prava. Podrobnosti štejejo, bi bil nauk te zgodbe, tako kot štejejo drobne geste prijaznosti med soljudmi. Tako kot lahko v prvem eseju zbirke beremo o Kieślowskem in njegovih filmih, ki so avtorico oblikovali, v nadaljevanju piše tudi o legendarni beograjski rock skupini Ekaterina Velika pa o Kölnskem koncertu, znamenitem albumu ameriškega pianista Keitha Jaretta. Tem so posvečeni posamezni eseji, a skozi celotno knjigo je nanizanih še več referenc na umetniška dela, ki so bila za avtorico prelomnega pomena. Izkaže se kot široko razgledana intelektualka, ki se znajde tako v literarnih kot tudi v filozofskih, glasbenih, filmskih, gledaliških, plesnih in kulinaričnih vodah. Pri tem pa bralke nimamo občutka, da bi šlo za samohvalo. Avtoričin jezik je namreč neposreden, ne ovija se v leporečenje ali intelektualiziranje. Ko govori o umetnosti, ne govori samo kot poznavalka, temveč predvsem kot navdušena oboževalka, zaradi česar so eseji izredno topli, vnos koroškega dialekta in slenga pa jih še dodatno začini z bližino, domačnostjo. Seveda pa ne moremo mimo eseja o poeziji, ki ji je današnji čas še manj naklonjen kot na primer filmu ali glasbi. Pesništvo, podobno kot filozofiranje, v družbi, ki ceni predvsem fizično delo z merljivimi rezultati, vzbuja izključno posmeh, pravi Zag Golob, ki pa pri poeziji kljub temu vztraja. Poezija je svojevrsten upor, podobno kot vse tiste stvari, s katerimi se zgolj »zapravlja« dragoceni čas, v katerem bi lahko naredili kaj »produktivnega« ali »koristnega«. A pozabljamo, da je del tega, kar nas dela ljudi, tudi igra, in poezija je, z besedami avtorice: »opomin na ludizem, na igro, kakršni smo se, če smo imeli to srečo, predajali kot neobremenjeni otroci, to je prostor, ki jeziku omogoči domala vse.« Skozi enajst esejev zbirke Poskus vsakdanjosti se plete rdeča nit, ki bi jo lahko poimenovali »klic k humanizmu«. Iz njih se izliva ljubezen do umetnosti in radost do ustvarjanja, pa tudi čudenje nad lepoto, ki vznika tudi takrat, ko tega ne bi pričakovali. Eseji so hvalnica trenutkom medčloveške povezanosti in bližine, ki se lahko zgodi prek medija umetnosti, kot je glasba, ali pa v pristnem stiku, četudi še tako bežnem. Torej, zapravljajmo čas, berimo poezijo drevesom. Ostanimo Ljudje.

Notranji minister Boštjan Poklukar bo po odstopu Senada Jušića s položaja generalnega direktorja policije vladi za njegovega vršilca dolžnosti predlagal dosedanjega direktorja uprave kriminalistične policije Damjana Petriča. V SD in Levici so Jušićev odstop pozdravili, kljub temu pa se bodo še pogovorili o tem, ali bodo na interpelaciji ministra Poklukarja podprli ali ne. Drugi poudarki oddaje: Evropska komisija grozi s prekrškovnim postopkom, če bo slovenska vlada ukrepala proti agenciji za energijo zaradi omrežnin Poljski premier Tusk Rusijo obtožuje načrtovanja terorističnih dejanj proti Poljski in drugim državam Skupščina invalidskega podjetja CSS potrdila likvidacijo

Prvi konec tedna v tem letu nam prinaša prvi letošnji tekmi v svetovnem pokalu za alpske smučarke, ki ga šestič po vrsti gosti Kranjska Gora. Na današnjem veleslalomu bodo slovenske barve zastopale Neja Dvornik, Andreja Slokar, Nika Tomšič in Ana Bucik Jogan. Organizatorji si želijo preseči lanske številke, ko si je prireditve ogledalo več kot 7 tisoč gledalcev. Drugi poudarki oddaje: - Poljski premier Tusk v Varšavi: če bo Evropa šibka, ne bo preživela. - Francoski zunanji minister in nemška ministrica v Siriji pozvala k zastopanosti vseh skupnosti. - Predstavniki Izraela in Hamasa v Katarju nadaljujejo pogajanja o prekinitvi ognja.

Poljski mišek noče postati zvezda. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Arcadio Lobato. Prevedel: Janko Dolinšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Slovenski odbojkarji so zgodovinski prvi nastop na olimpijskih igrah končali v četrtfinalu. Kljub borbenosti so morali v Parizu premoč priznati prvi reprezentanci na svetovni lestvici, Poljski, ki je bila boljša s 3 proti 1 v nizih. Za Slovenijo je največ točk, 16, zbral Klemen Čebulj. Preostale novice: Julija povečanje števila brezposelnih, a še vedno je teh 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Leto dni od poplav še vedno niso popravljeni uničeni nasipi na Muri. V nemirih v Bangladešu ubitih približno 300 ljudi, predsednica zapustila državo.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.

Živela je v današnji Poljski v 14. stoletju in je zavetnica Prusije. Poročila se je zelo …

Tvoj življenjepis se bere kot pravljica. Nekoč sta v deželi za devetimi gorami in devetimi vodami živela …

Slovenski odbojkarji so se na turnirju lige narodov v Antalyi pomerili še s Francozi. Po tekmi z olimpijskimi prvaki jih čakata še obračuna proti Kanadi in Poljski. V Abu Dabiju se končuje svetovno prvenstvu v judu. Predzadnji dan prvenstva je postregel z borbami v najtežjih kategorijah, jutri pa bodo na vrsti še ekipni boji.

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.

Umetniško sliko iz 17. stoletja, ki prikazuje Kazimirja v kraljevski opravi, hranijo …

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.

Posledice afere nakupa sodnih prostorov tako rekoč vsak dan narekujejo tempo politiki. V Socialnih demokratih bodo 13-ega aprila odšli na izredni volilni kongres. To je sinoči po konferenci sporočila Tanja Fajon, ki ostaja predsednica stranke, Matevž Frangež pa je začasno prevzel položaj glavnega tajnika. Oči javnosti so zdaj uprte tudi v premierja Roberta Goloba in Dominiko Švarc Pipan oziroma v njeno ministrsko usodo. Premier Golob še danes pričakuje ugotovitve Švarc Pipanove o postopku nakupa sodnih prostorov, kar se bo tudi zgodilo. Odprto ostaja, kako in kdaj bo z ministrskega položaja odšla Dominika Švarc Pipan, če sploh. Preostale novice: Mednarodna skupnost svari Izrael pred nadaljevanjem vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze. V Kairu pogajanja o morebitni prekinitvi ognja. Poljski kmetje tudi danes na meji z Ukrajino v znak protesta proti nelojalni konkurenci omejujejo promet tovornjakov z ukrajinskim žitom. Po državi vrhunec pustnih prireditev in pokop Pusta. Jutri pepelnična sreda in postni čas.

V zgodnjih jutranjih urah po slovenskem času so smučarske skakalke že začele nastope na Japonskem . Večina športnega dogajanja pa bo popoldne. Slovenski rokometaši bodo nadaljevali evropsko prvenstvo v Nemčiji s tekmo proti Poljski, rokometašice Krima čaka tekma lige prvakinj., Ljubljančanke pa v 10. krogu gostujejo na Norveškem pri ekipi Vipers iz Kristiansanda.

Moška rokometna reprezentanca začenja priprave na januarsko evropsko prvenstvo v Nemčiji, kjer bo turnir v Berlinu začela proti Norveški, Poljski in Ferskim otokom. Nogometaši Olimpije, brez možnosti za uvrstitev v končnico, sezono konferenčne lige končujejo v Bratislavi proti Slovanu, sezona svetovnega pokala v biatlonu pa se nadaljuje v Lenzerheideju.

Poljski skladatelj Andrzej Panufnik v simfoniji iz leta 1948 združuje ljudsko umetnost in abstraktne glasbene ideje v učinkovito štiristavčno delo, s katerim se Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Thomasom Sanderlingom predstavlja na tretjem večeru Kromatike in naslednji teden še na gostovanju v Varšavi.

Med osrednjimi temami poslanskih vprašanj premierju Robertu Golobu je bila odprava škode po poplavah. Napovedal je za 640 milijonov evrov neposrednih izplačil prizadetim ljudem, gospodarstvu in občinam in zagotovil, da popoplavna obnova ostaja prednostna naloga. Obseg škode v kmetijstvu pa je ministrica Irena Šinko predstavila evropskim kolegom v Bruslju. - V kmetijstvu za 145 milijonov evrov škode, prizadetih več kot 2 tisoč 700 gospodarstev. - Za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju ponujenih 847 milijonov evrov. - Zaradi omejitve uvoza žita Ukrajina proti Poljski, Madžarski in Slovaški sprožila sodni postopek.

Evropska centralna banka je v primežu trdovratne inflacije včeraj vnovič zvišala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke na 4 odstotke. Kot pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, odločitev ni presenetljiva. Po njegovem bi bilo bolj presenetljivo, če bi dvige nadaljevala tudi v prihodnje, saj ocenjujejo, da so dozdajšnji dvigi obrestnih mer takšni, da bodo pomembno prispevali k zniževanju inflacije v naslednjih četrtletjih in tudi letih. Drugi poudarki oddaje: - V zraku visi proračun ameriške zvezne vlade v novem fiskalnem letu, ki se začne oktobra. - Nemški muzej romantike bo do konca novembra gostil razstavo o Francetu Prešernu in Luizi Pesják. - Slovenski odbojkarji v polfinalu evropskega prvenstva izgubili proti Poljski. Jutri se bodo na tekmi za bron pomerili s Francijo.

Slovenski odbojkarji na evropskem prvenstvu žal ne bodo branili srebra izpred dveh let, saj so v polfinalu s 3:1 klonili proti Poljski. Nasprotnika v tekmi za bronasto medaljo bodo dobili po tekmi med Italijo in Francijo, ki poteka prav zdaj. Druge teme: - Evropska centralna banka znova zvišala temeljno obrestno mero - Analiza poplavljenih območij kaže največ onesnaženja v porečju reke Meže - V Libiji potrjenih že več kot 11 tisoč 300 žrtev poplav

Poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) v svojih literarno-reportažnih besedilih največkrat ubeseduje avtobiografska doživetja ob zgodovinskih dogodkih. Kapuściński je bil tudi kot novinar priča mnogim prelomnim dogodkom in zato se mnoga njegova literarna dela nanje tudi navezujejo. V njih je posebej zanimiv njegov odnos do Drugega. S prevajalcem dr. Nikolajem Ježem, ki je prevedel njegova dela Cesar (CZ, 1999), Ebenovina (CZ, 2003) in Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009), predstavljamo tega zanimivega poljskega pisatelja 20. stoletja.

Ponekod po državi so zaradi bojazni pred naraščajočimi rekami tudi minulo noč evakuirali prebivalce. Pristojne službe so med drugim pomagale pri nameščanju protipoplavnih vreč, predvsem ob rekah v srednjem in spodnjem toku. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je o zgornji Savinjski dolini, ki je zelo prizadeta, povedal, da se razmere tam počasi umirjajo.V oddaji tudi o tem:  - Vlada o ukrepih za čimprejšnjo pomoč prizadetim v vodni ujmi. - Slovenija bo najverjetneje sprejela mednarodno pomoč v mehanizaciji za vzpostavitev cestne infrastrukture. - Matej Mohorič zmagovalec kolesarske dirke po Poljski; drugi poraz slovenskih košarkarjev proti Grčiji.   - Padavine bodo čez dan slabele, na jugu bo popoldne še kakšna nevihta. 

Zavod za zaposlovanje bo objavil podatke o številu junija registriranih brezposelnih. Aprila in maja jih je bilo najmanj po letu 1990. Na trgu dela ostaja optimizem, razmere za zaposlovanje so ugodne. Bo tako tudi v prihodnje? Potem ko je ponudba blaga po pandemiji komaj dohajala podivjano povpraševanje, se zdaj dogaja nasprotno: povpraševanje se umirja, cikel se že nekaj časa obrača navzdol. Iz Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil zaradi inflacije, previdnosti kupcev in dražjega zadolževanja, pa tudi zaradi višjih plač in drugih stroškov. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila. Storitvena dejavnost se za zdaj še drži nad vodo. Ali bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji? Druge teme oddaje: - Tudi najnovejšemu predlogu uvedbe minimalne plače v Italiji ne kaže dobro - Ob nasilju v Dženinu na Zahodnem bregu še palestinsko-izraelsko obstreljevanje na območju Gaze - Odbojkarska reprezentanca tretji turnir lige narodov na Filipinih začenja proti Poljski

Tretji zaporedni volilni konec tedna za zdaj mineva mirno. Pristojne službe doslej niso zaznale nobene kršitve referendumskega molka pred jutrišnjo superreferendumsko nedeljo, ko bodo volivci glasovali na treh referendumih - o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Druge teme oddaje: - Ukrajina začela izvajati program prehranske pomoči najrevnejšim državam - Na italijanskem otoku Ischia pod plazom umrla najmanj ena oseba, 10 pogrešanih - Poljski nogometaši na svetovnem prvenstvu odpravili Savdsko Arabijo, Avstralci premagali Tunizijo

Prvič po začetku ruske agresije na Ukrajino je izstrelek včeraj padel na ozemlje članice Nata. Na jugovzhodu Poljske sta bila pri tem ubita dva človeka. Moskva zanika vpletenost, Varšava pa trdi, da je izstrelek ruske izdelave. Poljski premier Mateuš Morawiecki je pozval državljane, naj ostanejo mirni. Po besedah predsednika poljske vlade je država povečala pripravljenost dela varnostnih sil in tudi ob pomoči zaveznic poostrila nadzor svojega zračnega prostora. Varšava naj bi v skladu s četrtim členom Severnoatlantske pogodbe pozvala k izrednemu sestanku Nata. Veleposlaniki bodo o incidentu predvidoma razpravljali že to jutro. Po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna je malo verjetno, da bi bila raketa izstreljena iz Rusije. Kijev pa je medtem zavrnil navedbe Moskve, da gre morda za ukrajinsko raketo. Druge teme: - Donald Trump demokrate označil za poražence ameriških vmesnih volitev in napovedal vnovično predsedniško kandidaturo za volitve leta 2024 - Odbor za finance danes o dohodninskih spremembah, ki ukinjajo zviševanje splošne olajšave in ostreje obdavčujejo normirane samostojne podjetnike; novela jutri že pred poslanci - Na dobrodelnem večeru Olimpijskega komiteja Slovenije 135 tisoč evrov za mlade športnike iz socialno ogroženih okolij, po Tini Maze ambasador akcije postal Primož Roglič

Raketa, ki je sinoči padla na Poljsko v bližini ukrajinske meje in pri tem ubila dva človeka, po vsej verjetnosti ni priletela iz Rusije, temveč bi lahko šlo za izstrelek ukrajinske protiraketne obrambe, so danes potrdile prve preiskave. Zavezniki zveze Nato so Poljski obljubile vso pomoč pri preiskavi, svetovni voditelji pa v prvih odzivih, dokler ne bodo znani rezultati preiskave, pozivajo k previdnosti in umiritvi razmer. Drugi poudarki oddaje: - Trump tudi uradno napovedal vnovično kandidaturo za položaj ameriškega predsednika. - Nasa proti Luni uspešno izstrelila doslej najmočnejšo raketo programa Artemis. - Po 20-ih letih prostorske stiske ljubljanska Akademija za glasbo v prenovljenih prostorih Kazine.

Odmeva novica, da naj bi na ozemlje Poljske v bližini meje z Ukrajino padli dve ruski raketi, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Poljski premier Morawiecki je že sklical nujno sejo odbora za nacionalno varnost. Napad je potrdil ukrajinski predsednik Zelenski in ga označil za hudo stopnjevanje konflikta, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Uradna Moskva zanika, da bi njeni raketi zadeli članico Nata in Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - Nataša Pirc Musar in Borut Pahor v predsedniški palači v ospredje postavila Zahodni Balkan. - Slovenija podpisala pogodbo z Alžirijo o dobavi zemeljskega plina. - Einspielerjeva nagrada avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju.

Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se globalno recesijo. Italija je v nedeljo izvolila novo oblast, ki naj bi bila odločno desna. Zdaj je že jasno, da so dobile tri stranke desnosredinske koalicije – Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija – krepko večino sedežev tako v poslanski zbornici kot v senatu. Zaenkrat kaže, da bo mandatarka postala Giorgia Meloni. Novice nam povedo, kako malo manevrskega prostora bo imela naslednja vlada pri bistvenih temah: pri boju z energetsko draginjo in inflacijo, reševanju morebitne gospodarske stagnacije, pri vzdržnosti javnih financ, nujnih socialnih transferjih ter pri odnosu do vojne v Ukrajini. Janko Petrovec Italija je gospodarsko bistveno močnejša država kot sta Madžarska ali Poljska, vendar pa je politično manj suverena, zlasti zaradi usodne prepletenosti z nemškim, pa tudi s francoskim gospodarstvom. Ursula von der Leyen zato nima prav, ko pravi, da bodo v primeru, če bi se stvari v Italiji razvile v neželjeno smer, uporabili orodja, ki so jih razvili pri Poljski ali Madžarski. Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati mnogo bolj temeljito in rahločutno, to je Evropa doslej znala storiti. Janko Petrovec Približno tretjina italijanskega elektorata je tradicionalno nagnjena v desno in kadar desnica stopi skupaj, njihove glasove tudi pobere. Melonijeva bo skrajno desni agendi najverjetneje sledila tam, kjer "ne stane nič" in je prizadet le majhen del družbe. Tu pridemo do vprašanja manjšin: priseljenskih in jezikovnih, spolnih in spolno identitetnih. Pridemo do vprašanja netradicionalnih družin in do vprašanja ženskih pravic, začenši s pravico o svobodnem odločanju o svojem telesu.

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je bil poljski pesnik, prevajalec in predavatelj Tomasz Różycki. Pri založbi Beletrina je ob tem izšel izbor njegove poezije v prevodu Jane Unuk z naslovom Teorija praznine. S pesnikom se je o poeziji, ustvarjanju in tudi o prostorih, ki določajo pesniško ustvarjanje, pogovarjala Petra Meterc. Foto: https://www.stihoteka.com/avtorji/tomasz-rozycki-1

Slovenija je klavrno končala svoje nastope na evropskem prvenstvu s porazom proti skromni Poljski. Kaj je šlo narobe? Zakaj je Poljska izgledala bistveno boljša kot v resnici je? Je to morda tudi konec te generacije?

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Poljski. Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Poljski pari, ki so poročeni 50 let, prejmejo iz rok predsednika republike državno odlikovanje. Gre za srebrno medaljo z roza trakom. Trditev je resnična 2. Če ne poznate njegovega imena, psa na poljskem običajno pokličete z besedo "burek", kar bi pomenilo "kuža". Trditev je resnična 3.Nogometaš Robert Lewandowski je v nemški ligi leta 2010 pristal in naredil kariero zato, ker ga je na poti v Anglijo takrat ustavil islandski vulkan Eyjafjallajökull. Trditev je resnična 4. Nekdanji papež Janez Pavel 2. je bil strasten alpski smučar. Še kot kardinal je naredil licenco za smučarskega inštruktorja, ko je postal papež, pa mu je funkcija smučanje preprečevala. Trditev je izmišljena 5. Leta 1989 Poljska ni mejila na nobeno od držav, na katere meji danes. Trditev je resnična

Poljski potopisec, novinar, esejist in prevajalec je diplomiral iz mediteranske arheologije v Lodžu in iz menedžmenta v Pragi. Že med študijem se je srečal s slovensko književnostjo, kar ga je spodbudilo, da je prišel v Slovenijo in se naučil slovensko. Piše v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Konec avgusta je Nikodem Szczygłowski sodeloval na mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v Mariboru. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.

Avtor recenzije: Muanis Sinanović; Bralec: Bernard Stramič; Poljski pesnik Tomasz Różycki je pesmi za izbor Teorija praznine sam izbral, segajo pa od začetkov do letošnje zbirke, v kateri zasledimo zelo sveže teme pandemije in karantene. Pesmim je smiselno dodan avtopoetični esej, prek katerega se lahko bralec temeljiteje seznani z avtorjem. Prepoznavna poetika iz strani v strani prepreda svojo rdečo nit. Na oblikovni ravni je očitno postmoderno poigravanje s tradicionalnimi oblikami, predvsem s sonetom. Różycki, soimenjak legendarnega češkega nogometaša, zelo svobodno in z užitkom preigrava ritme in rime. Zares dobimo občutek lahkotnega žongliranja z besedami v galopu, podaja jih od enega asociativnega sklopa do drugega, med nogami in v odprte prostore, ki jih le sam vidi. S svojimi notranjimi očmi sledimo podobam, ki s tem nastajajo. Na videz bežne skačejo iz ene teme v drugo: ljubezen, narava, vsakdanji predmeti in cingljanje ulice. Od našega uma zahtevajo določeno hitrost pri sledenju njihovi poti, vendar se v svojih vrtincih, paradoksalno, globoko vtisnejo vanj. Polegajo se v telo bralca kot vlaga v zemljo, ga mehčajo in delajo dojemljivega za okolico, omogočajo, da nove asociacije in misli klijejo v njem. Ne moremo reči, da se v svojem učinku bistveno razlikujejo od drugih izpiljenih sodobnih poetik, vendar je vsaka takšna poetika tudi nezgrešljivo unikatna. Vsaka relevantna poezija se ponavlja z razliko, sodobna poezija je eno in mnogo, reka, v katero nikoli ne stopimo dvakrat. Sorodni učinki vsakič žarijo v drugem barvnem odtenku. Poezija Tomasza Różyckega je prepišna, gladi nas kot vetrič ob odprtem oknu po jesenskem dežju, z njo smo melanholični in vedri hkrati, razigrani in zamišljeni, zasanjani in družabni. Velike teme so nezgrešljive, in ne bi mogli reči, da so ironizirane. Le način njihove obravnave je drugačen kot pri klasični poeziji od romantike do moderne. Pesmi v prvem delu opusa pogosto govorijo skozi perspektivo dveh. Svet je doživet izrazito skozi izkušnjo ljubezenskega sobivanja in skupnega zaznavanja. Dva sta povezana v razcepu in razcepljena v povezanosti. Držita vsak svoj tečaj, skozi katerega se vliva svet v svoji barviti trpkosti. Tu so pesmi izraziteje zaznamovane z neposrednostjo občutja, medtem ko v poznejšem opusu vanje vstopa tudi filozofija in z njo filozofsko motrenje. Lirski subjekt je manj dvojinski in ljubezenski ter bolj obči, je človek, ujet v dobo tehnoznanosti, nemočen pred zemeljskimi silami, hkrati pa monumentalen ravno zaradi svojega mišljenja, pesnjenja, zavesti. Prav tako so poznejše pesmi prežete z nežnim humorjem, ne želijo se prepustiti moralizirajoči otrplosti, v čemer je tudi njihova etična stava. S tem spomnijo na pesmi Zbigniewa Herberta, rojaka in enega najpomembnejših pesnikov dvajsetega stoletja, iz kanonske zbirke Gospod Cogito. Sodobna poljska poezija je močno povezana s slovensko; vpliv in prevodi potekajo v obeh smereh. Če bi iskali domačega pesniškega sorodnika, bi ga morda našli v Primožu Čučniku, predvsem na ravni jezikovne igrivosti in preigravanja referenc in pretočnosti podob. Vendar pa je poetika Rožyckega za odtenek manj eksperimentalna in bolj prosojna. Lahko bi jo primerjali s potokom. Je dokaj dostopna in pusti gledati skozse, a tisto, kar vidimo na dnu, prod, je obarvano z njeno optiko, videno glede na to, kako lomi svetlobo na sončen ali temačen dan. Gre za poezijo, ki se pusti oblikovati podnebju in njegovi negotovosti, ob tem pa osvežuje in povečuje, zamegljuje, optično preceja resničnost pod vodstvom besed, asociacij in temeljne vedrine, zmožne omehčati udarce usode na nelažniv način. S tem potrjuje status poezije kot zapostavljenega, vendar lahko dostopnega zdravila v izrazito nepoetično naravnanem svetu. Ta teorija praznine zatrjuje, da v praznini pravzaprav ni nič zares praznega.

Pahor ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: Gre za praznik vseh Slovenk in Slovencev.Premier Golob z vladno ekipo obiskal Prekmurje, kjer so se seznanili z izzivi regije in predlagali rešitve.V NSi podpirajo nižji DDV na energente in pozivajo k davčni razbremenitvi hrane.Škof Matjaž ob izidu sklepnega sinodalnega dokumenta Cerkve v Sloveniji: Vključila se je približno polovica župnij, začeli smo odkrito govoriti o tem, kaj nas žuli.Poljski premier zaradi vojne v Ukrajini in paktiranja voditeljev povezave z Rusijo ostro nad Evropsko uniji.V kočevskem Melaminu po nesreči ponovno vzpostavili petino proizvodnje.Tomc: Evropska unija se mora ponovno vrniti k izvornim evropskim vrednotam.ŠPORT: Slovenski košarkarji z Dragićem in Dončićem drevi proti Srbiji.VREME: Danes in jutri še vroče, jutri zvečer možne nevihte.

Iz Hrvaške poročajo o eni hujših prometnih nesreče, ki se je danes zjutraj zgodila na hrvaški avtocesti med Varaždinom in Zagrebom. Poljski avtobus z romarji, namenjen v Međugorje, se je prevrnil v jarek, pri čemer je umrlo 12 ljudi. 32 ljudi je poškodovanih, od tega 19 huje. Kot je dejal notranji minister Davor Božinovič, delajo vse, da poskrbijo za tiste, ki so v teh težkih razmerah v hrvaških bolnišnicah. V stiku so tudi s poljskimi oblastmi. Vzrok nesreče sicer še ni znan, prieskava še poteka. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Posvetovalna skupina ob izrazitem poslabšanju epidemije za obvezno samotestiranje v šolah. Epidemija je dodatno pospešila razvoj avtodomarskega turizma, rak rana ostajajo kadri. Ob obletnici ameriškega napada na Hirošimo opozorila na aktualno nevarnost jedrskega spopada.

Poljski avtobus romarjev v Medžugorje na hrvaškem zletel s ceste. Umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 32 je ranjenih.Ekonomist Lahovnik kritičen do vladnega višanja davkov v času velike inflacije: To bo prizadelo podjetja in državljane.Predlog elektronskega beleženja delovnih ur naletel na oster odziv delodajalcev.Mednarodna agencija za jedrsko varnost za nujen inšpekcijski pregled ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje.Posvetovalna skupina ob izrazitem poslabšanju epidemije predlaga obvezno samotestiranje v šolah.Šport: Goran Dragić se vrača v slovensko reprezentanco, s katero je leta 2017 osvojil naslov evropskega prvaka.Vreme: Danes bo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.

Tonin kritičen do vladnega predloga davčnih sprememb: kljub vse višjim življenjskim stroškom prihaja znižanje plač za vse in dodatna obdavčitev nepremičnin.Davčni strokovnjak Simič: Predlagana reforma je davčno maščevanje.Generalni sekretar Združenih narodov: Človeštvo je le en napačen korak stran od jedrskega uničenja.Prva ladja z ukrajinskim žitom naj bi v Turčijo priplula po polnoči.V Mariboru so se s slovesnostjo spomnili obletnice genocida nad Romi.Kako se z aktualnimi razmerami na področju covida soočajo domovi starejših?Minister Bešič Loredan: kljub prijavi na KPK obnova UKC Ljubljana ni ogrožena.Teden dojenja: v Sloveniji vse večja naklonjenost doječim materam.ŠPORT: Kolumbijec Higuita novi vodilni na kolesarski dirki po Poljski.VREME: popoldne še možna kakšna ploha, prihodnji dnevi spet sončni in bolj vroči.

Poljski miški pekarici maček uniči dom. V solzah se odpravi na pot. Novi dom si postavi v gozdu, v pečico pa potisne potico. Njeno prepevanje sliši gozdna miška. Kdo si pa ti, se sprašujeta miški. Pravljica Nine Mav Hrovat

Tvoj življenjepis se bere kot pravljica. Nekoč sta v deželi za devetimi gorami in devetimi vodami živela …

Za slovenske ljubitelje nogometa je današnja nedelja ena od najbolj vznemirljivih. Nocoj bo znan letošnji državni prvak v nogometu. Na trnih so zlasti Štajerci in Primorci; Maribor ima pred Koprom točko prednosti. Že jutri pa bo znova pestro na političnem parketu. Po posvetu vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike naj bi Robert Golob že jutri tudi uradno postal kandidat za mandatarja. V oddaji tudi: Poljski predsednik Duda v radi: Le Ukrajina lahko odloča o svoji usodi. Okužbo z virusom opičjih koz danes potrdili tudi na Dunaju. Kalabrijska mafija naj bi načrtovala umor tožilca v do zdaj največjem procesu proti njej.

Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Rusija je okrepila svoje napade na vzhodu in jih razširila tudi na jug države. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. V ukrajinski prestolnici sta bila tudi ameriška zunanji in obrambni minister in Ukrajini obljubila pomoč v vojaški opremi. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Teden v mednarodni politiki pa je močno zaznamovala zmaga Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah, s čimer si je zagotovil nov petletni mandat. Čeprav poražena, je Marine Le Pen vseeno dosegla najboljši rezultat v zgodovini svoje stranke.

Vlada se bo dopoldne sešla na redni seji. Pričakujemo obravnavo dokumentov, s katerimi že zamuja in so podlaga za proračunski okvir. Na dnevnem redu sta med drugim uredbi, ki določata trošarine na električno energijo in energente, tudi pogonska goriva. Pred volitvami so ministri sporočali, da bodo, če bo treba, podaljšali zamrznitev maloprodajnih cen goriv. Druge teme oddaje: - Unija: ruska ustavitev dobave plina Poljski in Bolgariji ne bo razdelila članic, temveč bo spodbudila solidarnost - V Washingtonu so se poslovili od prve ameriške zunanje ministrice Madeleine Albright - Pred praznikom dela: ali je skoraj sto let po uvedbi 8-urnega delovnika čas za njegovo skrajšanje?

Danes je državni praznik Dan upora proti okupatorju, ki je tudi dela prost dan. Z njim se spominjamo slovenskega odporništva in nastanka Osvobodilne fronte, ključne odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja slovesnost je potekala sinoči na Mali Gori pri Ribnici. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da se moramo zavedati, da boj narodov za svobodo poteka po vsem svetu, vsak trenutek. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi danes prekinila dobavo plina Poljski in Bolgariji - Golob si želi nove vlade že v juniju, Tonina ob tem poziva naj ne podpisuje dolgoročnih pogodb za nakup orožja - Bo strateški načrt prihodnje kmetijske politike v Sloveniji ostal okolijsko neambiciozen?

Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju je predsednik republike Borut Pahor v nagovoru poudaril, da je uporništvo del našega narodnega značaja. Kot je še dejal, bo tisti, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal, kar po Pahorjevih besedah velja tudi za ukrajinski narod. Druge teme: - V Bruslju, Varšavi in Budimpešti Moskvi očitajo izsiljevanje - Evropska komisija proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja sredstev z vladavino prava - Slovenija v najnovejšem poročilu Sveta Evrope o medijski svobodi večkrat omenjena ob Madžarski in Poljski

Plačevanje ruskega plina v rubljih, če to ni predvideno v pogodbi, predstavlja kršenje sankcij Evropske unije proti Rusiji, je danes v odzivu na ustavitev dobav Gazpromovega plina Poljski in Bolgariji dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ruske poteze je označila za izsiljevanje. Ob tem v Bruslju napovedujejo takojšnje in usklajene ukrepe. Rusija na drugi strani zatrjuje, da ne izsiljuje in da ostaja zanesljiv dobavitelj energentov, nadaljuje pa tudi spopade na ukrajinskih bojiščih. Druge teme: - Moskva trdi, da je v Ukrajini uničila veliko pošiljko orožja - Platforma Sveta Evrope za varnost novinarjev opozarja na spodkopavanje medijske svobode v Sloveniji - Hepatitis neznanega izvora pri otrocih zbuja skrbi, pediatri mirijo

Današnji državni praznik Dan upora proti okupatorju slavi uporništvo, je v nagovoru državljanom poudaril predsednik Republike Borut Pahor in dodal, da je uporništvo skozi naše narodno zorenje postalo del narodnega značaja. Tisti, ki ima moralni prav, bo na koncu vedno zmagal, kar po Pahorjevih besedah velja tudi za ukrajinski narod. Druge teme: - V Bruslju prekinitev dobave ruskega plina Poljski in Bolgariji označili za nesprejemljiv način izsiljevanja - Poročilo Sveta Evrope: Slovenija na poti vladne ugrabitve medijev - Zadnje slovo od Madeleine Albright, ena najvplivnejših državnic svoje generacije

20-ti dan invazije v Ukrajini ruska stran poroča o velikih vojaških uspehih, Ukrajinci pa zagotavljajo, da se ne bodo predali. V letalskih napadih na Kijev je bilo zadetih več stanovanjskih stavb in postaja podzemne železnice. Nadaljujejo se tudi obstreljevanja drugih mest, najhujša humanitarna kriza je še vedno v pristaniškem Marjupolju, ki pa ga je danes vendarle lahko zapustilo še nekaj ljudi. V Dogodkih in odmevih tudi: - Premier Janez Janša s češkim in poljskim kolegom na poti v Kijev - Poskus pogovorov med šolskim ministrstvom in pristojnimi sindikati propadel - Demenca ostaja prezrta bolezen, s težkim bremenom tudi za svojce obolelih

Čeprav se nam bo dopisnica Polona Fijavž oglasila iz Berlina, bomo pa vsaj del 18. vzporednika pogledovali vzhodneje. Nemčija z novo vlado namreč želi tudi na novo zastaviti odnose z Rusijo in Ukrajino, saj si želi biti večja dejavnica pri reševanju spora med tema državama. Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska s trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo, v teh mesecih ni dosegla veliko. Je pa veliko in vse več osebnih stisk ne le beguncev, ki v nemogočih razmerah čakajo na svojo usodo, ampak tudi ljudi, ki živijo na tem območju in poskušajo beguncem vsaj malo pomagati ali vsaj preprečevati še večje tragedije. V ospredje dogajanja v Nemčiji pa bomo postavili številne spremembe, ki naj bi državljanom olajšale življenje. Mednje so uvrstili tudi informiranje o tem, da bodo zdravniki, ki opravljajo splav, to smeli tudi javno objaviti.

Pred prihajajočimi prazniki in ob gneči v nakupovalnih središčih naj bi vlada na današnji dopisni seji sprejela nekatere omejitvene ukrepe. Kot je sinoči dejal zdravstveni minister Janez Poklukar, so ukrepi nujni, šlo naj bi za omejitev števila kupcev v trgovinah. O drugih ukrepih bo vlada razpravljala na redni četrtkovi seji, stroka se med drugim nagiba k prepovedi silvestrovanj na prostem. Ostali poudarki oddaje: - Bruselj proti Poljski sprožil postopek zaradi kršitev evropskega prava. - V hoško Magno se vrača proizvodnja, okoljevarstveno dovoljenje pravnomočno. - Požar v zasebnih apartmajih na Pohorju povzročil milijonsko škodo.

Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje nudi vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem trenutku ni interesa…..

Bolnišnice so na robu zmogljivosti, zaposleni, ki še vztrajajo, so izčrpani. V prihodnje bodo sicer številni bolje plačani za svoje delo. A ob prilivu bolnikov je vprašanje, če bo tistih, ki skrbijo za bolnike, dovolj. Kapacitete enot intenzivne terapije naj bi po napovedih Inštituta Jožefa Štefana presegli prihodnji teden. Ključna rešitev je cepljenje, poudarja vodja oddelka Intenzivne terapije na Infekcijski kliniki Matjaž Jereb. Druge teme: - Rok Svetlič je novi ustavni sodnik - Iz Bruslja pozivi Poljski, naj s prebežniki na beloruski meji ravna človeško - Slovenski knjižni sejem tudi letos zgolj na spletu

Poljski mišek noče postati zvezda.tttt Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Arcadio Lobato. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Voditelji 20-ih gospodarsko najmočnejših držav sveta so v ospredje zasedanja v Rimu postavili spopadanje s pandemijo in podnebnimi spremembami. Med bolj odmevnimi sklepi današnjega dne pa je potrditev 15-odstotnega globalnega davka za korporacije, ki naj bi preprečil prelivanje dobičkov v davčne oaze. Kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel, je odločitev mednarodne skupnosti eden od pomembnih korakov na poti gospodarskega okrevanja po pandemiji, pa tudi znak pravičnosti v dobi digitalizacije. Drugi poudarki oddaje: - Ob zaostrovanju epidemičnih razmer vse večji pritisk na bolnišnice - Evropska komisija bo Poljski blokirala izplačilo sredstev za okrevanje - Več sto tisoč protestnikov v Sudanu nasprotovalo vojaškemu prevratu

Epidemične razmere so alarmantne, opozarjajo pristojni. Če bo na intenzivnih oddelkih zasedenih od 160 do 180 postelj, bo pristojni minister Janez Poklukar predlagal vsaj delno zaprtje družbe. Ob tem je napovedal tudi samotestiranje za šolarje, dijake in študente dvakrat na teden, za delavce pa na vsakih 48 ur. Druge teme: - Pet opozicijskih poslanskih skupin vložilo interpelacijo zoper okoljskega ministra Vizjaka - Sodišče Evropske unije Poljski naložilo milijon evrov kazni na dan zaradi kršenja načela neodvisnosti sodstva - Pri graditvi drugega tira zamude; izvajalci računajo, da bodo kljub temu ujeli končni rok

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Slovenija pred 30 leti prvič suverena, ker ni imela več tujega vojaka na svojem ozemlju.Policija preiskuje pošiljke z grozilno vsebino, ki so prispele na naslove predstavnikov države in parlamenta.V zadnjih dneh porast števila novih okuženih; poostren nadzor izvajanja pogoja PCT tudi v javnem potniškem prometu.Državni zbor o spremembah pri dohodnini, ki bi po oceni vlade zagotovile višje neto dohodke.Slovenska karitas poslance poziva k zavrnitvi novele zakona o igrah na srečo.Vreme: Jutri pretežno oblačno, ponekod na zahodu in osrednjih krajih možen rahel dež.Po več dneh protivladnih protestov v Sudanu vojska izvedla državni udar, mednarodna skupnost ogorčena.Poljski premier Evropsko komisijo poziva k opustitvi groženj in finančnih sankcij.Kitajska namerava do leta 2060 porabo fosilne energije zmanjšati pod 20 odstotkov.

Rešitev glede vprašanja primarnosti evropskega prava je treba iskati skupaj s Poljsko in ne proti njej, je po koncu evropskega vrha v Bruslju dejal premier Janez Janša. Če so politično izbrani ustavni sodniki nelegitimni, kot v resoluciji Poljski očita Evropski parlament, pa imamo po Janševih besedah veliko težavo z legitimnostjo ustavnega sodišča tudi v Sloveniji. Druge teme: - Slovenija Natu namesto dveh obljublja eno srednjo bojno bataljonsko skupino, ladjo Triglav in transprotno letalo - Inšpektorji konec tedna v poostren nadzor izvajanja pogojev PCT - Marjanca Mihelič za prevod zbirke kratke proze Svet gre naprej prejela Sovretovo nagrado

Epidemične razmere pri nas so še naprej slabe. Včeraj so potrdili tisoč 845 novih primerov okužbe s koronavirusom, aktivnih primerov pa je že skoraj 15 tisoč. Razmere v bolnišnicah so za zdaj še nespremenjene, v njih zdravijo 421 bolnikov s covidom, 120 jih je na oddelkih intenzivne nege. Umrlo je sedem bolnikov. Zdajšnje povečevanje števila okuženih se bo v bolnišnicah poznalo čez teden ali dva, ključni ukrep za razbremenitev zdravstvenega sistema pa je še vedno cepljenje. Prihodnje leto bodo cepivo podjetij Pfizer in BionTech polnili tudi pri nas, in sicer v Novartisu. Ostale teme oddaje: - KPK: Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Cantarutti pri nakupih zaščitne opreme kršil integriteto. - Evropski poslanci bodo po napovedih Komisijo pozvali k ukrepanju proti Poljski. - Goriški pianist Aleksander Gadžijev drugi na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi.

Težavna razprava o Poljski, ki nacionalno pravo povzdiguje nad evropsko, pandemija Covida-19 in visoke cene energentov so zaznamovale prvi dan srečanja evropskih voditeljev v Bruslju. Mnenja niso deljena le glede Poljske, tudi razprava o ukrepih proti višanju cen energije predvsem na področju dolgoročnih rešitev ni prinesla enotnosti. V Bruslju pa so danes zbrani tudi obrambni ministrti članic zveze Nato. Druge teme: - Stoltenberg: Misija v Afganistanu ni bila zaman - Slovenija bo več kot 600 tisoč odmerkov cepiva Janssen donirala afriškim državam - Nogometaši Mure izgubili proti Rennesu z 1:2

Danes je v ospredju odziv okoljskega ministra Andreja Vizjaka na objavo posnetka, v katerem se s podjetnikom Bojanom Petanom dogovarja o nadzoru nad Termami Čatež. Vizjak trdi, da gre za manipulacijo. Koalicijski partnerji pričakujejo pojasnila, opozicijski četverček KUL pa odstop celotne vlade. Druge teme: - Nazadnje pozitivnih kar 33 odstotkov testov na koronavirus - Vlada jutri o cenah energentov, ukrepi pa so že pripravljeni - Evropska komisija vztraja pri ukrepanju proti Poljski

Posnetek ni avtentičen, je dejal minister Andrej Vizjak v odzivu na zvočni posnetek pogovora, ki je pricurljal v javnost. Kot je slišati, v njem Vizjak podjetnika Bojana Petana nagovarja, naj prevzem Term Čatež opravi tako, da mu ne bo treba plačati davka. Vizjak je dodal, da se s Petanom nikoli ni dogovarjal o poslu. Ostale teme oddaje: - Vlada je z delovnim posvetom v Kopru začela današnji obisk obalno-kraške regije. - Komisarka Ursula von der Leyen napovedala ukrepanje proti Poljski glede spoštovanja vladavine prava. - V Pliberku kulturni teden koroških Slovencev.

Novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitri Muratov iz Rusije sta letošnja Nobelova nagrajenca za mir. Ob njunih izjemnih prizadevanjih za varovanje svobode izražanja Nobelov odbor poudarja, da sta predstavnika vseh novinarjev, ki se bojujejo za to svobodo v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski. Druge teme: - Vlada načrtno uničenje hrbtenico slovenskega novinarstva, opozarjajo pobudniki izredne seje o zaostrenem finančnem položaju Slovenske tiskovne agencije. Ta že 281 dni od vlade ni prejela denarja za opravljeno javno službo. Ogrožena so delovna mesta približno 100 zaposlenih. - Po neuradnih informacijah posvetovalna skupina za cepljenje daje prednost mRNA-cepivom. Odločitev naj bi sporočili prihodnji teden. - Poljski premier Morawiecki pohvalil odločitev ustavnega sodišča, da ima poljska ustava prednost pred evropsko zakonodajo, a hkrati zagotovil, da je mesto Poljske med članicami Unije. Bruselj medtem sporoča, da odločitev ne bo brez posledic.

Ministrico za izobraževanje Simono Kustec v dobre pol leta čaka že druga interpelacija, minister za pravosodje Marjan Dikaučič pa si je v nekaj manj kot treh mesecih mandata pridelal prvo. Obe interpelaciji sta bili napovedani pred časom, danes so ju stranke alternative KUL vložile. Za uspeh interpelacij stranke KUL-a potrebujejo 46 poslanskih glasov, imajo jih, kot pravijo, 43. Poslanke in poslanci bodo o delu in odgovornosti ministrov Simone Kustec in Marjana Dikaučiča govorili v drugi polovici oktobra. Preostali poudarki oddaje: - Število novih primerov okužbe s koronavirusom se vztrajno povečuje, vse več covidnih bolnikov v bolnišnicah. - Evropska komisija sodišču Unije predlagala naložitev finančne kazni Poljski zaradi nespoštovanja sodbe o disciplinski zbornici za sodnike. - Vrstijo se opozorila humanitarcev, da Afganistanu grozi splošno pomanjkanje osnovnih storitev in hrane.

Tri tedne pred začetkom pouka v osnovnih in srednjih šolah je Slovenija vnovič v oranžni fazi. Polno cepljenih je manj kot 40 odstotkov vseh prebivalcev. Trenutno hitro širjenje virusa se bo v bolnišnicah predvidoma pokazalo septembra. Pristojni opozarjajo, da epidemije s tako nizko precepljenostjo ne moremo obvladati. Druge teme: - Ustavno sodišče: parlamentarna preiskava odločitev tožilcev ni dopustna. - Poljski parlament potrdil sporno medijsko zakonodajo. - Talibani v Afganistanu nadzorujejo že 65 odstotkov ozemlja.

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

Slovenski košarkarji so z izjemno predstavo v četrtfinalu olimpijskih iger s 94:70 premagali nemške in se bodo v polfinalu pomerili z zmagovalcem obračuna med Francijo in Italijo, ki bo prav tako danes. Slovenska reprezentanca je znova blestela z ekipno igro, najboljši strelec pri naših pa je bil Zoran Dragić, ki je dosegel kar 27 točk. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Ob poslabševanju epidemične slike vse več skrbi o trajanju turistične sezone - Madrid in Ljubljana letalsko povezana vsaj do konca avgusta - Poljski ustavni sodniki danes o tem, ali ima nacionalno pravo prednost pred evropskim

Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

Opolnoči so začela veljati nova pravila na meji. Države niso več razvrščene po barvi glede na epidemiološko sliko, vsi potniki pa morajo pri vstopu v Slovenijo izpolnjevati enega od pogojev PCT, sicer morajo v 10-dnevno karanteno, ki jo lahko z negativnim testom prekinejo po petih dneh. Podrobneje v oddaji. V Dogodkih in odmevih tudi: - Dnevni migranti pozivajo vlado, naj jih uvrsti med izjeme pri prehajanju meje, ob tem ne izključujejo protestov - Jutri naj bi začeli veljati novi turistični boni za različne storitve, med drugim za obisk sejmov, kinematografov ali za nakup knjig - Evropska komisija bo proti Madžarski in Poljski začela prekrškovna postopka zaradi kršitve pravic oseb LGBTIQ - Iz Bruslja pozivi k enotnemu upravljanju z migracijami; Litvi na meji z Belorusijo pomoč evropskega azilnega podpornega urada

Slovenska košarkarska reprezentanca je že na prvi tekmi pokazala svojo moč. Res, da jim je naproti stala nekonkurečna Angola, toda tudi z Angolo so se slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu 2014 precej namučili. Tokrat pa dvomov o zmagovalcu ni bilo več že po prvi četrtini, ali pa še prej. Proti Poljakom bo seveda težje, vendar bo slovenska reprezentanca tudi na tisti tekmi favorit. Kdo nas je na srečanju z Angolo najbolj navdušil? Je morda kdo razočaral? V kratki analizi uvoda kvalifikacij za olimpijske igre smo povlekli nekaj zaključkov in se zazrli proti današnji tekmi s Poljsko. Vabljeni k poslušanju.

Tvoj življenjepis se bere kot pravljica. Nekoč sta v deželi za devetimi gorami in devetimi vodami živela …

Eden najtežjih izzivov vere je videti v nemoči vrata v Evangelij. V obdobju, ki omalovažuje ta občutek, nas Govor na gori nagovarja na prav poseben način. Tam je posameznikova nemoč, upovedena s podobami ubogih po duhu, lačnih, žejnih, žalostnih, preganjanih in krotkih, povzdignjena v privilegirano mesto vstopa v Božje kraljestvo. Zavest o lastni nemoči nas razpira za resnico človekovega obstoja, ki ga zaznamujeta podarjenost (v rojstvo) in odvzetost (v smrt). V tem spoznanju so odpravljene številne razlike med nami, poglobi pa se bližina, ki jo prikliče naša skupna usoda. Stene naše samovšečnosti se zrušijo, da zmoremo uzreti drugega. Poljski pesnik Tadeusz Rózewicz v pesmi Videl sem Ga upesnjuje to misel s podobo berača, ki mimoidočega izzove in v njem vzbudi nelagodje ob slutnji presežnega. *** Videl sem Ga spal je na klopi z glavo položeno na plastično vrečko plašč na njem je bil škrlaten podoben stari krpi za čevlje na glavi je imel kapo z naušniki na rokah vijoličaste rokavice iz katerih je štrlel prst kazalec in tisti drugi (pozabil sem kako se mu reče) videl sem ga v parku med golimi drevesi privezanimi h količku pločevinko od piva in vložkom obešenim na šipkov grm oblečen v tri puloverje črnega belega in zelenega (ampak vsi so zbledeli) je spal mirno kakor otrok začutil sem v svojem srcu (nisem pomislil ampak začutil) da je to Jezusov namestnik na zemlji mogoče pa celo sam Sin Človekov hotel sem se ga dotakniti in ga vprašati ali si ti Peter? toda zgrabila me je velika zadrega in onemel sem obraz je imel pogreznjen v kosme rdeče brade hotel sem ga zbuditi in ga še enkrat vprašati kaj je resnica sklonil sem se nadenj in zavohal slabo sapo iz ustne votline pa vendar mi je nekaj pravilo da je to Sin Človekov odprl je oči in me pogledal spoznal sem da ve vse odhajal sem zmeden oddaljeval sem se bežal doma sem si umil roke

Slovenska rokometna reprezentanca bo tekmovalno izredno pester teden začela s kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo proti Poljski, konec tedna pa se bo borila za olimpijsko vozovnico za Tokio. V evropskem košarkarskem pokalu bo Olimpija gostovala v Podgorici in v medsebojnem obračunu določila četrtfinalista. Zanimivosti ujamete v Navalu na šport.

Številne trgovine so po nekaj mesecih danes znova odprle vrata, v vrtce so se vrnili otroci po vsej državi, v šolske klopi pa so sedli vsi učenci prve triade. Ali se jim bodo prihodnji teden pridružili tudi otroci četrtih in petih razredov ter dijaki zadnjih letnikov, bi lahko bilo znano jutri. Vlada bo namreč obravnavala morebitna sproščanja, danes pa smo dosegli še drugo merilo za prehod v oranžno fazo. Preostale teme oddaje: - Skrbi zaradi ponavljanja lažno pozitivnih izvidov hitrih testov. - Počivalšek vztraja, da srečanje v gostilni ni bilo sporno. - Evropski parlament za ukrepanje proti Poljski zaradi splava. - Zaostrovanje razmer po državnem udaru v Mjanmaru.

Vladni ukrepi za zamejitev širjenja koronavirusa, med drugim omejitev gibanja med občinami in ponoči, so podaljšani za najmanj en teden. Razmere namreč ostajajo resne po vsej državi, nekatere najbolj prizadete občine pa ukrepe še zaostrujejo. Tako so v Železnikih pred dnevom spomina na mrtve zaprli pokopališča. Sicer pa je zdaj jasno, kako bo prihodnji teden s šolo: osnovnošolci bodo imeli še en teden počitnic, srednješolci in študenti pa šolanje na daljavo. V oddaji še: - Ob podaljšanju počitnic za osnovnošolce vprašanja o zagotavljanju varstva zanje - Poljski predsednik naj bi predlagal omilitev sporne prepovedi splava - Gibanje Movember daje letos večjo pomembnost nošenju mask kot brkom

Zaprtje gostinskih lokalov, prepoved obiskov v bolnišnicah in domovih za starejše in zaprtje posamičnih občin. Vse te opcije so na mizi vlade, ki tehta o novih ukrepih za zajezitev koronavirusa. Na seznamu okuženih je od včeraj še 169 ljudi, za covidom-19 sta umrla še dva bolnika. Skrbita tudi podatka, da za koronavirusno boleznijo v bolnišnicah zdravijo 172 ljudi in da se okužbe v šolah širijo zlasti med učitelji v osnovnih šolah in dijaki. V oddaji še: - Staršem otrok v karanteni višje nadomestilo plače - V mandatu Janševe vlade že četrta zamenjava na vrhu NPU-ja - Norveška zaradi nespoštovanja vladavine prava blokira pomoč Poljski in Madžarski - Nobelova nagrada ekonomistoma za izum novih oblik dražb

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Slovenija v družbi iliberalnih demokracij »To je vodikova bomba na slovensko demokracijo. Gre za izredno nevarno pozicijo,« pravi Janez Markeš. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta govorila o maratonskih pogajanjih o evropskem proračunu. »Zdi se mi, da se je Slovenija geostrateško premaknila v konvoj, ki ima oznako višegrajska skupina. Slovenija je postala zaveznica iliberalnih demokracij, Poljske in Madžarske,« pravi Žerdin. »To je vodikova bomba na slovensko demokracijo. Gre za izredno nevarno pozicijo. Na ravni parlamenta bi morali ukrepati,« dodaja Markeš. »Vladavina prava je jedrna vrednota Evrope. Temu sta se uprli dve državi z demokracijo, ki ne priznavata ločenosti vej oblasti in imata celo kontradiktorne zahteve. Poljska zahteva, da se mediji vrnejo v poljsko lastništvo, medtem ko Madžarska s svojim lastništvom vdira v Slovenijo,« pravi Markeš.

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

O razpadu Evropske unije. O suverenosti držav EU, Italiji, Poljski, Madžarski in še čem. Tudi o Trumpu. In o stanju v slovenski vladi. O gospodarstvu, kapitalizmu. Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš. Italijanska vlada se je uprla Bruslju, češ, da se ne more vmešavati v suverene odločitve naše zahodne sosede. To obeta zanimivo dinamiko na Apeninskem polotoku, ki pa se zna zanimivo vleči po osi do Bruslja, je začel pogovor Ali Žerdin. Gre za situacijo, ki je do sedaj še nismo videli. Ali aliansa, unija razpada?  Komentator Janez Markeš na to odgovarja, da smo očitno res pri tem. Včasih je veljalo, da gre ljubezen skozi želodec. Zakoni krepko stojijo, če ekonomija dobro deluje. Kjer je revščina, zakoni hitro razpadejo. Poroka med suverenimi evropskmi nacijami v primeru, da Italija ne bo želela biti član na način, po katerem bi prispevala tudi svoj delež, se ne izide. Italija ne more biti član zavezništva, ne da bi se prilagodila zahtevam unije. Suverinističen pristop pa je po drugi strani tudi razumljiv, je dejal Markeš.

Velik del rubrike Evropska unija v živo smo tokrat namenili takšnim in drugačnim ukrepom Bruslja proti Poljski in Madžarski. Naš gost, pravni strokovnjak dr. Jernej Letnar Černič, meni, da bi bilo treba pod drobnogled vzeti še kakšno državo.

Brojnim Poljacima trenutno nije do smijeha, pogotovo onima koji od njega žive. Poljska vlada, naime, nije nimalo oduševljena žanrom satire pa ju je praktički prognala iz javnih medijia. Poljski satiričari, koji često nalaze inspiraciju u političkom životu svoje zemlje, još nalaze puteve da dođu do svoje publike - preko interneta i privatnih kanala - ali nije im nimalo lako. Smijeh je, naime, postao opasan.

Eurobasket vodič 2017 (podkast št. 5) Slovenska košarkarska reprezentanca je danes odpotovala na Finsko, kjer bo v četrtek ob 12.45, s tekmo proti Poljski otvorila jubilejni, že 40. Eurobasket. Tik pred začetkom prvenstva, se bomo zato v najnovejši epizodi našega vodiča posvetili (nehvaležnemu) prognoziranju. Nekaj minut na začetku podkasta smo najprej posvetili zadnji tekmi slovenske reprezentance, ki se je pred odhodom na evropsko prvenstvo, od svojih navijačev poslovila v nabito polnih Stožicah, na že tradicionalnem sosedskem derbiju proti Hrvaški. Je končno čas za slovensko medaljo? Nas lahko medalje na koncu stane kratka klop? Kdo so glavni favoriti in kdo bi lahko presenetil? Več o tem v podkastu, kjer smo se malce zazrli tudi v prihodnost slovenske košarke. Na pripravljalni tekmi proti Hrvaški, je namreč zadnje srečanje na slovenskih tleh, v dresu slovenske reprezentance odigral tudi naš najboljši igralec. Kakšna je bližnja in daljna prihodnost naše košarke in kako bo na reprezentanco vplivala napovedana upokojitev Gorana Dragića in Gašperja Vidmarja? Kako lahko ocenjujemo Dragićev doprinos k slovenski košarki in kaj lahko v tem oziru pričakujemo od Luke Dončića in Anthonyja Randolpha? Vse to in še dosti več boste lahko slišali v najnovejši epizodi Eurobasket vodiča. Naslednja epizoda bo objavljena v četrtek, kmalu po prvi tekmi evropskega prvenstva. Prijazno vabljeni k poslušanju.