Podcasts about bruselj

Izrael je napadel iransko jedrsko infrastrukturo in vojaške objekte. O eksplozijah poročajo tudi iz Teherana, ubitih je več članov revolucionarne garde. Kot je sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu, bo operacija trajala, dokler ne izpolnijo svojega poslanstva - zajeziti iransko grožnjo Izraelu. Iran je že napovedal maščevanje, mednarodno skupnost pa pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Združene države so dejanje označile kot enostransko in zanikale vpletenost. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj bo ob uvedbi ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi slovenski, preučil ukrepe za njihovo zaščito. - Državni zbor potrdil resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov. Več poslancev ima pomisleke glede vsebine in ciljev. - Med študenti vse več zanimanja za družinsko medicino.

V Kočevskem rogu jutri tradicionalna slovesnost, mašo ob 11h bo daroval škof Saje.Koliko Slovenci beremo Sveto pismo? Raziskava pokazala na „kulturno krščanstvo“ z malo vere v Boga.V torek shod za zaščito ljubljanske tržnice, saj je pred vrati izdaja gradbenega dovoljenja.NATO pred zgodovinskim preobratom: višji obrambni izdatki, okrepljene zmogljivosti in Slovenija z novimi vlaganji.ZDA uvedle sankcije zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi Slovenko Hohler. Ljubljana in Bruselj ogorčena.Gradbena novela naj bi privedla do pospešitve več postopkov.Vreme – večinoma jasno in vroče, v nedeljo proti večeru padavine in ohladitev.Znova obsežni ruski napadi na Ukrajino. V Kijevu štiri žrtve.Novela o vrtcih omejuje delovanje zasebnih vrtcev po javnem kurikulumu, v združenju pozivajo k umiku.ŠPORT: Slovenski nogometaši drevi v Luksemburgu na prvi od dveh pripravljalnih tekmah pred jesenskimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo.

ZDA uvedle kazni zoper štiri sodnice ICC-ja, med njimi tudi slovensko članico; bo Bruselj uvedel zaščitne ukrepe?Socialni partnerji prižgali zeleno luč predlogu novele zakona o urejanju trga dela.Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic predlaga Dijano Možina Zupanc.Peterle ob obhajanju spomina na žrtve komunistične revolucije opozarja: Čim dlje bodo nepokopane, bolj bodo žive.V Hočah odkrili relief duhovnika in jezikoslovca Antona Murka.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, v Posočju ni izključena kakšna kratkotrajna ploha.

Svet postaja vse bolj nevaren, zato bodo morale članice Nata občutno povečati obrambne izdatke, je pred jutrišnjim srečanjem obrambnih ministrov dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Bruselj je sicer tudi Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za potrebe obrambe. Druge teme: - V Gazi zaprli centre za razdeljevanje pomoči, varnostni svet bo glasoval o še eni resoluciji - Zveza potrošnikov v skupinsko tožbo zoper Gen-I, ki naj bi oškodoval odjemalce za 180 milijonov evrov - Kolesarji na prvi etapi slovenske pentlje, kmalu bodo na ljubljanskih cestah

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Nadaljujejo se pogajanja o noveli zakona o urejanju trga dela. Socialni partnerji, ki za skupno mizo danes sedijo sedmič, se razhajajo glede višine nadomestila za brezposelnost - sindikati zagovarjajo višjo postavko najnižjega nadomestila, kot ga predlaga vlada z ministrstvom za finance na čelu. Po 10-ih letih se obetajo novosti na področju agencijskega dela. Ob tem delodajalci poudarjajo časovni pritisk v okviru pogajanj. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj opozarja Beograd: Ni bližnjic do članstva v Uniji. - Desetnica v roke Andreju E. Skubicu za mladinski roman "Lahko bi umrl na tem kavču z mano". - Slovenija bo sogostila Eurobasket 2029.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin iz Evropske unije od prvega junija, češ da Bruselj v dosedanjih trgovinskih pogajanjih ni pokazal zadostnega napredka. Večina evropskih držav je v odzivih poudarila, da so pripravljene na sporazum, v primeru zaostrovanja spora pa tudi na povračilne ukrepe. Druge teme: - Pomoč v Gazi še vedno preveč omejena, opozarjajo Združeni narodi - Turški preiskovalci zaradi sumov korupcije pridržali tudi direktorja graditelja drugega tira - Borštnikov prstan bo letos dobila igralka Nataša Barbara Gračner.

Evropska komisija je znižala napoved slovenske gospodarske rasti - za letos z dveh in pol na dva odstotka, za prihodnje leto pa z 2,6 na 2,4 odstotka. Bruselj je zaradi ameriških carin napoved rasti znižal tudi za območje Evropske unije in območje z evrom. Ob tem pa se bo še naprej umirjala inflacija, ki bo prihodnje leto pod dvema odstotkoma. Drugi poudarki: - Izraelski premier Netanjahu napovedal zavzetje celotne Gaze. - Državni zbor majsko redno zasedanje začel z umikom obravnave zakona o medijih. - Darsu odobrili 120 milijonov evrov posojil za novomeško obvoznico v sklopu južnega kraka tretje razvojne osi.

NSi in Demokrati so vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Poleg očitkov glede včeraj zavrnjenega zakona o pokojninah umetnikov ji očitajo negospodarno rabo sredstev in spodkopavanje vrednot osamosvojitve. Ministrica odgovarja, da gre za kulturni boj. Druge teme: - Washington in Peking bosta za tri mesece znižala uvedene vzajemne carine, in sicer za 115 odstotnih točk. Strani si želita nadaljnjih pogovorov, kako vzdržno bo carinsko premirje med velesilama, bo pokazal čas. - Rusija še ni sprejela ukrajinskega poziva k 30-dnevni prekinitvi ognja, ki naj bi začela veljati danes, predlagala pa je neposredne pogovore v četrtek v Carigradu. Iz Kremlja so sporočili, da si želijo dolgoročnega mirovnega dogovora, ne bodo pa si pustili postavljati ultimatov. Da bo Evropa ob neuveljavitvi premirja začela pripravljati nove sankcije, sta namreč zagrozila tako nemški zunanji minister Johann Wadephul kot Bruselj. - Na tretji razvojni osi so danes prebili predor Konovo na povezovalni cesti, bliža se tudi graditev najzahtevnejšega odseka glavne ceste. Časovnica se sicer še vedno zamika, projekt pa se draži.

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Oziramo se v Bruselj, kjer je pred nekaj dnevi potekala podelitev filmske nagrade občinstva lux, ki jo je prejel film Valovanje. Z ukrajinsko režiserko Oksano Karpovič, ki se je pri nas mudila ob Festivalu dokumentarnega filma, pa se pogovarjamo o enem izmed filmov, nominiranih za nagrado lux, filmu Prestreženi, v oddaji pa tudi nekaj vtisov s festivala Crossing Europe v avstrijskem Linzu ter ocena filma Nebrušeni diamant Agathe Riedinger.

Električni mrk, ki je zajel Pirenejski polotok, je povzročil kaos v prometu, ljudje so obtičali na svojih poteh, nekateri mrzlično nakupujejo najnujnejše potrebščine. Španski premier Pedro Sanchez je zagotovil, da javna varnost ni ogrožena. Po portugalskih navedbah je za mrk sicer kriv redek pojav v ozračju, ki naj bi bil posledica ekstremnih temperaturnih nihanj v notranjosti Španije, kar je poškodovalo omrežje. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina Rusijo poziva k 30-dnevnemu premirju - Srbski študenti na poti v Bruselj pritekli v Maribor - Do novega zakona o zaščiti živali kritični tako zagovorniki njihovih pravic kot kmetje

Ko so srbski protestniški kolesarji dosegli cilj v Strassbourgu, se je porodila nova ideja o štafetnem teku iz Novega Sada v Bruselj. Hkrati so se protestniki doma osredotočili na pristranske medije, kot sta Radiotelevizija Srbije in Radiotelevizija Vojvodine. Na Kosovu imajo težave s sestavljanjem parlamenta, v Republiki Srbski pa zaradi odpovedane gradbene pogodbe s slovenskim podjetjem Vector zdaj dolgujejo kar 56-milijonsko odškodnino.

Zunanji ministri članic Evropske unije so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini. Že ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu so ostro obsodili včerajšnji ruski raketni napad na mesto Sumi v Ukrajini, v katerem je bilo ubitih več deset civilistov. Glede dogajanja na Zahodnem Balkanu so ministri največ pozornosti namenili ravnanjem predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in se strinjali, da je vsakršen poskus razdelitve Bosne in Hercegovine nesprejemljiv. V oddaji tudi: - Integriteta premierja Goloba v povezavi s Subotičem ni ogrožena, zatrjujejo v koaliciji. - Bruselj tudi uradno preložil uvedbo povračilnih ukrepov zaradi ameriških carin. - Za graditev hidroelektrarne v Republiki Srbski večmilijonski dolg do slovenskega podjetja Viadukt; ni jasno, kdo ga bo poplačal.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

V luči negotove carinske politike po vsem svetu so danes v Varšavi zasedali finančni ministri Unije. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je sporočil, da bodo ameriške carine bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko. Druge teme: - ZDA za hitrejšo pot do končanja vojne v Ukrajini; Moskva kritično o evropski politiki do Rusije - Marijan Papež ostaja na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - Župani haloških občin proti postavitvi vetrnic v občinah Žetale in Rogatec

Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...

Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.

Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah. - Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.

Pripravljenost na pogajanja in okrepitev notranjega trga bodo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen prvi koraki Unije po uvedbi ameriških carin. Ministri za trgovino poudarjajo tudi pomen krepitve evropskega trga. Druge teme: - Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. - Poklicni gasilci razočarani nad dogovorom o predlogu pokojninske novele. Zveza sindikatov odgovarja, da je upoštevala mnenje večine članov. - Ljudje, ki so 2 leti čutili vplive graditve drugega tira, bodo očitno ostali praznih rok. Poročilo, ki ga je naročil investitor, kaže, da škoda na objektih ni posledica graditve.

Evropska unija bo povračilne ukrepe na ameriške carine uskladila ta teden, s prihodnjim bi že lahko začeli veljati, je napovedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. Bruselj sicer upa, da bo vprašanje carin z Washingtonom rešil za pogajalsko mizo. Druge teme: - Macron: Francija odločno nasprotuje pregonu Palestincev in aneksiji Gaze ali Zahodnega brega - Sova v poročilu opozarja na vse več proruskih kibernetskih napadov - Študenti z akcijo Častim pol litra spodbujajo krvodajalstvo med mladimi

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi in uvedel carine na skoraj ves uvoz, za večino držav 10-odstotne, za tiste, ki so po njegovem najbolj nepoštene do Združenih držav, med njimi je tudi Unija, pa še višje. Danes je dan osvoboditve, dan, ko se je vnovič rodila ameriška industrija in ko bomo Ameriko znova naredili bogato, je dejal Trump. Ostali poudarki oddaje: - Rutte: Članice Nata za letos napovedale 20 milijard evrov pomoči Ukrajini. - V Šaleški dolini opozarjajo - pravičen izstop iz premoga čez osem let ni uresničljiv. - V polfinale slovenskega pokala še nogometaši Brava in Celja.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil podrobnosti o carinah, ki jih Združene države uvajajo na uvoženo blago. Za uvoz iz Evropske unije je določil 20-odstotne carine. Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in opozorila, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, prav tako velika in mala podjetja. Bruselj se je bil, kot je dejala, vedno pripravljen pogajati z Washingtonom. V Pekingu so pozvali k takojšnjemu preklicu carin.Sogovorniki: Bojan Ivanc, glavni finančni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Iztok Seljak, član upravnega odbora Hidrie Marko Voljč, finančni strokovnjak Andrej Brglez, poznavalec avtomobilskega trga in industrije

Izplen telefonskega pogovora med Trumpom in Putinom nejasen, Ukrajina in Rusija z novimi napadi.Bruselj predstavil načrt o krepitvi evropske obrambe, ki naj bi prinesel 800 milijard evrov naložb. Nacionalni posvet o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju: V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni. V izraelskih napadih na Gazo v zadnjih dneh umrlo več sto ljudi. Kaj to pomeni za nadaljevanje mirovnega procesa?Papež ponoči brez maske za mehansko predihavanje.Vreme: Popoldne in jutri bo večinoma jasno, z dnevnimi temperaturami od 10 do 19 stopinj C.

Na Brdu pri Kranju se je pred nekaj trenutki začel koalicijski vrh, ki ga je sklical premier Robert Golob, da bi se partnerji pogovorili o tem, kako uresničiti cilje pri zastavljenih ukrepih v zdravstvu, pokojninskem sistemu in stanovanjski politiki. Prebojnih odločitev ni pričakovati. Utegnejo pa koalicijski partnerji potrditi zavezanost, da mandat pripeljejo do konca in storijo vse, da bi si zagotovili še enega. V oddaji pa tudi o tem: - Bruselj za razliko od Trumpa skeptičen do ruske pripravljenosti na mir - Severna Makedonija žaluje po tragediji, pomoč poškodovanim ponudila tudi Slovenija - Ob začetku sezone klopnega meningoencefalitisa svarila pred nizko precepljenostjo

Koalicija na vrhu na Brdu pri Kranju o prioritetah zadnjega dela mandata.Slovenija sprejela na zdravljenje štiri hudo poškodovane v požaru v Severni Makedoniji.Bruselj zahteval preiskavo uporabe zvočnega topa na protestih v Srbiji.Vreme: Prihodnji dnevi bolj jasni in brez padavin.

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.

V Evropski uniji se zaradi negotovih geopolitičnih razmer v svetu krepijo pozivi k povečanju obrambnih izdatkov tako zaradi kratkoročnih potreb in pomoči Ukrajini kot tudi dolgoročno, ker mora Unija prevzeti več odgovornosti za svojo varnost. Premier Robert Golob je pred jutrišnjim izrednim evropskim vrhom v Bruslju sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi dal odgovor, ali bo Slovenija namenila več sredstev za obrambo. Druge teme: - Bruselj je danes predstavil načrt o tem, kako okrepiti evropsko avtomobilsko industrijo, jo narediti konkurenčno in omogočiti razcvet na področju inovacij. - Po razveljavitvi razpisa za prestrukturiranje regij bodo objavili dva nova. Prvega agencija Spirit, drugega pa agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Vlada je sicer potrdila zakon o skrajševanju delovnega časa med krizo. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da je zakon po eni strani namenjen preprečevanju stečajev podjetij, ki se spopadajo z upadom naročil, po drugi strani pa je namenjen ohranitvi polne zaposlenosti. - Na Poljani pri Prevaljah so danes začeli rušiti prvo od hiš s seznama za odstranitev po poplavah avgusta 2023. Končni seznam objektov za odstranitev bo po napovedih zajemal približno 350 objektov.

Evropa načrtuje obsežno oborožitev, je slišati po včerajšnjem srečanju v Londonu in pred četrtkovim izrednim vrhom Evropske unije. Pri tem ne bo manjkala niti naša država. Še pred odhodom v Bruselj bo premier Robert Golob o morebitnem povišanju obrambnih izdatkov govoril s stalnim predstavnikom Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem in obrambnim ministrom Borutom Sajovcem. Preostali poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev v nemškem mestu Mannheim se je povečalo na dve, več huje ranjenih. - Evropsko javno tožilstvo lani v Sloveniji sprožilo 18 preiskav morebitnih zlorab v skupni vrednosti 16 milijonov evrov. - Razširitev presejalnih programov - Zori, Dori in Svitu se pridružujeta Peter in Luka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju s posebnim ameriškim odposlancem za Ukrajino in Rusijo Keithom Kelloggom dejal, da je bilo to produktivno, in pozval k močnim odnosom med Kijevom in Washingtonom. Še vedno odmevajo izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Zelenskega označil za diktatorja. Bruselj meni, da je bil ukrajinski predsednik izvoljen legitimno, Rusija pa podpira Trumpa. V Evropi se ob tem krepi zavedanje, da bo morala za svojo obrambo narediti več.

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

Pred poslopji zaporov so bili dopoldne enourni opozorilni protestni shodi zaposlenih v zaporskem sistemu. Poleg pravosodnih policistov so se jih udeležili strokovni uslužbenci, inštruktorji in tehnično osebje. Opozorili so na nevzdržne razmere in na vlado naslovili več zahtev. Drugi poudarki: - Gospodinjstva še vsaj do julija oproščena plačevanja prispevka za obnovljive vire energije - V Münchnu voznik zapeljal v množico, več ljudi ranjenih - Kijev in Bruselj ne smeta biti izključena iz mirovnih pogovorov, poudarjajo v Natu in Uniji

Bruselj se ob grožnji uvedbe ameriških carin na blago iz Evropske unije, potem ko so te že prizadele Kitajsko, usklajuje o odzivu. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, mora Evropa ohraniti trezno glavo in odločitve sprejemati premišljeno. V oddaji tudi: - V streljanju z avtomatskim orožjem pri šoli v švedskem mestu Örebro ustreljenih najmanj pet ljudi, policijska akcija še traja. - Opozicija meni, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora; koalicija napoveduje dopolnitve. - Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije: Slovenija je primer dobre prakse glede sistemov zgodnjega obveščanja.

Evropska unija obžaluje odločitev ameriških oblasti o uvedbi carin na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske. Bruselj ob tem opozarja, da se bo povezava odločno odzvala, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil svojo grožnjo in uvedel carine na uvoz iz Unije. K ostri drži Evrope proti Trumpu so pozvale med drugim francoske oblasti, britanske pa so sporočile, da Trump tvega resnično škodljiv vpliv na svetovno gospodarstvo. Kanadske oblasti pa so v odzivu sporočile, da carine kršijo prostorgovinski sporazum, zato nameravajo uporabiti pravna sredstva.

Evropska unija obžaluje odločitev ameriških oblasti o uvedbi carin na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske. Bruselj ob tem opozarja, da se bo povezava odločno odzvala, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil svojo grožnjo in uvedel carine na uvoz iz Unije. K ostri drži Evrope proti Trumpu so pozvale med drugim francoske oblasti, britanske pa so sporočile, da Trump tvega resnično škodljiv vpliv na svetovno gospodarstvo. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu v Washington na pogovore o drugi fazi premirja v Gazi. - V dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, ki je po požaru znova odprl vrata, bo kmalu nameščen sistem požarne varnosti - Bodo pristave gradu Snežnik le dobile najemnika?

Po blokadi Beograda se množični protesti srbskih študentov in opozicije danes med drugim nadaljujejo v Novem Sadu, Čačku in Nišu. Poleg smrtonosne zrušitve železniškega nadstreška je srd množice dodatno spodbudil napad na skupino študentov, po katerem sta odstopila srbski premier in novosadski župan. Drugi poudarki oddaje: - Danska po Trumpovih grožnjah glede Grenlandije išče podporo v Evropski uniji - Bruselj poziva k zaščiti diplomatov v Demokratični republiki Kongo - Nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice bo Vasilka Sancin

Bo po novem kar Donald Trump določal višino obrambnih proračunov držav članic Evropske unije in koliko se jih že zdaj strinja z znamenitimi petimi odstotki bruto družbenega proizvoda? Se v Bruslju in največjih članicah že pripravljajo na ameriške carinske grožnje? Dopisnik Igor Jurič nam je pojasnil tudi novo ekološko vzpodbudo iz evropske prestolnice: kdor se v službo vozi s kolesom, dobi denarno nadomestilo!

Politika nas spremlja povsod, nekateri jo spremljajo redno, nekateri je ne prenesejo. Zala Tomašič, ki nas zastopa v evropskem parlamentu, ima politiko zelo rada. V njo je vključena že od študija v Ameriki, kjer je študirala politologijo in zraven opravljala pripravništvo tudi v senatu. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljevala svojo politično pot, kjer se je izkazala kot ena izmed najmlajših evropskih poslank. Njena odločnost in predanost so jo pripeljale v Bruselj, kjer vsak dan zastopa interese Slovenije. Zala se zaveda, da politika ni le vprašanje zakonodaje, temveč tudi odgovornost za prihodnost. V svojem delu se osredotoča na mlade, trajnostni razvoj in izboljšanje položaja v Evropski uniji. Vabljeni k ogledu oddaje, kjer boste slišali tudi vizije in ambicije za prihodnost ter pogled v zakulisje Zalinega življenja. Vas zanima več? ● https://www.zalatomasic.eu/ Moderator pogovora: Gaja Gregorčič Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica področja Mladi: Katja Zver Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #mladi #evropskiparlament #politika #mladivpolitiki

Poslanke in poslanci se bodo po včerajšnji maratonski seji o interpelaciji finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki jo je ta uspešno prestal, danes med drugim posvetili zdravstvu. Tema izredne seje bodo dodatni interventni ukrepi, usmerjeni v krepitev področij pediatrije in družinske medicine, tudi podaljšanje trajanja dodatkov. Govor bo tudi o noveli zakona o lekarniški dejavnosti, ki ne predvideva več ugovora vesti za farmacevte. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: dvostranska vprašanja naj se ne vpletajo v širitev Unije. - Srbski študenti krepijo protestno gibanje in nadaljujejo blokade. - Raba pirotehnike ostaja priljubljena, kazni pa so visoke.

Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Coprnica Ursula je sedela na vrhu Slivnice, servisirala metlo, vkuhavala ozimnico in poskušala sestaviti Evropsko komisijo. Na srečo so bile po Evropi poplave, ki tradicionalno povečujejo njeno priljubljenost, na nesrečo pa se je sestavljanje komisije zapletlo, kar povečuje njeno nejevoljo. Namreč coprnica Ursula je bila kljub vsem magičnim napojem, čarovni palici, urokom in coprnijam že nekaj dni prek roka, v katerem bi morala komisijo predstaviti. In nič ni kazalo, da ji bo v kratkem uspelo. Kajti eno so coprnije, druga pa je aritmetika. In ta zadnja je neusmiljena, kar je coprnico tako jezilo, da je v slepi jezi malo priredila podatke o gospodarski rasti v Evropi. Poglejmo natančno številke, ki jezijo coprnico Ursulo.Kandidati, ki bodo sestavljali komisijo, na čelu katere bo jezdila na svoji metli, morajo imeti nekatere lastnosti, ki so sicer za večino ljudi manj pomembne, za bruseljsko coprniško smetano pa bistvene. Lastnosti kandidata, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, so naslednje: - kandidat je lahko moški ali ženska,- kandidat je lahko politično levi ali desni,- s kandidatom je lahko zadovoljna Ursula, ne pa vlada, ki ga predlaga,- s kandidatom je lahko zadovoljna vlada, ki ga predlaga, ne pa Ursula. Možnost, da bi bili s kandidatom zadovoljni tako vlada posamezne države kot tudi coprnica Ursula praktično ni, možnost, da bi bila s kandidatom nezadovoljna tako vlada kot Ursula, pa se zdi bedasta celo za Bruselj. Tako se mora torej coprnica Ursula pri vsakem kandidatu odločiti med šestnajstimi možnostmi. Se pravi; kandidat je lahko politično levi moški kot politično leva ženska, ali pa politično desna ženska in politično desen moški … in tako naprej in tako nazaj po skrivnih hodnikih coprniške statistike. In če število možnosti pri posameznem kandidatu, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, pomnožimo s številom kandidatov, ki naj bi sestavljali Evropsko komisijo, dobimo neverjetno število 432 kombinacij, ki jih mora upoštevati coprnica Ursula, da sestavi komisijo. Zato pa je bila coprnica Ursula slabe volje, ko je na gori Slivnica servisirala metlo in vkuhavala ozimnico. Ampak za trenutek pustimo coprnico samo z njenimi kadrovskimi akrobacijami in se posvetimo še nekaterim drugim zanimivim vidikom izbire kandidatov za evropske komisarje, ki se zdijo nekoliko skrivnostni in zaviti v coprniško meglo. Sprijaznili smo se, da v Bruslju uporabljajo posebno vrsto demokratičnega napoja, po katerem državljani Evrope nimamo nobenega vpliva na to, kdo bodo komisarji, ki nam bodo rezali "kruha tankega, da se vidi skoz njega"! In kljub temu se evropska komisija vodi kot demokratično izbran organ. Čeprav se vzorno udeležimo evropskih volitev – ki se kažejo kot en velik karierni sejem za elito – je na koncu jasno, da se naša evropska usoda, vsaj glede upravljanja z Evropo, v resnici reže na državnozborskih volitvah. Se pravi, da bi bilo pošteno, če že ne demokratično, ako bi stranke, ki tekmujejo na državnozborskih volitvah, pri nabirki obljub, načrtov, strategij in programov jasno povedale tudi, kdo bo njihov kandidat za evropskega komisarja. Če Evropo dojemamo količkaj resno in če resnično menimo, da je povezava politično-gospodarski koncept, ki nas bo popeljal v svetlejšo prihodnost, potem je takšna obljuba skoraj nujna. Po drugi strani pa spet nepotrebna, saj je jasno, da bo kandidat za komisarja eden izmed nacionalnih supermanov ali super žensk. Teh pa tudi v teh ekstra potentnih časih v posameznih državah članicah ni ravno v izobilju. Kako drugače, kot da pošiljamo za kandidata vsevednega multipraktika, si predstavljati dejstvo, da imamo evidentirane kandidate prej, preden izvemo, kateri resor bomo dobili. Samo kot teoretični model; Marta Kos, ki se trenutno kuha v kotlu coprnice Ursule, bi lahko dobila tako ribištvo kot človekove pravice. Ali pa širitev. Tako pričakujemo od nje, oziroma vemo, da se spozna na migracijske navade polenovk kot na zakonodajo političnega azila ali urejenost javnih financ v Črni Gori. In ko smo prej naštevali kriterije, po katerih coprnica Ursula izbira svoje kandidate, je neverjetno, kako kvalifikacij oziroma usposobljenosti za posamezno področje sploh ni med njimi. Se pravi, da so kriteriji spola, politične opredelitve in osebne presoje tako vlade, kot Ursule pomembnejši od strokovne primernosti posameznega kandidata. Prejšnji poskus Slovenije je bil računovodja. Ker nismo vedeli, kateri resor je namenjam Sloveniji, bi se mu lahko mirno zgodilo, da bi mu bil dodeljen resor "spodbujanje evropskega načina življenja"! Kaj pa si računovodje mislijo o Evropskem načinu življenja, pa je tako ali tako jasno iz evropskega načina življenja, ki ga živimo trenutno. Coprnica Ursula je zavzdihnila in v lonec z ozimnico zamešala še nekaj mačje dlake. Potem se je odločila, da bo komisijo izbrala s coprniškim urokom, ki se zmeraj obnese.Stopila je po čarobno palico in z mogočnim glasom začela kriliti po zraku: "Am, bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši!" Ko je končala in smo Evropejci dobili komisijo, se je spravila k načrtom, kako se maščevati velikemu vešču iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki ji je povzročil vse te težave.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Mineva tretji dan silovitih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je v torek vdrlo več kot tisoč ukrajinskih vojakov, uradno Moskvo pa prisililo, da je vpoklicala vojaške rezerviste. Podatkov o žrtvah med vojaki ni, ruska stran trdi, da je bilo včeraj ubitih pet civilistov, 31 pa ranjenih. Na obeh straneh meje naj bi evakuirali več tisoč ljudi. Druge teme: - Predlog za imenovanje Tomaža Vesela za evropskega komisarja v Bruselj, lobiranje za primeren resor že poteka. - Celjska bolnišnica ostala brez zadnjih treh radiologov, ministrstvo išče rešitve. - 19-letnik priznal načrtovanje terorističnega napada na koncertu Taylor Swift na Dunaju.

Iz studia Radia GaGa - nova generacija se tokrat javljajo Luka, Urška, Franc in Karel in ugotavljajo, kdo so prav zmagovalci nedeljskih volitev. V oddajo Uroša Slaka se je po telefonu v živo iz Dallasa javil premier Robert Golob in podal svoje poglede na finale lige NBA. Obiskali smo štabe strank, ki so dobile sedeže v evropskem parlamentu, in pogledali, kako se pripravljajo na odhod v Bruselj. Ob začetku evropskega prvenstva pa se bo Vesna Milek o čustvih v nogometu pogovarjala z bivšim selektorjem Srečkom Katancem. Seveda ne manjkajo niti prometna obvestila, vrnili so se mali oglasi, tu pa je še nova oddaja Marcela Štefančiča, pa verjetno še kaj. V petek dopoldan na Prvem.

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.Studio Radia Ga Ga – Nova generacija, bodo zadnji dan pred volilnim molkom prevzeli tisti, ki imajo zdaj največ časa – domači glasbeni legendi Jan Plestenjak in Helena Blagne ter politična odpadnika, Miro Cerar in Matej Lahovnik. Skupaj se bodo spraševali o kvaliteti kampanje za evropske volitve in s katero pesmijo bi Helena navdušila v katerem strankarskem taboru. V tehnični kabini bosta skupaj s Katono tokrat rolala Nataša "DJ" Sukič in Luka Mesec, ki bosta skupaj z MC Žižo predstavila tudi novi EU DISS rap komad. Uroš Slak bo končno soočil Tivolskega hrošča in Magnifica, Igor Bergant bo skupaj z Golobom računal, koliko stanovanj dobiš za milijardo evrov, Marcel Štefančič pa bo s Katancem analiziral prve nasprotnike Slovenije na prihajajočem evropskem prvenstvu v nogometu. Vse to in seveda še Kanglerjeve prometne informacije v petek dopoldne na Prvem.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bodo vodili Luka, Marjan in Branko, ter sproti ugotavljali, kdo od njih najverjetneje ne bo šel v Bruselj. Z novo evropsko himno nas bo razveselila Helena Blagne, z novim kopališčem na Ljubljanici pa župan Zoran Jankovič. La Toya išče karierne priložnosti v slovenskem šolstvu, na Trgu Republike pa bomo spremljali prvo pravo borbo za upokojence, saj se bosta v ringu srečala Pavel Rupar in Karel Erjavec. Kdo vse bo šel na Marihuana Marš, kako do računalnika od Emilije, kako pravilno ujeti Daria Srno in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.