Podcasts about bruselj

Včeraj sprejeti trgovinski sporazum med Združenimi državami in Evropsko unijo, ki prinaša 15-odstotne carine za izvoz velike večine blaga iz Unije v ZDA, vključno z avtomobili in farmacevtskimi izdelki, je prinesel olajšanje, saj se je Evropska unija vsaj za zdaj izognila trgovinski vojni. Kritiki medtem opozarjajo, da je Bruselj preveč popustil Washingtonu in da bo evropsko gospodarstvo kljub vsemu utrpelo škodo. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump Rusiji žuga s sankcijami, če ne bo končala vojne v Ukrajini. - Združene države napovedale nove centre za pomoč v Gazi; znova opozorila o stradanju tamkajšnjih prebivalcev. - Kakšna bo usoda domnevno nevarne vetrnice v Loškem Potoku?

Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.

V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Izraelski napadi na Gazo ob zastalih pogajanjih med judovsko državo in Hamasom ne pojenjajo. Število smrtnih žrtev med Palestinci v Gazi od oktobra 2023 je preseglo 58 tisoč, od teh je več kot polovica žensk in otrok, so sporočili s tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva. Samo danes je bilo v enklavi ubitih več kot 80 ljudi, tudi več otrok, ki so čakali ob točki za razdeljevanje vode. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob podaljšanju zamrznitve evropskih protiukrepov na uvoz ameriškega blaga pripravlja morebitne dodatne sankcije. - Ekologi pozivajo k zmanjšanju količine zavržene hrane, tudi v gostinstvu. - Tadej Pogačar po deveti etapi ostaja v rumeni majici vodilnega; etapni zmagovalec je Belgijec Tim Merlier.

Evropska unija bo zamrznitev carinskih protiukrepov, ki jih je aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, podaljšala do začetka avgusta, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v včerajšnjem pismu zagrozil z uvedbo 30-odstotnih carin za uvoz blaga iz Unije s prvim avgustom, če Bruselj in Washington do takrat ne bosta sklenila dogovora. O pogajanjih z Združenimi državami ter o odzivu na najnovejšo Trumpovo napoved bodo jutri na zasedanju v Bruslju razpravljali trgovinski ministri držav članic 27-erice.

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. V interpelacijski razpravi je zavrnila očitke opozicije o negospodarni porabi, sprejemanju škodljivih zakonov in uničevanju vrednot slovenske osamosvojitve. Koalicijske partnerice medtem bolj zaposluje vprašanje, kako rešiti zmedo z razpisom obrambnih referendumov. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj napoveduje nov evropski sklad za obnovo Ukrajine. - Petrol: po državi bi lahko zaprli še več bencinskih servisov. - Pogačar oddal vodstvo na dirki po Franciji, zmagal Irec Healy.

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal

Tako Izrael kot Iran po zjutraj sklenjenem premirju razglašata zmago v medsebojnem spopadu, ki naj bi ga končala ob posredovanju Katarja in Združenih držav. Ameriški predsednik Donald Trump je pred odhodom na vrh Nata v Haag dejal, da sta ga razočarali obe strani, ki naj bi si izmenjali nekaj napadov še po sklenitvi premirja. Znova je dejal, da so iranski jedrski objekti brez dvoma uničeni. V oddaji tudi o tem: Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Bruselj obljublja dodatno pomoč Kijevu in nadaljevanje pritiska na Rusijo. - Predsednica republike pred praznikom: "Čas, ki ga živimo, zahteva odgovornost." - Odbor za zdravstvo brez glasovanja o spremembi zakona, ki ureja psihoterapevtsko dejavnost.

Premirje med Izraelom in Iranom, ki sta ga državi sprejeli na predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je, kot kaže, zelo krhko. Tel Aviv Teheranu že očita kršitve, ta navedbe zanika. Mednarodna skupnost soglasno strani poziva k spoštovanju dogovora. Druge teme: - Rutte pred začetkom vrha zveze Nato: ZDA ostajajo zavezane organizaciji. - Slovenija v Bruselj poslala četrti zahtevek za izplačilo sredstev iz načrta za okrevanje. - Učenci s prejemom spričeval končali šolsko leto in začeli počitnice.

Izrael je napadel iransko jedrsko infrastrukturo in vojaške objekte. O eksplozijah poročajo tudi iz Teherana, ubitih je več članov revolucionarne garde. Kot je sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu, bo operacija trajala, dokler ne izpolnijo svojega poslanstva - zajeziti iransko grožnjo Izraelu. Iran je že napovedal maščevanje, mednarodno skupnost pa pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Združene države so dejanje označile kot enostransko in zanikale vpletenost. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj bo ob uvedbi ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi slovenski, preučil ukrepe za njihovo zaščito. - Državni zbor potrdil resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov. Več poslancev ima pomisleke glede vsebine in ciljev. - Med študenti vse več zanimanja za družinsko medicino.

V Kočevskem rogu jutri tradicionalna slovesnost, mašo ob 11h bo daroval škof Saje.Koliko Slovenci beremo Sveto pismo? Raziskava pokazala na „kulturno krščanstvo“ z malo vere v Boga.V torek shod za zaščito ljubljanske tržnice, saj je pred vrati izdaja gradbenega dovoljenja.NATO pred zgodovinskim preobratom: višji obrambni izdatki, okrepljene zmogljivosti in Slovenija z novimi vlaganji.ZDA uvedle sankcije zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi Slovenko Hohler. Ljubljana in Bruselj ogorčena.Gradbena novela naj bi privedla do pospešitve več postopkov.Vreme – večinoma jasno in vroče, v nedeljo proti večeru padavine in ohladitev.Znova obsežni ruski napadi na Ukrajino. V Kijevu štiri žrtve.Novela o vrtcih omejuje delovanje zasebnih vrtcev po javnem kurikulumu, v združenju pozivajo k umiku.ŠPORT: Slovenski nogometaši drevi v Luksemburgu na prvi od dveh pripravljalnih tekmah pred jesenskimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo.

ZDA uvedle kazni zoper štiri sodnice ICC-ja, med njimi tudi slovensko članico; bo Bruselj uvedel zaščitne ukrepe?Socialni partnerji prižgali zeleno luč predlogu novele zakona o urejanju trga dela.Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic predlaga Dijano Možina Zupanc.Peterle ob obhajanju spomina na žrtve komunistične revolucije opozarja: Čim dlje bodo nepokopane, bolj bodo žive.V Hočah odkrili relief duhovnika in jezikoslovca Antona Murka.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, v Posočju ni izključena kakšna kratkotrajna ploha.

Svet postaja vse bolj nevaren, zato bodo morale članice Nata občutno povečati obrambne izdatke, je pred jutrišnjim srečanjem obrambnih ministrov dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Bruselj je sicer tudi Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za potrebe obrambe. Druge teme: - V Gazi zaprli centre za razdeljevanje pomoči, varnostni svet bo glasoval o še eni resoluciji - Zveza potrošnikov v skupinsko tožbo zoper Gen-I, ki naj bi oškodoval odjemalce za 180 milijonov evrov - Kolesarji na prvi etapi slovenske pentlje, kmalu bodo na ljubljanskih cestah

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Nadaljujejo se pogajanja o noveli zakona o urejanju trga dela. Socialni partnerji, ki za skupno mizo danes sedijo sedmič, se razhajajo glede višine nadomestila za brezposelnost - sindikati zagovarjajo višjo postavko najnižjega nadomestila, kot ga predlaga vlada z ministrstvom za finance na čelu. Po 10-ih letih se obetajo novosti na področju agencijskega dela. Ob tem delodajalci poudarjajo časovni pritisk v okviru pogajanj. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj opozarja Beograd: Ni bližnjic do članstva v Uniji. - Desetnica v roke Andreju E. Skubicu za mladinski roman "Lahko bi umrl na tem kavču z mano". - Slovenija bo sogostila Eurobasket 2029.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin iz Evropske unije od prvega junija, češ da Bruselj v dosedanjih trgovinskih pogajanjih ni pokazal zadostnega napredka. Večina evropskih držav je v odzivih poudarila, da so pripravljene na sporazum, v primeru zaostrovanja spora pa tudi na povračilne ukrepe. Druge teme: - Pomoč v Gazi še vedno preveč omejena, opozarjajo Združeni narodi - Turški preiskovalci zaradi sumov korupcije pridržali tudi direktorja graditelja drugega tira - Borštnikov prstan bo letos dobila igralka Nataša Barbara Gračner.

Evropska komisija je znižala napoved slovenske gospodarske rasti - za letos z dveh in pol na dva odstotka, za prihodnje leto pa z 2,6 na 2,4 odstotka. Bruselj je zaradi ameriških carin napoved rasti znižal tudi za območje Evropske unije in območje z evrom. Ob tem pa se bo še naprej umirjala inflacija, ki bo prihodnje leto pod dvema odstotkoma. Drugi poudarki: - Izraelski premier Netanjahu napovedal zavzetje celotne Gaze. - Državni zbor majsko redno zasedanje začel z umikom obravnave zakona o medijih. - Darsu odobrili 120 milijonov evrov posojil za novomeško obvoznico v sklopu južnega kraka tretje razvojne osi.

NSi in Demokrati so vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Poleg očitkov glede včeraj zavrnjenega zakona o pokojninah umetnikov ji očitajo negospodarno rabo sredstev in spodkopavanje vrednot osamosvojitve. Ministrica odgovarja, da gre za kulturni boj. Druge teme: - Washington in Peking bosta za tri mesece znižala uvedene vzajemne carine, in sicer za 115 odstotnih točk. Strani si želita nadaljnjih pogovorov, kako vzdržno bo carinsko premirje med velesilama, bo pokazal čas. - Rusija še ni sprejela ukrajinskega poziva k 30-dnevni prekinitvi ognja, ki naj bi začela veljati danes, predlagala pa je neposredne pogovore v četrtek v Carigradu. Iz Kremlja so sporočili, da si želijo dolgoročnega mirovnega dogovora, ne bodo pa si pustili postavljati ultimatov. Da bo Evropa ob neuveljavitvi premirja začela pripravljati nove sankcije, sta namreč zagrozila tako nemški zunanji minister Johann Wadephul kot Bruselj. - Na tretji razvojni osi so danes prebili predor Konovo na povezovalni cesti, bliža se tudi graditev najzahtevnejšega odseka glavne ceste. Časovnica se sicer še vedno zamika, projekt pa se draži.

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Oziramo se v Bruselj, kjer je pred nekaj dnevi potekala podelitev filmske nagrade občinstva lux, ki jo je prejel film Valovanje. Z ukrajinsko režiserko Oksano Karpovič, ki se je pri nas mudila ob Festivalu dokumentarnega filma, pa se pogovarjamo o enem izmed filmov, nominiranih za nagrado lux, filmu Prestreženi, v oddaji pa tudi nekaj vtisov s festivala Crossing Europe v avstrijskem Linzu ter ocena filma Nebrušeni diamant Agathe Riedinger.

Električni mrk, ki je zajel Pirenejski polotok, je povzročil kaos v prometu, ljudje so obtičali na svojih poteh, nekateri mrzlično nakupujejo najnujnejše potrebščine. Španski premier Pedro Sanchez je zagotovil, da javna varnost ni ogrožena. Po portugalskih navedbah je za mrk sicer kriv redek pojav v ozračju, ki naj bi bil posledica ekstremnih temperaturnih nihanj v notranjosti Španije, kar je poškodovalo omrežje. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina Rusijo poziva k 30-dnevnemu premirju - Srbski študenti na poti v Bruselj pritekli v Maribor - Do novega zakona o zaščiti živali kritični tako zagovorniki njihovih pravic kot kmetje

Ko so srbski protestniški kolesarji dosegli cilj v Strassbourgu, se je porodila nova ideja o štafetnem teku iz Novega Sada v Bruselj. Hkrati so se protestniki doma osredotočili na pristranske medije, kot sta Radiotelevizija Srbije in Radiotelevizija Vojvodine. Na Kosovu imajo težave s sestavljanjem parlamenta, v Republiki Srbski pa zaradi odpovedane gradbene pogodbe s slovenskim podjetjem Vector zdaj dolgujejo kar 56-milijonsko odškodnino.

Zunanji ministri članic Evropske unije so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini. Že ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu so ostro obsodili včerajšnji ruski raketni napad na mesto Sumi v Ukrajini, v katerem je bilo ubitih več deset civilistov. Glede dogajanja na Zahodnem Balkanu so ministri največ pozornosti namenili ravnanjem predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in se strinjali, da je vsakršen poskus razdelitve Bosne in Hercegovine nesprejemljiv. V oddaji tudi: - Integriteta premierja Goloba v povezavi s Subotičem ni ogrožena, zatrjujejo v koaliciji. - Bruselj tudi uradno preložil uvedbo povračilnih ukrepov zaradi ameriških carin. - Za graditev hidroelektrarne v Republiki Srbski večmilijonski dolg do slovenskega podjetja Viadukt; ni jasno, kdo ga bo poplačal.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

V luči negotove carinske politike po vsem svetu so danes v Varšavi zasedali finančni ministri Unije. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je sporočil, da bodo ameriške carine bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko. Druge teme: - ZDA za hitrejšo pot do končanja vojne v Ukrajini; Moskva kritično o evropski politiki do Rusije - Marijan Papež ostaja na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - Župani haloških občin proti postavitvi vetrnic v občinah Žetale in Rogatec

Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...

Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.

Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah. - Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.

Pripravljenost na pogajanja in okrepitev notranjega trga bodo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen prvi koraki Unije po uvedbi ameriških carin. Ministri za trgovino poudarjajo tudi pomen krepitve evropskega trga. Druge teme: - Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. - Poklicni gasilci razočarani nad dogovorom o predlogu pokojninske novele. Zveza sindikatov odgovarja, da je upoštevala mnenje večine članov. - Ljudje, ki so 2 leti čutili vplive graditve drugega tira, bodo očitno ostali praznih rok. Poročilo, ki ga je naročil investitor, kaže, da škoda na objektih ni posledica graditve.

Evropska unija bo povračilne ukrepe na ameriške carine uskladila ta teden, s prihodnjim bi že lahko začeli veljati, je napovedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. Bruselj sicer upa, da bo vprašanje carin z Washingtonom rešil za pogajalsko mizo. Druge teme: - Macron: Francija odločno nasprotuje pregonu Palestincev in aneksiji Gaze ali Zahodnega brega - Sova v poročilu opozarja na vse več proruskih kibernetskih napadov - Študenti z akcijo Častim pol litra spodbujajo krvodajalstvo med mladimi

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi in uvedel carine na skoraj ves uvoz, za večino držav 10-odstotne, za tiste, ki so po njegovem najbolj nepoštene do Združenih držav, med njimi je tudi Unija, pa še višje. Danes je dan osvoboditve, dan, ko se je vnovič rodila ameriška industrija in ko bomo Ameriko znova naredili bogato, je dejal Trump. Ostali poudarki oddaje: - Rutte: Članice Nata za letos napovedale 20 milijard evrov pomoči Ukrajini. - V Šaleški dolini opozarjajo - pravičen izstop iz premoga čez osem let ni uresničljiv. - V polfinale slovenskega pokala še nogometaši Brava in Celja.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil podrobnosti o carinah, ki jih Združene države uvajajo na uvoženo blago. Za uvoz iz Evropske unije je določil 20-odstotne carine. Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in opozorila, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, prav tako velika in mala podjetja. Bruselj se je bil, kot je dejala, vedno pripravljen pogajati z Washingtonom. V Pekingu so pozvali k takojšnjemu preklicu carin.Sogovorniki: Bojan Ivanc, glavni finančni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Iztok Seljak, član upravnega odbora Hidrie Marko Voljč, finančni strokovnjak Andrej Brglez, poznavalec avtomobilskega trga in industrije

Izplen telefonskega pogovora med Trumpom in Putinom nejasen, Ukrajina in Rusija z novimi napadi.Bruselj predstavil načrt o krepitvi evropske obrambe, ki naj bi prinesel 800 milijard evrov naložb. Nacionalni posvet o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju: V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni. V izraelskih napadih na Gazo v zadnjih dneh umrlo več sto ljudi. Kaj to pomeni za nadaljevanje mirovnega procesa?Papež ponoči brez maske za mehansko predihavanje.Vreme: Popoldne in jutri bo večinoma jasno, z dnevnimi temperaturami od 10 do 19 stopinj C.

Na Brdu pri Kranju se je pred nekaj trenutki začel koalicijski vrh, ki ga je sklical premier Robert Golob, da bi se partnerji pogovorili o tem, kako uresničiti cilje pri zastavljenih ukrepih v zdravstvu, pokojninskem sistemu in stanovanjski politiki. Prebojnih odločitev ni pričakovati. Utegnejo pa koalicijski partnerji potrditi zavezanost, da mandat pripeljejo do konca in storijo vse, da bi si zagotovili še enega. V oddaji pa tudi o tem: - Bruselj za razliko od Trumpa skeptičen do ruske pripravljenosti na mir - Severna Makedonija žaluje po tragediji, pomoč poškodovanim ponudila tudi Slovenija - Ob začetku sezone klopnega meningoencefalitisa svarila pred nizko precepljenostjo

Koalicija na vrhu na Brdu pri Kranju o prioritetah zadnjega dela mandata.Slovenija sprejela na zdravljenje štiri hudo poškodovane v požaru v Severni Makedoniji.Bruselj zahteval preiskavo uporabe zvočnega topa na protestih v Srbiji.Vreme: Prihodnji dnevi bolj jasni in brez padavin.

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.

V Evropski uniji se zaradi negotovih geopolitičnih razmer v svetu krepijo pozivi k povečanju obrambnih izdatkov tako zaradi kratkoročnih potreb in pomoči Ukrajini kot tudi dolgoročno, ker mora Unija prevzeti več odgovornosti za svojo varnost. Premier Robert Golob je pred jutrišnjim izrednim evropskim vrhom v Bruslju sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi dal odgovor, ali bo Slovenija namenila več sredstev za obrambo. Druge teme: - Bruselj je danes predstavil načrt o tem, kako okrepiti evropsko avtomobilsko industrijo, jo narediti konkurenčno in omogočiti razcvet na področju inovacij. - Po razveljavitvi razpisa za prestrukturiranje regij bodo objavili dva nova. Prvega agencija Spirit, drugega pa agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Vlada je sicer potrdila zakon o skrajševanju delovnega časa med krizo. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da je zakon po eni strani namenjen preprečevanju stečajev podjetij, ki se spopadajo z upadom naročil, po drugi strani pa je namenjen ohranitvi polne zaposlenosti. - Na Poljani pri Prevaljah so danes začeli rušiti prvo od hiš s seznama za odstranitev po poplavah avgusta 2023. Končni seznam objektov za odstranitev bo po napovedih zajemal približno 350 objektov.

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

Bruselj se ob grožnji uvedbe ameriških carin na blago iz Evropske unije, potem ko so te že prizadele Kitajsko, usklajuje o odzivu. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, mora Evropa ohraniti trezno glavo in odločitve sprejemati premišljeno. V oddaji tudi: - V streljanju z avtomatskim orožjem pri šoli v švedskem mestu Örebro ustreljenih najmanj pet ljudi, policijska akcija še traja. - Opozicija meni, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora; koalicija napoveduje dopolnitve. - Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije: Slovenija je primer dobre prakse glede sistemov zgodnjega obveščanja.

Poslanke in poslanci se bodo po včerajšnji maratonski seji o interpelaciji finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki jo je ta uspešno prestal, danes med drugim posvetili zdravstvu. Tema izredne seje bodo dodatni interventni ukrepi, usmerjeni v krepitev področij pediatrije in družinske medicine, tudi podaljšanje trajanja dodatkov. Govor bo tudi o noveli zakona o lekarniški dejavnosti, ki ne predvideva več ugovora vesti za farmacevte. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: dvostranska vprašanja naj se ne vpletajo v širitev Unije. - Srbski študenti krepijo protestno gibanje in nadaljujejo blokade. - Raba pirotehnike ostaja priljubljena, kazni pa so visoke.

Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Iz studia Radia GaGa - nova generacija se tokrat javljajo Luka, Urška, Franc in Karel in ugotavljajo, kdo so prav zmagovalci nedeljskih volitev. V oddajo Uroša Slaka se je po telefonu v živo iz Dallasa javil premier Robert Golob in podal svoje poglede na finale lige NBA. Obiskali smo štabe strank, ki so dobile sedeže v evropskem parlamentu, in pogledali, kako se pripravljajo na odhod v Bruselj. Ob začetku evropskega prvenstva pa se bo Vesna Milek o čustvih v nogometu pogovarjala z bivšim selektorjem Srečkom Katancem. Seveda ne manjkajo niti prometna obvestila, vrnili so se mali oglasi, tu pa je še nova oddaja Marcela Štefančiča, pa verjetno še kaj. V petek dopoldan na Prvem.

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.Studio Radia Ga Ga – Nova generacija, bodo zadnji dan pred volilnim molkom prevzeli tisti, ki imajo zdaj največ časa – domači glasbeni legendi Jan Plestenjak in Helena Blagne ter politična odpadnika, Miro Cerar in Matej Lahovnik. Skupaj se bodo spraševali o kvaliteti kampanje za evropske volitve in s katero pesmijo bi Helena navdušila v katerem strankarskem taboru. V tehnični kabini bosta skupaj s Katono tokrat rolala Nataša "DJ" Sukič in Luka Mesec, ki bosta skupaj z MC Žižo predstavila tudi novi EU DISS rap komad. Uroš Slak bo končno soočil Tivolskega hrošča in Magnifica, Igor Bergant bo skupaj z Golobom računal, koliko stanovanj dobiš za milijardo evrov, Marcel Štefančič pa bo s Katancem analiziral prve nasprotnike Slovenije na prihajajočem evropskem prvenstvu v nogometu. Vse to in seveda še Kanglerjeve prometne informacije v petek dopoldne na Prvem.