Podcasts about visoke

Natanko pred enim letom, 9. aprila 2024, je dr. Katarina Bergant prisegla kot nova generalna državna tožilka. Takrat je poudarila, da si želi moderno, transparentno in učinkovito tožilsko organizacijo, katere temelj so samostojni, suvereni in primerno plačani državni tožilci, ki s svojim delom kot varuhi zakonitosti prispevajo k utrjevanju vladavine prava. Kje smo leto dni pozneje? Veliko je govora o neučinkovitosti pri pregonu korupcije, o pritiskih na tožilstvo, o varnosti tožilcev, ki rešujejo najzahtevnejše oblike organiziranega kriminala. V zadnjem času veliko govorimo o problematiki mladoletniškega kriminala. Kako na vse to gleda generalna državna tožilka, smo jo vprašali v tokratni oddaji Intervju.

Visoki računi za struju prisilili su obje glavne stranke da se odlučno uhvate u energetsku tranziciju Australije, nudeći dva potpuno različita pristupa za smanjenje cijena i postizanje cilja neto nule stope emisija. Koalicija predlaže uvođenje nuklearne energije, uključujući izgradnju dva reaktora u regionalnom Queenslandu. SBS je posjetio regionalni Queensland kako bi saznao kako je prihvaćen prijedlog Koalicije.

Tanja Dominko se je o visokih gredah pogovarjala z gostom, ki se s tem ukvarja. To je bil Miha Mav.

Tanja Dominko se je o visokih gredah, o tem, kako jih postaviti in kaj je pomembno, pogovarjala z gostoma, ki se s tem ukvarjata. To sta bila Miha Mav in Anže Štern.

Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.

U ovoj epizodi govorimo o ideji visokih kriterijuma za razna polja u životu.Pitanja na koja odgovaram:Da li treba imati visoke kriterijume?Šta nam visoki kriterijumi govore o nama?Šta nam tuđi komentari o našim kriterijumima ustvari pokazuju?Možete me pronaći na:Website: https://martinadjokic.com/Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, bo dr. Daniel Wutti spregovoril v oddaji Med štirimi stenami v ponedeljek po 10. uri na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

Studije pokazuju veliku razočaranost građana u demokraciju. Rezultati na izborima u posljednje vrijeme u Njemačkoj svjedoče uzletu onih političkih stranaka čiji stavovi se često kose s ustavnim poretkom Njemačke. Je li demokracija na umoru ili se samo radi o prolaznoj fazi? Nenad Kreizer o krizi demokracije govori s profesorom Franom Osrečkim s Visoke škole za ekonomiju i pravo u Berlinu a Maja Marić predstavlja studiju koja ukazuje ne porast povjerenja u demokraciju. Von Nenad Kreizer.

Termoelektrarna Šoštanj vse bolj tone v rdeče številke, kar bo, kot kaže, povzročilo njeno zaprtje prej, kot je bilo pričakovano. Nna Ministrstvu za okolje, podnebje in prostor zagotavljajo, da je prednostna naloga zagotoviti ogrevanje za prebivalce savinjsko-šaleškega območja.

Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji. Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Zdravljenje krčnih žil TUKAJ

Novo izvješće Australskog povjerenstva za vrijednosne papire i investicije, ASIC-a, otkriva da su neke od najvećih australskih banaka naplaćivale nepotrebne naknade za održavanje računa svojih klijenata. Očekuje se da će obanke otećenim klijentima isplatiti više od 28 milijuna dolara, uključujući 24,6 milijuna dolara pripadnicima Prvih naroda koje primaju ABSTUDY naknade.

Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.

Vse več vrtičkarjev se odloča za pridelavo vrtnin na tako imenovani visoki gredi. Če jo boste izdelali sami ali pa želite le vedeti več o tem, kako jo pravilno uporabljati, poslušajte torkov Svetovalni servis. Kam postaviti visoko gredo, katere materiale uporabiti, če jo izdelamo sami, kako jo napolniti, kakšna naj bo zasaditev vrtnin? O pripravi visokih gred bomo govorili z agronomom Vanesom Husićem, dodajte še svoja vprašanja: ta lahko že pošljete na e-naslov prvi@rtvslo.si ali zapišete v obrazec na spletni strani Prvega.

U ovoj epizodi govorim o ideji visokih standarda.Pitanja na koja odgovaram:Šta znači imati visoke standarde?Po čemu se određuje koji su standardi visoki?Zašto je važno i dobro imati visoke standarde?Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Kisla reakcija tal lahko botruje težavam v pridelavi žit, saj hranila v tleh ostajajo nedostopna rastlinam. Pomaga apnenje, pojasnjuje mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Australija se trenutno suočava s toplinskim proljetnim valom, a stručnjaci upozoravaju na važnost adekvatne pripreme za nadolazeće ljetne vrućine. Australski Zavod za meteorologiju proglasio je početak klimatskog fenomena - El Niño.

Hrvatske ceste zadovoljne su priljevom turista, prihod je već sada 10 posto veći no prošle rekordne godine. Zbog toplinskog vala pune se hitni bolnički prijemovi. Visoke temperature moguć su uzrok i iskliznuća teretnog vlaka nedaleko Popovače. „Ne odustajemo“, poručuju pravosudni činovnici. Štrajkaju od 5. lipnja, a Vlada im neće platiti dane provedene u štrajku.

Poletje je čas počitnic, dopustov, oddiha v turističnih krajih in med poletjem je ena izmed najbolj obleganih držav naša južna soseda. Tam so sicer cene visoke, višje kot lani, v hrvaških medijih pa smo lahko brali, da je letos zaradi visokih cen turistov manj. To je zanikala Hrvaška turistična skupnost, ki poroča o 15-odstotni rasti po številu gostov in 10-odstotni rasti po številu nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kaj je torej res? Koliko je turistov, ali nekateri res odpovedujejo rezervacije, se mogoče cene že nižajo? Kaj se torej dogaja v hrvaškem turizmu, sprašujemo našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard. Foto: Bobo

Rebalans proračuna za letos, ki ga vlada označuje za tehničnega, češ da ga je pripravila zaradi treh novih ministrstev, bo zaznamoval današnje nadaljevenje redne parlamentarne seje. Ob visokem primanjkljaju fiskalni svet opozarja na enkratne ukrepe, ki postanejo stalni, kot se je to zgodilo ob lanski vezavi zdravstvene blagajne na državni proračun. V oddaji pa tudi o tem: - Ob prvi obletnici stavke na RTV Slovenija opozorila o veliki škodi, tudi poslovni, ki jo povzroča vodstvo javnega medija - Protestna enourna prekinitev dela na največji upravni enoti pri nas zaradi nizkih plač, obsega dela in kadrovske stiske - Dve milijardi evrov pomoči italijanske vlade deželi Emilija - Romanja za odpravo posledic uničujočih poplav

Inflacijski pritiski še vedno ne popuščajo. Letna stopnja inflacije je tako aprila znašala 9,4 odstotka, medtem ko mesečna 1,5 odstotka. Kot sporoča Statistični urad, so k letni inflaciji najbolj prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, k mesečni pa podražitve počitniških paketov, ki so dražji za nekaj več kot 23 odstotkov, pa tudi letalskih vozovnic, za katere je bilo treba aprila glede na marec odšteti kar 48 odstotkov več. Drugi poudarki: - Evropski finančni ministri v sklopu novih pravil gospodarskega upravljanja o zmanjševanju zadolženosti. - Na sto mest za specializacijo družinske medicine aprila le 27 prijav, v najbolj kritični Ljubljani celo nobena. - Španijo zajel vročinski val s temperaturami do 40 stopinj, podpovprečno moker že 36-i zaporedni mesec.

Kakšne so prednosti vse bolj priljubljenih visokih gred? Ni sklanjanja, z njimi si lahko vrt ustvarimo na sicer slabih in nerodovitnih tleh, zemlja se v njih spomladi prej segreje, torej lahko prej sejemo in sadimo. Kakšne pa so njihove slabosti, življenjska doba in koliko prsti moramo vanje dodajati vsako leto? Sogovornica: Jerneja Jošar, agronomka in avtorica knjig o vrtnarjenju.

Visoke cene energije in inflacijski pritiski so spodbudili vlado k načrtovanju nadaljnjega reguliranja cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Podaljšanje bi veljalo do konca leta. Predlog je menda še v usklajevanju, vlada naj bi ga obravnavala najpozneje prihodnji teden. V gospodarstvu opozarjajo, da imajo zaradi energetske krize še vedno največ težav velika podjetja. Ugotavljajo, da so dozdajšnji vladni ukrepi med njimi ustvarili neenakosti in da zato ne izključujejo njihove ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Dobave orožja Ukrajini, krepitev obrambnih zmogljivosti in nov zagon evropskega gospodarstva - to so ključne teme, ki bodo danes in jutri zaposlovale evropske voditelje v Bruslju. Menijo namreč, da mora povezava okrepiti konkurenčnost nasproti Združenim državam in Kitajski. - Odbor ameriške centralne banke je pričakovano zvišal ključno obrestno mero, tudi tokrat za četrtino odstotne točke. Boja z inflacijo še ni konec, a je, kot je dejal predsednik Feda Jerome Powell, ameriški bančni sistem trden in odporen, z močnim kapitalom in likvidnostjo. - Za muslimane se je začel postni mesec ramazan. Islamska skupnost pri nas je letos postavila v ospredje družino, vsak ramazan pa je namenjen izkazovanju dobrodelnosti

Drugi poudarki oddaje: - Če bovški svetniki danes ne bodo podprli proračuna, se lahko zgodi, da bodo ostali brez dobrega milijona evrov - V Pomurju se je število brezposlenih v začetku leta nekoliko dvignilo - Po delu obalne hitre ceste se bo do konca junija mogoče zapeljati tudi brez vinjete - Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini bo predvidoma dokončan do konca leta

Drugi poudarki oddaje: - V Lendavi bodo 18 milijonov evrov vložili v novo večnamensko dvorano, v Lenartu pa 2 v povečanje zdravstvenega doma - Vroča kri na izredni seji bovškega občinskega sveta - V Triglavskem narodnem parku se soočajo s pomanjkanjem denarja; poiskati bo treba druge vire financiranja - Na Mariborskem Pohorju zadovoljni s tokratno zimsko sezono, našteli so kar 140 tisoč smučarjev

Srpski vuk sa Wall Streeta Vladimir Đukanović je ponovo gost Vladimira Stankovića u 93. Biznis priči. Prvi razgovor: https://youtube.com/watch?v=Glrq25xgeR8&feature=shares

Eden glavnih izzivov za letošnje leto bo tudi za Avstrijce energetska kriza. Kakšni so ukrepi vlade na tem področju? Visoke temperature povzročajo težave tudi v avstrijskem smučarskem turizmu. Kakšno je trenutno stanje na avstrijskih smučiščih? Avstrijce ponovno razburja tudi protikadilska zakonodaja, v tem letu jo nameravajo še poostriti.

Samo tri dni nas še loči od svetega večera in v tej božični devetdnevnici pozdravljamo Vzhajajočega, ki prihaja z višave in je »svetloba večne luči in sonce pravice«. Zelo zanimivo je, da prav v dnevu, ki je najkrajši v letu, saj je zimski solsticij, zapojemo vzhajajoči svetlobi v pozdrav. Prav zaradi tega nam bogoslužje omogoča, da prepevamo tudi odlomek iz Visoke pesmi. Skupaj z ženinom, ki poje, ko prihaja in skače čez gore, preskakuje griče ter je podoben gazeli ali mlademu jelenu, ko istočasno vzklika: »Vstani moja draga, lepotica moja, ker glej, zima je minila, deževje je prešlo. Cvetlice so se prikazale v deželi, čas petja je prišel in glas grlice je slišati v naši deželi.« (Vp, 12)V najtemnejšem dnevu leta smo povabljeni, da prisluškujemo okoli sebe, kje neki je prihajajoče življenje, ki se že javlja? Kje je dobrota, ki se oglaša? Kje je pravica, ki se je že zasvetlikala? Pomembno je zaslišati majhen glas dobrote in opaziti tudi neznatno svetlobo, ki prihaja in ju pozdraviti. Božična noč in z njo božični mir, bo zasijal, če začnemo tudi sami deliti iskre dobrote, ki so nas presenetile. Marija je prav tako pohitela v gore, k sorodnici Elizabeti, da bi z njo delila čudovito novico, da bo tudi sama postala mati. In ob njej zve za čudežni dogodek, Elizabetin sin Janez Krstnik se že javlja, že prerokuje in tudi tokrat pove, kdo je pred njim. Tako prepozna svojega Gospoda in njegovo mater. Podoben je ženinu iz Visoke pesmi, ki poskakuje in pleše, ker je pred njim Odrešenik sveta, nova svetloba, novo življenje in upanje za vse ljudi.Marija kot odgovor Elizabeti prav tako zapoje, tokrat svoj slavni Magnificat. Kako močno odmevajo njene besede: »Velike reči mi je storil on, ki je mogočen!«. Tudi mi smo povabljeni, da z Visoko pesmijo in z Marijo zapojemo, kajti velike reči nam je storil dobri Bog. Naklonil nam je, da ga poznamo po imenu in naredil nas je za svoje prijatelje. Vsako leto na novo občutimo, kako znova prihaja k nam, nas ne pusti samih in nam prinaša besede tolažbe in novega upanja. Dnevi pred Božičem so že milostni trenutki, ko se opogumimo in svojim dragim upamo izreči besede ljubezni ter se jim s pozornostjo ljubeče približamo, hkrati pa se spomnimo teh, na katere smo skozi leto pozabili. Naj naša okolica opazi, da je naše srce že razigrano in veselo.

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?

Socialni partnerji so se seznanili z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov. Ti dosegajo 670 evrov na mesec. Višina minimalne plače še ni znana, je pa po napovedih državnega sekretarja Dana Juvana v igri znesek od 804 do 938 evrov neto. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Tretji krog pogajanj med vlado in sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov je prinesel konstruktivne pogovore, pravi pristojni minster Daniel Bešič Loredan. Minister upa, da stavke, napovedane za sredo ne bo, pogajanja naj bi nadaljevali v ponedeljek. - Ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju v Kazahstanu utrjuje vezi z državami srednje Azije. Vojne v Ukrajini, ki je pretrgala vezi z Zahodom, ne obžaluje.Kot pravi, to kar delajo ni prijetno, a da so njihove poteze vseeno pravilne in pravočasne. - Lorenzo Fontana iz Lige je novi predsednik poslanske zbornice v Rimu, po včerajšnji izvolitvi politi Ignazia La Russe na mesto predsednika senata je to še ena skrajna odločitev desnosredinske koalicije. Obrat v skrajno desno skrbi tudi zamejske Slovence.

Optus bi se mogao suočiti s višemilijunskim kaznama zbog prošlomječnog upada hakera u njihov sustav koji je doveo do povrede privatnosti osobnih podataka milijuna njihovih korisnika. Koordinirana istraga dva australska regulatora ispitat će kako je telekomunikacijska tvrtka postupala s osobnim podacima korisnika. Tijelo koje štiti prava potršača kaže kako prima veliki broj pritužbi građana o prijevarama vezanim za incident s Optusom.

Energetska kriza je že pred zimo pokazala zobe. Številna podjetja si zaradi draženja energentov ne morejo privoščiti proizvodnje, posegajo po odpuščanjih, grozi jim stečaj. Proizvodnja električne energije ni dražja, težava je v tem, da se njene cene izračunavajo na osnovi cen plina, pravi direktor pekarne Pečjak Silvester Pečjak. Druge teme: - Visoke cene energentov gospodarstvo silijo v krčenje proizvodnje, pa tudi odpuščanja delavcev - Rusija nadaljuje povračilne napade na ukrajinska ozemlja, bolj oddaljena od frontne črte - Ljubljančani bodo 23. oktobra kljub maratonu lahko prišli do volišč za predsedniške volitve - Epidemija obolenj zaradi onesnaženja žalskega vodovoda je najverjetneje izzvenela, vodo je še treba prekuhavati

Posledice vojne v Ukrajini predstavljajo tveganje za sicer trenutno stabilen finančni sistem, opozarjajo na Banki Slovenije. V luči ruske invazije in gospodarskih sankcij zahoda proti Moskvi se sicer krepijo opozorila, da Evropa ne bi več prejemala ruskega plina. Dodatna težava Slovenije je, da je pri hrambi plina popolnoma odvisna od tujine. Drugi poudarki oddaje: - Vstop Ukrajine v Nato morebitna napoved začetka vojne, svari ministrica Fajon. - Nobelova nagrada za fiziko trojici znanstvenikov, ki je potrdila kvantno prepletenost. - Poslanci uzakonili pravico istospolnih partnerjev do posvojitve otrok.

Visoke cene energentov, s katerimi ogrevamo prostore, so ena izmed glavnih skrbi pred prihajajočo zimo. Davek na dodano vrednost za elektriko, zemeljski plin, les za kurjavo in daljinsko ogrevanje bi se po predlogu vlade do maja prihodnje leto znižal na devet odstotkov in pol, kar naj bi jutri potrdil državni zbor. Višina DDV-ja pri kurilnem olju ostaja enaka zaradi evropskih pravil. Drugi poudarki dneva: - Začetek kampanje za zakonsko pravico otrok do brezplačnega kosila v šoli - Zaradi pomanjkanja osebja v domovih za ostarele praznih približno 200 postelj - Rusija Ukrajino obtožila sodelovanja pri atentatu na hčerko vplivnega ruskega ideologa

Moglo bi se očekivati da cijene krenu prema dole kada kreditne kamate porastu. Tako se barem dugo tvrdilo u stručnim krugovima. Zašto se trenutno dešava suprotno? Da li je možda u pitanju mjehur od sapunice na tržištu nekretnina koji bi uskoro mogao prsnuti? Šta o svemu tome misli Sandra Tucaković, savjetnica za kredite i nekretnine u cijeloj Njemačkoj? Von Amir Kamber.

Visoke temperature in suša še vedno poslabšujejo oskrbo z vodo. Zelo malo vode je v podtalnici reke Rižane, zato edina rešitev za slovensko Istro ostaja dovažanje vode s cisternami. V vodarno v Cepkih pripeljejo približno tisoč 600 kubičnih metrov vode na dan. Količino bodo še povečali, če bo treba, je ob današnjem ogledu vodarne zagotovil državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved. Ostali poudrki oddaje: Stroka opozarja: soodgovorni za čakalne vrste v zdravstvu so tudi bolniki. Ruski predsednik Vladimir Putin s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom v Sočiju o vprašanju varnosti regije Kapetan aktualnih evropskih prvakov v košarki Goran Dragić bo septembra reprezentanci pomagal braniti lovoriko. Kolesarju Matevžu Govekarju na dirki okoli Burgosa prva etapna zmaga med elito

Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih? V nočnem programu bomo ponudili preplet univerzalne govorice sveta - glasbe - in zanimivih tem. Ena izmed bo ponudila možnost za globlji razmislek, ponudila pa bo s strani stroke tudi prenekatero rešitev - kako se kot posamezniki in kot družba soočiti z vse bolj perečim repertoarjem poletja - ne brezskrbnimi počitnicami, pač pa z vremenskimi neprilikami, kot so poplave, sušna obdobja in vročinski valovi. Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih in kaj storiti, da bo bivanje v vročih poletjih dovolj znosno za vse generacije? K poslušanju vas vabi nočna voditeljica Helena Ajdnik.

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, predvsem določene skupine prebivalstva so izpostavljene nevarnostim, kot je denimo vročinska kap, ki je nujno stanje, ko je treba ukrepati takoj. Prva pomoč, temeljni postopki oživljanja otrok in odraslih ter uporaba defibrilatorja bodo teme ponedeljkovega Svetovalnega servisa. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.

Visoke temperature nam nagajajo tudi na delovnem mestu. Kakšne so naloge delodajalca, da zaposlenim omogoči normalne pogoje za delo v tem času, kako je z delom na domu? O tem je v Svetovalnici spregovoril direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Kríštofelc.

Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.

Torek bo – sklicujoč se na vremensko napoved – prinesel krajšo ohladitev, s kakšno stopinjo pod 30 stopinj Celzija. Visoke temperature sicer v naših krajih vztrajajo že od druge polovice junija. Po nadpovprečnem in ponekod tudi temperaturno rekordnem začetku poletja v Svetovalnem servisu gostimo meteorologa z Agencije za okolje, na vprašanja bo odgovarjal Brane Gregorčič.

Suša. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Sušomer Indeks požarne ogroženosti Biovremenske vsebine

Junij in visoke temperature. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Sušomer Indeks požarne ogroženosti Biovremenske vsebine

Evropska centralna banka bo na današnjem zasedanju v Amstrdamu najverjetneje napovedala zviševanje obrestnih mer, ki so trenutno celo v negativnem območju. Osrednji organ evrske denarne politike je namreč pod vse hujšim pritiskom, naj se odločneje odzove na rekordno visoko inflacijo. V oddaji pa tudi o tem: - Vlada naj bi danes imenovala Petra Gruma na čelo Finančne uprave. - Letošnji nagrajenci Gospodarske zbornice svarijo pred vse višjimi cenami energentov, surovin in hrane zaradi krize v Ukrajini. - Epidemija strelskih pohodov v Združenih državah Amerike; demokrati še naprej za regulacijo dostopa do orožja, republikanci proti.

Predstavniki strank in list imajo na voljo le še nekaj ur za iskanje podpore pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami. Sodeč po javnomnenjskih anketah, so številne stranke na robu praga za preboj v državni zbor. Predčasnega glasovanja se je udeležilo rekordnih 7,7 odstotka volivk in volivcev. Druge teme: - Ob ruskem napredovanju na vzhod in jug Ukrajine so humanitarni koridorji zaprti - Študentski domovi Maribor dražijo storitve, bo država zvišala subvencije? - Policija preiskuje onesnaženje Soče, ki so jo pri Srpeníci dopoldne odprli za plovbo

Visoka plima, močno deževje in jugo. To je napoved za poplave vzdolž obale. Do kod lahko seže gladina reke Dragonje, kaže oznaka visokih voda, ki so jo ob letošnjem svetovnem Dnevu voda postavili ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Na njej je datum 19. september 2010. Takrat je Dragonja poplavila soline in povzročila veliko škode. Visoke vode so naraven pojav, poudarjajo strokovnjaki, da jih občutimo, pa smo si v veliki meri krivi sami. Rekam smo namreč odvzeli prostor, kamor so se običajno izlivale. Ta odnos moramo nemudoma spremeniti. Predvsem pri načrtovanju prostora. V nasprotnem primeru, nam ne bo uspelo omiliti posledic poplav, ki bodo zaradi podnebne krize obširnejše in pogostejše.

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik

U ovoj Specijal epizodi imali smo veliko zadovoljstvo da pričamo sa dva izuzetna čoveka: Branimirom Gajićem, osnivačem i direktorom Infostud-a, kao i Džoržom Salfeldtom, osnivačem i direktorom subotičke kompanije Auxality. Povod za razgovor bila je je inicijativa koju su njihove kompanije zajedno sa još četiri subotičke IT firme pokrenule pod nazivom IT Subotica 2030, a koja ima za cilj da promoviše i razvija Suboticu kao grad gde mladi mogu graditi karijeru u IT industriji i obrazovati se za različite profile u okvirima IT industrije. Pored IT kompanija, u ovu inicijativu koja sada stiče i status organizacije, uključene su i obrazovne institucije poput Ekonomskog fakulteta i Visoke tehničke škole iz Subotice, kao i sama lokalna samouprava. Ova epizoda je u suštini recept kako manje sredine mogu same raditi na razvoju svojih potencijala i unapređenju ambijenta za život i profesionalni razvoj karijere mladih ljudi. Cela organizacija je vrlo rada da deli svoje iskustvo sa drugim, sličnim inicijativama u drugim sredinama, te zato ova epizoda ima i određenu težinu. Subotica ima zaista razvijenu IT scenu, dosta kompanija i mogućnosti za dalji razvoj, a ove kompanije i institucije, okupljene oko ove ideje žele da postignu mnogo više. U razgovoru sa Banetom i Džordžom pričali smo upravo o krovnim ciljevima ove organizacije, razlozima zašto su njihove kompanije ušle u ceo ovaj projekat, te smo pričali o trendovima i konkretnim primerima iz Zapadne Evrope gde se mladi iseljavaju iz velikih gradova i svoje karijere grade u manjim mestima gde postoje bolji uslovi za život i podizanje porodice. Pored tema vezanih za razvoj IT-a, pričali smo i o drugim ciljevima organizacije koji su jednako visoko postavljeni na lestvici: društvene teme, razvoj sadržaja i privrednih potencijala grada, ekologija i zelene inicijative.Sve zajedno, jedan jako lep primer na koga mogu da se ugledaju mnoge manje sredine u Srbiji. Entuzijazam, udružene snage i sredstva, jasan plan i definisani ciljevi, siguran su recept da će se u ovom postavljenom roku Subotica izdvojiti kao jedna od svetlih tačaka za život mladih u Srbiji, ali i kao jedan od značajnih IT ekosistema. IT Subotica 2030: https://www.itsubotica2030.rs/ Marka Žvaka: Gulaš, pankeri i IT - https://www.youtube.com/watch?v=1YErOysFDiY Stuberi: Vraćamo se na fakultet - https://www.youtube.com/watch?v=Mn_jC8o2aX0 Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs

V Svetovalnici smo tokrat pogledali na nepremičninski trg. Visoke cene, ki so šle v nebo, kljub temu, da so mnogi pričakovali, da jih bo epidemija oklestila, vztrajajo. Kaj nas čaka v prihajajočem letu? Kdo sploh kupuje in kako je s cenitvami v teh turbulentnih časih? Z nami je bila Stanka Solar iz nepremičninske agencije.

Skoraj 9000 manj aktivno okuženih kot pred tednom dni nakazuje, da se je širjenje koronavirusa nekoliko upočasnilo. Na intenzivnih oddelkih bolnišnic pa je še vedno veliko kovidnih bolnikov, 277. Koordinator za zdravniške postelje Robert Carotta ob tem opozarja, da kritičen trenutek še vedno predstavljajo prav intenzivne postelje. Kako lahko na to vpliva nova različica omikron? Evropska komisija tudi v tej luči spodbuja k razpravi o obveznem cepljenju. Druge teme: - Pediatri priporočajo tudi cepljenje otrok, starejših od pet let - Visoke cene daljinskega ogrevanja v Mariboru odnesle direktorja tamkajšnje Energetike, občina bo pomagala prizadetim - Našo državo bo na 59. Beneškem bienalu zastopal akademski slikar Marko Jakše

Razmere v covidnih oddelkih bolnišnic se nekoliko umirjajo, ugotavlja koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta. Ob tem dodaja, da bi bile razmere v bolnišnicah ob višji precepljenosti prebivalstva bistveno boljše. Ostali poudarki oddaje: - Visoke cene ogrevanja odnesle direktorja Energetike Maribor, spremembe tudi v vrhu družbe Dravske elektrarne. - Policija v primeru krvavega strelskega napada na srednji šoli v Michiganu aretirala 15-letnika. - Slovenijo bo na 59-em beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše.

Visoke številke okužb s koronavirusom v zadnjih tednih napovedujejo težke čase za zdravstvo. Od začetka tedna bo v bolnišnicah na razpolago vseh predvidenih 286 postelj na intenzivni negi. Trenutno je zasedenih 221, zato pristojni razmišljajo, kaj storiti, če bo potreb še več. Ostale teme: - Podnebna konferenca: civilna družba in znanstveniki končni dogovor vidijo kot na pol prazen kozarec - Začetek Čufarjevih dnevov z najboljšimi ljubiteljskimi gledališčniki - Neuspešne kvalifikacije za svetovno prvenstvo nogometaši končali z zmago nad Ciprom

Poplave. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki 34. epizoda ARSO podcasta - Akcija postavljanja oznak visokih voda Aplikacija Varsom Regobs Prognozirano plimovanje morja Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septebmra 2007 Visoke vode in poplave morja med 12. in 20. novembrom 2019

Poplave. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki 34. epizoda ARSO podcasta - Akcija postavljanja oznak visokih voda Aplikacija Varsom Regobs Prognozirano plimovanje morja Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septebmra 2007 Visoke vode in poplave morja med 12. in 20. novembrom 2019

Drugi poudarki: Visoke cene surovin v gradbeništvu stopnjujejo strah, da se bo projekt ptujske urgence spet zamaknil Veliki naložbeni načrti na Vrhniki - cesta in kolesarska steza do Horjula, športni park, industrijska cona V občini Kostel imajo težave, povezane s čistilno napravo Tematske poti pri turistih vse bolj priljubljene, zato vodnik po slovenski Istri dobiva nadaljevanje

Slovenska borza se je letos, kot ena bolj donosnih, znašla v družbi bolj eksotičnih borz, kot so Mongolija (129-odstotna donosnost letos), Zambija, Združeni arabski emirat, Libanon (vsi preko 60 odstotkov), Gana in Estonija (oba 49 odstotkov). Donosnosti so preračune v evrih, na zadnji avgustovski dan leta 2021.Za primerjavo - najbolj znan ameriški indeks S & P 500 je letos ustvaril 26-odstotni celotni donos, MSCI World, ki vključuje razvite trge, pa 23-odstotnega (preračun v evrih, 31. avgusta 2021) Tudi na daljši rok, recimo pet ali 10 let, so donosnosti ljubljanske borze dvomestne. Lovci za visokimi donosi in visokimi dividendami imajo tarčo praktično pred domačim pragom. Toda, Ljubljanska borza (LJSE) ne vleče množic. V povprečju je na dan opravljenih od milijon do 2 milijona evrov prometa. Še bolj poglobljeno kmalu na blogu na www.biznispace.com (naročite se na e-pismo, da boste obveščeni) V tokratni epizodi smo preverili poslovanje slovenskih bluechipov, ravno te dni namreč družbe objavljajo poslovne rezultate za prvo polletje. Za vlagatelje pa smo dodali še vpogled v dividende, donosnosti, napovedi in pričakovanja analitikov – drži, kupi, prodaj. Omenjamo konkretne naložbe in pričakovanja oziroma mnenja posameznikov, kar pa ni priporočilo za nakup ali prodajo naložb. Pogovarjali smo se z Matejem Šimnicem, direktorjem za področje analiz pri Capital Genetics in Boštjanom Mencingerjem, malim vlagateljem z 20-letnimi izkušnjami vlaganja na ljubljanski borzi. V tokratni epizodi boste slišali: Neverjetni donosi ljubljansko borzo (LJSE) izstrelili med najbolj donosne borze na svetu Spomini izkušenega vlagatelja na leto 2006/7 (in pomembne lekcije iz tega časa) Kakšna so tveganja investiranja na tako majhnem/nišnem trgu kot je slovenski? Trgovanje na LJSE – kje in kako izkušen vlagatelj lovi donose Slovenski bluechipi in njihovi donosi: Katera delnica je ta hip najbolj ugodno vrednotena in potencialno zanimiva za dolgoročno naložbo? Dividende: Katere delnica bo dividendno najmočnejša in bo zadovoljila apetite lovcev na visoke dividende? Borzno posredovanje: Kolikšen je minimalen smiseln znesek za nakup slovenskih delnic, glede na minimalne stroške? Nakup NLB na londonski borzi ali Krke na varšavski? Se bo pravljica dvomestnih donosov na LJSE nadaljevala in kakšni so lahko donosi v naslednjih petih letih? Kakšna je optimalna strategija unovčevanja zaslužkov na LJSE? Korelacija LJSE z drugimi borzami ETF, ki sledi slovenskemu indeksu SBITOP - bolgarski Expat in hrvaški 7slo od Intercapital. Kakšni so stroški, donosi, vrednost prometa, tveganja... Zakaj so uprave slovenskih bluechipov premalo ambiciozne? Analiza posameznih delnic: Krka, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Sava RE, NLB (Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, in še nekaj drugih)   PRETEKLI DONOSI NISO GARANCIJA ZA PRIHODNJE!

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, predvsem nekatere skupine prebivalstva so izpostavljene nevarnostim, kot je recimo vročinska kap, ki je nujno stanje, ko je treba ukrepati takoj. Prva pomoč, temeljni postopki oživljanja otrok, odraslih ter uporaba defibrilatorja bodo teme sredinega Svetovalnega servisa. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja, vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje.

Pridelki na zelenjavnem vrtu in poljih so močno odvisni od vremena. Za svojo rast potrebujejo dovolj sonca, vode in dovolj visoke temperature. Kaj pa se zgodi, če je sončne pripeke preveč, če so temperature previsoke, padavin premalo ali pa se te pojavijo le v kombinaciji s točo, močnim vetrom in drugimi vremenskimi neprilikami? O aktualnih težavah na vrtu in posledicah vremenskih razmer v zadnjih tednih bomo v petkovem Svetovalnem servisu govorili z dr. Ano Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vabljeni, da se nam pridružite z vprašanji, sprejemamo jih na naslovu radioprvi@rtvslo.si in v spletnem obrazcu na radioprvi.si.

Koliko umetniške globine pa sploh smemo pričakovati od zgodbe, ki je dolga vsega tri strani ali celo še bistveno manj? Če je pripoved tako kratka – kaj neki se v njej sploh lahko zgodi? In če v zgodbi ni prostora za razvoj napetega zapleta ali natančno portretiranje nenavadnega, zanimivega ali izstopajočega junaka – čemu bi tako besedilo sploh hoteli brati? Tovrstna vprašanja se najbrž postavljajo bralkam in bralcem, ki v roke jemljejo še svežo, razmeroma obsežno antologijo najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše, ki jo je za Mladinsko knjigo, za legendarno knjižno edicijo Kondor pripravila literarna zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič. Odgovor na te dileme pa smo v pogovoru z antologistko iskali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Primož Lukežič (1983) se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati leta 2008, ko je na ogled postavil tudi svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat se jih je, tako samostojnih kot skupinskih, nabralo že kar nekaj, prav tako tudi mentoriranj na raznih foto dogodkih in delavnicah. Je diplomant fotografije Visoke šole za storitve VIST, kjer od leta 2015 kot strokovni sodelavec tudi predava predmet reklamne in modne fotografije na Oddelku za fotografijo. Diplomiral je na temo Napetost med elementi pri inscenirani fotografiji, zato ne čudi, da mu je najbližja zvrst inscenirana cinematska fotografija, kjer "neprestano iščem napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarjam željeno naracijo". Vse bližnja pa mu, zaradi svoje intimnosti in»večnosti«, postaja tudi portretna fotografija. Kot uveljavljen modni in komercialni fotograf ima med naročniki tudi številna znana imena, zanj pa je pri ustvarjanju zelo pomembna ekipa s katero dela, saj sodeluje s priznanimi slovenskimi kostumografi, modnimi oblikovalci, frizerji in maskerji. Tudi letos je del tradicionalnega bienalnega fotografskega festivala Foto VIST (21.6. - 2.7.), ki osvetljuje različne vidike rabe fotografskega medija in je zasnovan kot platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in mnenj ter prostor za mreženje znotraj fotografskega prizorišča v Sloveniji.

Drugi vsebinski poudarki Najvišji delež precepljenosti je v občini Osilnica. Med podjetji, ki epidemijo vidijo kot priložnost za razvoj, je tudi Lotrič Meroslovje. Bo minister Vrtovec lahko uresničil vse obljube, ki jih je dal Zasavcem? Srečanje z medvedom za Notranjce ni nobena redkost.

Okužbe s kronavirusom se v teh dneh hitro širijo, pri čemer ima pomembno vlogo angleška različica virusa. Visoke številke dnevnih okužb in hospitalizacij se utegnejo ponoviti; dobra novica pa je, da se epidemija širi nekoliko počasneje. Ostale novice: - Iz poslanske skupine SMC izstopili Janja Sluga, Igor Zorčič in Branislav Rajić, s poslancem Jurijem Lepom so ustanovili poslansko skupino . - Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije spet razpravlja o svobodi medijev v Sloveniji. - V Mestnem muzeju na ogled razstava "Ljubljana v času vojne za Slovenijo". - Jutri po večini oblačno, na zahodu in jugu s krajevnimi padavinami.

Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.

Visoke februarske temperature so na ceste privabile tudi prve motoriste, a strokovnjaki opozarjajo, da prvi sončni žarki še ne pomenijo odličnih razmer za vožnjo. Tokratna Svetovalnica je prinesla osnovna opozorila motoristom pred začetkom sezone. Z nami je bil AMZS inštruktor varne vožnje Vojko Safran.

Ciklon La Niña donosi oborine tijekom ovogodišnje sezone ljeta. No, iz ureda za meteorologiju savjetuju da se ne opuštamo previše jer nam stižu i toplotni udari s visokim temperaturama koji mogu uzrokovati probleme koji mogu uzrokovati trajno oštećenje i smrt, ukoliko se odmah ne liječe.

Šipek je prava zakladnica antioksidantov in vitamina C, a le ob pravilni pripravi. O koristnosti in uporabnosti teh rdečih plodov, ki jih tudi v zimskem času najdemo v naravi, je Metka Perko govorila s Sanjo Lončar.

Dr. Vlado Dimovski, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti, Univerze v Ljubljani Dr. Vlado Dimovski je redni profesor za področje managementa in organizacije na Katedri za management in organizacijo ter pridruženi član Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje. Leta 1984 je diplomiral na Ekonomski fakulteti, narodnogospodarska smer, leta 1989 pa tudi na Filozofski fakulteti, smer filozofija. Študij je nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1988 tudi magistriral. Leta 1990 je pričel z doktorskim študijem iz managementa in poslovnih financ na Cleveland State University ter ga leta 1994 zaključil. Njegova primarna področja ekspertize so organizacijsko učenje, management znanja in vodenje, tako v domačem, kot tudi mednarodnem okolju. Prof. dr. Dimovski je poučeval in raziskoval na številnih mednarodnih univerzah in inštitutih. Prof. dr. Dimovski je objavil članke v priznanih revijah (prek 90 objavljenih znanstvenih člankov), poleg tega pa je tudi avtor številnih knjig (9 znanstvenih monografij) ter številnih drugih del, saj njegova bibliografija vsebuje cca 1.400 enot, objavljenih tako v domačem kot mednarodnem okolju. V obdobju 1995-1997 je prof dr. Dimovski opravljal funkcijo državnega sekretarja za industrijsko politiko, v letih 1997-2000 pa je poleg zaposlitve na Ekonomski fakulteti, kjer je vodil program Visoke poslovne šole, z njenim soglasjem predsedoval Centru za mednarodno konkurenčnost. V letih 2000-2004 je prof. dr. Dimovski opravljal funkcijo ministra za delo, družino in socialne zadeve v Vladi Republike Slovenije, v letih 2005-2006 deloval tudi kot svetovalec predsedniku vlade Republike Makedonije. Prof dr. Dimovski je aktiven tudi v svetovalni vlogi, kjer podaja svoje znanje in izkušnje podjetjem iz slovenskega, kakor tudi regijskega okolja. Prof. dr. Dimovski je za svoje družbeno, strokovno in znanstveno delo prejel več priznanj in nagrad, izpostaviti gre Beta Gamma Sigma (1992), Harvard Directory of Scholars (1993), Kdo je kdo (1999), Priznanje Plavalne Zveze Slovenije (2001), nagrado Zlata knjiga najuspešnejših podjetnikov (2001), Who is Who Statesmen (2004) ter CEEMAN Champion Awards v kategoriji raziskovanja (2019). Prof. dr. Dimovski je tudi vodja programske raziskovalne skupine "Vpliv upravljanja, organizacijskega učenja in managementa znanja na sodobne organizacije" ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti (angl. European Academy of Sciences and Arts). Quote: Lao Fje: «When your work is done, then withdraw. This is the way to Heaven«. Knjiga: Daniel Reid: The Tao of Health, Sex, and Longevity. Serija: Seinfeld Hobiji: Duhovna literatura, hoja, meditacija, vrtnarjenje Najljubša hrana: Sushi, ričet Podjetnik: Sandi Češko, Michael Dell App: Avant2Go, Keeper Trije nauki: · Vztrajnost (kaj želiš), · Sproščenost, duhovnost (smisel), · Avtentičnost (kdo si). *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Sigurno se već bili u situaciji da vi komentarišete nekome ili neko vama o tome kako su neke cene apsurdno visoke i "kako oni to mogu tako da prodaju, ko to uopšte kupuje"... da razmislimo malo o tome, da li bi uopšte neko mogao da ima neku postavljenu cenu ako nikome ništa nije prodao?

Posnetek koncerta cikla GM oder, na katerem je marca nastopila citrarka Tajda Krajnc. Glasbenica je od leta 2016 študentka Visoke šole za glasbo in gledališče v Münchnu, kjer v razredu prof. Georga Glasla študira citre, v razredu prof. Sylvie Hewig-Tröscher pa klavir kot stranski predmet. Tako kot številni mladi glasbeniki se tudi ona redno udeležuje tekmovanj, tako je na primer osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju SVIREL, lani pa je temu uspehu dodala še prvo nagrado in absolutno prvo mesto na najuglednejšem mednarodnem citrarskem tekmovanju za nagrado Ernsta Volkmanna v Münchnu - ta dosežek sama šteje za svoj največji uspeh.

Slovenski raziskovalci so v okviru nacionalne raziskave Nutrihealth ugotavljali, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Zanimalo jih je, ali ga imamo dovolj, ali nam ga, glede na podatke iz primerljivih držav, primanjkuje. Pomanjkanje vitamina D namreč lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in obolenj, saj je v organizmu vpleten v številne procese. O izsledkih raziskave v tokratni oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prof. dr. Katja Žmitek z Visoke šole za storitve in Inštituta za nutricionistiko ter prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: jplenio/ pixabay

Pregled hidroloških in vremenskih dogodkov iz preteklega leta. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 2019 Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 Visoka temperatura zraka od 26. do 28. februarja 2019 Močan veter 6. in 7. marca 2019 Zelo hladno vreme od 5. do 8. maja 2019 Obilne padavine od 27. do 30. maja 2019 Visoke vode in razlivanja rek 29. in 30. maja 2019 Izredno oblačen, deževen in hladen maj 2019 Neurja 11. junija 2019 Neurja 16. junija 2019 Neurja med 19. in 23. junijem 2019 Vročina in neurja med 26. junijem in 3. julijem 2019 Vroč, sončen in suh junij 2019 Neurja med 6. in 8. julijem 2019 Neurja 12. in 13. julija 2019 Neurja med 26. in 28. julijem 2019 Neurja 2. avgusta 2019 Neurja 24. avgusta 2019 Obilne padavine in močan veter med 2. in 6. novembrom 2019 Visoke vode in poplave morja med 12. in 20. novembrom 2019

Pregled hidroloških in vremenskih dogodkov iz preteklega leta. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 2019 Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 Visoka temperatura zraka od 26. do 28. februarja 2019 Močan veter 6. in 7. marca 2019 Zelo hladno vreme od 5. do 8. maja 2019 Obilne padavine od 27. do 30. maja 2019 Visoke vode in razlivanja rek 29. in 30. maja 2019 Izredno oblačen, deževen in hladen maj 2019 Neurja 11. junija 2019 Neurja 16. junija 2019 Neurja med 19. in 23. junijem 2019 Vročina in neurja med 26. junijem in 3. julijem 2019 Vroč, sončen in suh junij 2019 Neurja med 6. in 8. julijem 2019 Neurja 12. in 13. julija 2019 Neurja med 26. in 28. julijem 2019 Neurja 2. avgusta 2019 Neurja 24. avgusta 2019 Obilne padavine in močan veter med 2. in 6. novembrom 2019 Visoke vode in poplave morja med 12. in 20. novembrom 2019

V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta cikla GM oder, na katerem je marca nastopila citrarka Tajda Krajnc. Glasbenica je od leta 2016 študentka Visoke šole za glasbo in gledališče v Münchnu, kjer v razredu prof. Georga Glasla študira citre, v razredu prof. Sylvie Hewig Tröscher pa klavir kot stranski predmet. Tako kot številni mladi glasbeniki se tudi ona redno udeležuje tekmovanj, tako je na primer osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju SVIREL, lani pa je temu uspehu dodala še prvo nagrado in absolutno prvo mesto na najuglednejšem mednarodnem citrarskem tekmovanju za nagrado Ernsta Volkmanna v Münchnu – ta dosežek sama šteje za svoj največji uspeh. Redno nastopa, tokrat je torej nastopila kot del cikla Glasbene mladine Slovenije. V njeni interpretaciji bomo slišali dela Petra Michaela Hamla, Domenica Scarlattija, Josefa Hausteina in Janeza Dovča.

Pred meseci smo posredovali opis zgodovine migracij v Sredozemlju do moderne dobe avtorja, francoskega zgodovinarja Mauricea Aymarda (*1936). Sredi 90-ih je revija Časopis za kritiko znanosti v branje ponudila zbornik o “Mediteranu v Sloveniji”, ki ga je uredil profesor Bojan Baskar z ljubljanske Filozofske fakultete. Iz kopice študij je takrat izstopalo Aymardovo besedilo o zgodovini migracij, ki so osrednje morje starega sveta naredile takšno, kakršnega bolj ali manj poznamo še danes. Takrat smo objavili izbor, pred meseci omenjeno predzgodovino, tokrat pa vas vabimo k poslušanju iskrive zgodbe o zgodovini migracij v osrednjem morju po drugi svetovni vojni. Maurice Aymard je bil v tistih letih direktor pariške Visoke šole za družbene znanosti (Ecole des Hautes Etudes en Sciences Sociales - EHESS), in dolga desetletja tudi sopotnik legendarnega zgodovinarja Fernanda Braudela. Foto Maurice Aymard Vir: http://www.reportageonline.it/le-sfide-del-mediterraneo-oggi-ne-parlera-lo-storico-maurice-aymard-il-7-aprile-a-lamezia/

Pregled hidroloških in vremenskih dogodkov iz preteklega leta. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Zelo topel januar 2018 Obilno sneženje in močan veter od 31. januarja do 3. februarja 2018 Mraz, sneg in veter od 18. februarja do 6. marca 2018 Neurja 16. aprila 2018 Neurja 16. aprila 2018 Izjemno topel april 2018 Neurja 2. in 4. maja 2018 Neurja sredi maja 2018 Neurja med 24. majem in 6. junijem 2018 Neurja 8. junija 2018 Neurja 12. in 13. junija 2018 Neurja od 3. do 5. julija 2018 Obilne padavine in močan veter od 27. do 30. oktobra 2018 Visoke vode in poplave rek med 27. in 31. oktobrom 2018

Pregled hidroloških in vremenskih dogodkov iz preteklega leta. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Zelo topel januar 2018 Obilno sneženje in močan veter od 31. januarja do 3. februarja 2018 Mraz, sneg in veter od 18. februarja do 6. marca 2018 Neurja 16. aprila 2018 Neurja 16. aprila 2018 Izjemno topel april 2018 Neurja 2. in 4. maja 2018 Neurja sredi maja 2018 Neurja med 24. majem in 6. junijem 2018 Neurja 8. junija 2018 Neurja 12. in 13. junija 2018 Neurja od 3. do 5. julija 2018 Obilne padavine in močan veter od 27. do 30. oktobra 2018 Visoke vode in poplave rek med 27. in 31. oktobrom 2018

Betonska džungla vedno bolj postaja zatočišče in prebivališče živalim. Divji prašiči, lisice, nutrije, kune belice, jazbeci in najbrž še kake druge divje živali se vedno bolj širijo v urbani prostor. Žival, ki jo v mestih večkrat ne le vidimo, pač pa tudi slišimo, je siva vrana. O teh živalih je pri nas v letih med 2014 in 2016 potekala tudi raziskava o značilnostih, problematiki in upravljanju populacij v urbanem okolju. Kot pravi doktor Boštjan Pokorny, dekan Visoke šole za varstvo okolja in raziskovalec divjadi na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki je bil vodja raziskave, si sive vrane veliko zapomnijo in se hitro učijo. Znano je, da si zapomnijo obraze in znano je tudi, da so bile po nekaterih mestih v tujini do delavcev, ki so jim odstranjevali gnezda, precej neprijazne. Kako je z upravljanjem te vrste pri nas in zakaj so jim tako zelo všeč avtomobilski brisalci, povemo v Noetovi bandi.

U selu Visoka, nedaleko od Arilja, vredni đaci, posvećeni nastavnici i složni meštani, predano rade kako bi očuvali svoju školu, čijim bi gašenjem sasvim sigurno utihnuo i život Visoke. Zajedničkim akcijama, trudom i zalaganjem, obnovljeno je mnogo toga na školi, uvedeno grejanje, formirana školska biblioteka... Đaci škole "Ratko Jovanović" odrastaju u okruženju koje podstiče njihovu veru u vrednosti drugarstva, zajedništva, rada i saživota sa prirodom. Čini se da su danas ovakve oaze humanosti više izuzetak nego pravilo. Đačkoj zadruzi "Zvončić", koju čine đaci škole "Ratko Jovanović" iz Visoke sa svojim nastavnicima, u utorak 24. aprila, u Sremskim Karlovcima, uručeno je priznanje "Zeleni list".

Vemo, da je v križanki pri geslu plaha gozdna žival rešitev srna. Pa tudi sicer se zdi, da o tej vrsti divjadi našega gozda vemo vse. Vendar so slovenski raziskovalci divjadi z Gozdarskega inštituta Slovenije, Visoke šole za varstvo okolja in inštituta ERICo Velenje v sodelovanju z italijanskimi kolegi odkrili nekaj, kar prej ni bilo znano. Že pred leti so pri nas potekale raziskave o tem, koliko mladičev ima lahko na primer košuta in koliko divja svinja. Leta 2013 pa so se ob pomoči lovcev lotili še vprašanja, kako je s tem pri srnah in kot prvi na svetu ugotovili, da ima srna, ki praviloma polega enega ali dva, zelo redko tri mladiče, v enem leglu lahko celo pet mladičev. Ugotovitve o razmnoževalnem potencialu srnjadi, ki so dosegle tudi tuje raziskovalce, pa niso pomembne samo zato, ker so prve take, pač pa bo te mogoče prenesti tudi neposredno v vsakdanjo prakso upravljanja populacij srnjadi.

Aplikacije i procesi AppNap može da zeza neke aplikacije, kako ga možemo isključiti u potpunosti ili samo za tu aplikaciju. System information Koristimo da vidimo šta je instalirano, nadograđeno, šta je 32 bita a šta 64 Activity Monitor Appleov support dokument o Activity monitoru. Ovako izgleda kada sistem optimalno koristi memoriju, to što piše da je skoro cela iskorišćena je u stvari dobar podatak, vaćno je da nema swap fajla i da je u donjem centralnom delu zeleni grafikon: ![slikamikimemory] (https://dl.dropboxusercontent.com/u/13597077/Infinitum/mikiactivitymonitormemory.png) General application troubleshooting Restartujte aplikaciju Probajte drugi dokument za koji ste sigurni da aplikacija ne krahira ili radi kako treba Probajte drugu aplikaciju koja ume da otvori dokument tog tipa Probajte kada ste ulogovani kao drugi user (Miki preporučuje da uvek kreirate novog, standardnog, test usera koji će imati sigurno "čist" home folder) Proverites dijagnositčke izveštaje i logove (Console.app će vam biti od velike pomoći ovde) Obrišite fajlove iz keša (mogu se nalaziti u /Library/Caches, ~/Library/Caches, ili u ~/Library/Saved Application State) Zamenite fajl sa preferencama, tj. obrišite stari i pustite da aplikacija napravi novi Zamenite resurse aplikacije (iako oštećeni resurs aplikacije može da pravi problem, ovo poslednje proverite jer se resursi aplikacija retko menjaju) Preferences troubleshooting Gde se nalaze, kako raditi: ~/Library/Preferences/ ili ~/Library/Containers/ pa svaka aplikacija ima kompletan svoj folder za sadržaj home foldera- od Mavericksa, odnosno od kada je implementiran sandboxing U kom su inače formatu: plist, koji je u suštini XML, ali može da bude i binarno kodiran cfprefsd - ne zaboraviti na ovaj proces, preference se keširaju u memoriji Nekako ovako je umeo Photoshop, a i ostali programi, da krahira na starim Macovima: ![slikabomba] (https://dl.dropboxusercontent.com/u/13597077/Infinitum/retromacbomb.jpg) Application resources troubleshooting Proveriti ekstenzije aplikacija, pluginove, fontove ... Na primer, aplikacija koja radi u 64-bitnom modu ne može da učita pluginove koji su 32-bitni. Network troubleshooting Lokalni problemi (loša konfiguracija) Mrežni problemi Problemi sa servisima Prvo u network preferences proveriti status. Onda proveriti "fizičku" vezu, pa DHCP i DNS. Network Utility za ping, lookup, traceroute ... Za servise port scan. Shared service troubleshooting - prvo probaj sa druge mašine da ustanoviš da li je do klijenta ili servera Peripheral troubleshooting Klase uređaja: HID uređaji (tastature, miševi, ...) Storage uređaji Štampači Skeneri Digitalni fotoaparati Video uređaji Audio uređaji Drajveri se nalaze u obliku: KEXT Frameworci Aplikacije General Peripheral troubleshooting Uvek prvo proverite iz aplikacije System Information Izvucite i ponovo povežite uređaj, to će reinicijalizovati vezu uređaja sa računarom i ponov učitati drajvere Ubacite uređaj u drugi port ili uzmite drugi kabl Isključite, tj. izvucite kablove ostalih uređaja na istom busu Rešite potencijalne problem sa napajanjem na USB-u Kompletno isključite Maca, potpuno isključite sve periferalije i sve nanovo restartujte Probajte uređaj na drugom Macu Proverite ima li nadogradnje sistemskog softvera ili drajvera za uređaj i primenite ga Proverite ima li nadogradnje firmwarea za računar ili periferal Printer System troubleshooting Uvek prvo proverite printer queue aplikaciju Ponovo proverite podešavanja strane i printera. Proverite štampanje u PDF, redosled štampanja je Aplikacija > PDF > CUPS > printer pa ovako možemo utvrditi da li je problem u aplikaciji ili u print sistemu Probajte sa štampanjem iz druge aplikacije Proverite hardver štampača. Ako je reč o problemima sa slanjem i primanjem faksova, proverite telefonsku liniju Ako je reč o direktno povezanim štampačima, primenite tehnike troubleshootinga periferija Ako je reč o mrežnim štampačima, primenite tehnike mrežnog troubleshootinga. Obrišite i ponovo konfigurišite štampače Resetujte kompletan print sisterm, to se radi ovako ![resetprintsystem] (https://dl.dropboxusercontent.com/u/13597077/Infinitum/resetprintsystem.png) Pregledajte CUPS log fajlove, ovo možete iz printer queue aplikacije biranjem Printer > Log & History. Ovo otvara Console aplikaciju, a kada ste već u njoj proverite i CUPS access_log i page_log fajlove koji se nalaze u /private/var/log/cups Reinstalirajte ili ažurirajte printer drajvere Ovde ima smisla koristiti "repair permissions" iz Disk Utility System troubleshooting Ovim redosledom se inicijalizuje jedan Mac OS X sistem: Firmware Booter Kernel launchd Onda ide User session koji izgleda ovako: loginwindow User launchd Finder Šta je u stvari launchd? Šta je Safe mode i kako ga pokrenuti. Šta je safe sleep? Šta je Power Nap? Naše preporuke i kritike Treba znati šta koje "čišćenje" tačno znači. Onyx je OK Ne verujete nikako MacKeeperu koji se svuda reklamira kao lud, samo ćete upropastiti računar koji dobro radi Mikija je CleanMyMac jednom žestoko ispalio, ali ga mnogi koriste bez problema TechTool Pro je dugogodišnji alat za dijagnostiku, sređivanje, optimizaciju, nedavno izašla verzija 8 DiskWarrior je nezaobilazni alat, nedavno izašla verzija 5 Drive Genius je još jedan dobar alat sličan TechTool Prou. Ista firma, Prosoft Enginering, pravi i najpopularniji alat za undelete: Data Rescue. Miki takođe mnogo voli iStat Menus Zahvalnice Snimljeno 23.03.2015. uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića, i ovog puta ne u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija , već u učionici Crossover Apple Training Centra. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Budnost, 2013.

Followup Ovog puta smo imali samo jedan followup od našeg stalnog dopisnika iz Windows sveta, Slobe Ljubišića, o prvom satu koju bi se mogao nazvati "pametnim" Vesti Šuška se po Tviteru i drugim društvenim mrežama i portalima da će Apple konačno najaviti unapređeni AppleTV i SDK za AppleTV, pa smo i nas dvojica rekli šta mislimo o tome 05.04.2015. od 11 časova ćemo u Domu omladine u Beogradu uveličati proslavu desete godišnjice srpske Apple korisničke grupe javnim snimanjem jedne epizode. Glavni deo epizode Particije i file sistemi (13:30) Vrste particionih šema (MBR, Apple Partition Map, GUID) Vrste volume formata (Mac OS Extended, Journaled, Case sensitive) i zašto ne treba koristiti Case sensitive file sistem Šta ako imamo eksterni disk koji hoćemo istovremeno da koristimo i na Macu i na PC-u? Šta je CoreStorage i zašto je bitan? Od Mac OS X 10.5 (Leopard) Disk Utility radi dinamičko reparticionisanje, ako je izvodljivo Razlozi ZA i PROTIV particioniranja Negde tokom ovog dela epizode smo pomenuli kako se HOME folder pomera na drugu particiju ili na drugi disk. Detaljna analiza problema aktuelnih fajl sistema: Hypercritical Ep.56 Belt and Suspenders Rešavanje problema u fajl sistemu (48:30) Prvo ustanoviti da li uopšte imamo problem sa fajl sistemom, tj. da nije možda reč o hardverskom problemu sa diskom (DriveDX je aplikacija koja može da proveri SMART status na eksternim USB ili Firewire diskovima) Ako nemamo hardverski problem, onda u Disk Utility ako nije reč o sistemskom disku Ako moramo da proverimo šta nije u redu sa sistemskim diskom, onda moramo da podignemo računar sa Recovery particije ili drugog diska ako nemamo Recovery particiju. Ako nemamo ni jedno ni drugo, a imamo drugi Macintosh i Firewire ili Thunderbolt kabl na raspolaganju, možemo računar koji ima problem da pokrenemo u tzv, Target modu: svi njegovi diskovi postaju "eksterni" diskove računara u koji smo ubacili drugi kraj kabla Šta sve mogu da uradim kada računar podignem sa Recovery particije (58:40) resetpassword Disk Utility reinstalacija sistema postavim/isključim firmware password Internet Recovery Šta je Internet Recovery? Koje su mašine podržane? Kada će da se traži AppleID a kada ne kod reinstalacije FileVault (01:07:20) FileVault omogućava enkripciju podataka na disku na nivou samog diska. Takozvani "legacy" FileVault je enkriptovao sadržaj home foldera, ko ga koristi što pre preći na FileVault 2. Ukoliko ne postoji Recovery particija, ne može se koristiti File Vault. Permissions (01:16:40) Šta je POSIX, a šta su ACL-ovi? "Razbiti" mit o repair permissions, tj. objasniti šta on tačno radi (01:24:30) Default permissions za HOME folder se "popravljaju" iz resetpassword u Terminalu kada se podigne sa recovery particije (01:27:00) Kreiranje instalacione particije/USB sticka (01:29:25) U Mavericksu i Yosemiteu koristimo createinstallmedia UNIX tool, za ranije operativne sisteme koristimo opciju "restore" u Disk Utility aplikaciji. Create bootable OS X drive from the Installer app Ovo je primer, podeljen u nove redove da se lakše vidi šta je šta, inače sve treba pisati u istoj liniji: sudo /Applications/Install OS X Yosemite.app/Contents/Resources/createinstallmedia --volume /Volumes/Untitled --applicationpath /Applications/Install OS X Yosemite.app --nointeraction Create bootable OS X drive using InstallESD.dmg and Disk Utility Zahvalnice Snimljeno 23.03.2015. uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića, i ovog puta ne u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija , već u učionici Crossover Apple Training Centra. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Pukotine, 2001.

Followup DS_Store sa MacSerbia foruma je imao dve primedbe, jednu konceptualnu drugu zanatsku, na koje smo dali malo duži odgovor, kao i obaveštenje da se Novosti i dalje prelamaju uz korišćenje QuarkExpressa 4. Sloba Ljubišić nam javlja da je DTP "krivac" za njegov susret sa današnjom suprugom. Opomenuo nas je da nismo rekli skoro ništa o "budženim" YUSCII fontovima i da je trebalo da objasnimo šta je to "razvodna kutija sa komutacijom za slaganje jedna na drugu". U okviru ovog followupa smo čestitali PC Pressu dvadeseti rođendan Ovaj deo podkasta smo završili osvrtom na to ko je u stvari kome izrekao rečenicu koja je bila naslov naše prethodne epizode, kao i informacijom od tehničkog urednika Vremena, Ivana Hrašoveca, da je i Vreme imalo Maca, i to par komada, a Miki je to zaboravio, nadamo se da je to sam usled premalo odmora, a ne da je počeo da ga posećuje onaj Nemac što sakriva stvari po kući. B) Vesti MacBook Pro Repair Extension Program for Video Issues SIM free iPhone 6 i 6 Plus kod domaćih prodavaca Appleove opreme, svi imaju iste cene: iStyle iLike Macola Cene SIM free iPhone 6 i iPhone 6 Plus širom sveta Office 2016 preview i link za preuzimanje, ako ne ide sa te strane probajte ovaj link Spring Forward event Ako niste, pogledajte snimak događaja. Prvo je Alek pričao kako je uz pomoć WatchKita napravio verziju svoje aplikacije za trčanje za Apple Watch, o svom oduševljenju ResearchKitom, onda smo pričali o ceni i da li ćemo i kome kupiti sat. Naravno da nismo mogli da se ne osvrnemo i na novi MacBook, a malo smo pričali i o AppleTV-u kome je smanjena cena. Zanimljivi linkovi Matthew Panzarino je intervjuisao ljude koji su duže koristili sat i kakva su njihova iskustva Zvanična informacija o trajanju baterije na ᴡᴀᴛᴄʜ Louie Mantia je mapirao koje narukvice se mogu kupiti uz koji sat impresivno detaljna tabela modela satova Detaljna analiza Appleovih videa o proizvodnji satova Prvi realni rezultati ResearchKit-a su fantastični Zahvalnice Snimljeno 09.03.2015. uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića, ovog puta ne u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija . Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Ruke, 2002.

Naši gosti su bili: Lale Janković, osnivač Mikro knjige, danas valsnik svog studija za pripremu i štamparije, predsednik Centrale, Centra za promovisanje, razvoj i primenu obnovljivih izvora energije Dragan Tanaskoski, osnivač i sadašnji direktor i vlasnik MIkro knjige Borut Vild, grafički dizajner i profesor Šta smo spomenuli Alek naučio šta je to CTP Lale bio distributer za japansku firmu Screen koja je tada pravila osvetljivače, a danas CTP uređaje Skeneri – šta to beše? Danas zamenjeni telefonima ”Dok ga ne pritisneš, ništa nisi uradio“ © Borut :) Borut vodi seminar o dizajnu u IS Petnica i predaje na Fakultetu za medije i komunikacije ChiWriter PageMaker FrameMaker InDesign Kada je ko prelazio i zašto sa raznih *Maker i Quark XPress na InDesign kao de-facto standard danas Alati su danas toliko dostupni svima da je stepenica za ulaz u DTP i dizajn svet veoma mala – ostaje samo da se potroši vreme i stekne znanje Heidelberg (koji je kupio kompaniju Linotype-Hell 1997. godine), proizvođač štamparskih mašina, skenera, osvetljivača, RIP-ova ... Pomenuli smo skener Saphir PowerComputing klon Macintosha NextSTEP operativni sistem Ljudi i firme koje smo pomenuli Slobodan Miladinov Milke - http://www.miladinov.com/ Dušan Pavlić Dux Bratislav Ilić Zlaja i njegov ScannerStudio Predrag Vučetić i Colorgrafx studio i štamparija Predrag Milin Snežana Radojičić koja putuje biciklom oko sveta Ivan Hrašovec, tehnički urednik časopisa Vreme Dušan Šević, prethodni tehnički urednik časopisa Vreme Voja Gašić, autor tekstova u časopisu PC Press Mile Perić, veliki ljubitelj Appleovih uređaja i tehnologija koji radi u Petnici Tea Jovanović, vlasnica agencije TEABOOKS Mića Pantić, grafičar Interesantni linkovi 25 godina Photoshopa ”Vizuelni svet oko nas se menjao sa svakom novom verzijom Adobe alata“ © Borut :) Snimljeno 08.02.2015. u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Svici, 2005.

Snimljeno 08.02.2015. u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Odsjaj, 2005. Naši gosti su bili: Lale Janković, osnivač Mikro knjige, danas valsnik svog studija za pripremu i štamparije, predsednik Centrale, Centra za promovisanje, razvoj i primenu obnovljivih izvora energije Dragan Tanaskoski, osnivač i sadašnji direktor i vlasnik MIkro knjige Borut Vild, grafički dizajner i profesor Followup: Sloba Ljubišić javlja koji je email klijent koristio i da Exchange server čini Za BackBlaze još važe sankcije prema Srbiji Ljudi i firme koje pominjemo Zoran Živković, pisac, pomogao savetom osnivanje Mikro knjige Goran Jovanović Godža, doajen DTP-a u Mac svetu i uopšte, danas vlasnik firme Colorsys Godža, njegov brat Aleksandar, Miki, Irena Stepančić (tada Paunović) i Dragan Protić su tokom leta 199.1 osnovali firmu BluePrint koja se, između ostalog, većinski bavila DTP-om. Danas je to Irenina firma i njenog supruga Igora. Predrag Milin, najveći "krivac" što je Službeni List prešao na kompjutersku pripremu za štampu Privredni Savetnik Xerox Žarko Berberski i njegova knjiga "Programiranje na ANSI C-u" u izdanju Mikro knjige Brana i Zoki Studio, imali prvi privatni osvetljivač u Beogradu Colorgrafx, firma preko koje je Miki radio devedesetih, osnovao je Predrag Vučetić, imala dva osvetljivača. Vreme, časopis koji je tokom 1991. godine prešao na svoju pripremu na PC-ima Velebit je bila društvena firma, zastupnik Applea za SFRJ, a Application je bio firma iz Beograda, njihov diler. Jovica Veljović, čuveni srpski dizajner fontova, link ka biografiji na Adobeovom sajtu je ovde. Dejan Ristanović, glavni urednik časopisa PC Press Sead Čehajić Čeh, čovek koji prelama Novosti, a Borut je nekada radio u Politici Alekova knjiga koju je izdala Tehnička knjiga Domino Advertising Softver koji pominjemo Sve je počelo sa Aldus PageMakerom, Appleovim prvim laserskim štampačem LaserWriter i Adobeovim programskim jezikom za opis strane PostScript. Adobeova "Red Book", PostScript Language Reference, "biblija" za PostScript Ready, Set, Go! Quark XPress Corel Ventura je radila pod operativnim sistemom GEM. FrameMaker TeX Fontographer Letraset FontStudio 2 FontLab TrueType fontovi Adobe InDesign Nisus Writer. Tekst o Nisusu koji Miki pominje. ChiWriter Spisak makroa za konvertovanje kodnih rasporeda u Wordu Adobe Type Manager Font menadžeri: Suitcase Fusion i Linotype Font Explorer FreeHand Adobe Illustrator CorelDraw Adobe Streamline Hardver koji pominjemo Mikro knjiga je kupila LaserMaster laserski štampač U BluePrintu smo koristili DataProducts LZR 960 laserski štampač. Lista Appleovih štampača, među kojima je i Laletov LaserWriter 16/600 PS. Macintosh IIci i Macintosh IIfx Tektronix Phaser 200 - thermal wax printer Tehnologije koje pominjemo MIF (Maker Interchange Format) i MML (Maker Markup Language) specifikacija Carbon i Cocoa SCSI Thermal wax tehnologija

Snimljeno 25.01.2015. u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Beskrajni most, 2003. Followup: Sloba Ljubišić javlja da i Windows 7 i Windows 8 imaju ugrađeni bekap BackBlaze definitivno ne radi iz Srbije Naterali smo Simplecast da podržava stereo audio fajlove (mada i dalje 64kbps) Naši email počeci: Eudora Ovako je izgledalo podešavanje Eudore da čita mbox formatirani fajl i da šalje email koristeći UUCP protokol ![slika] (http://tidbits.com/iskm/iskm3html/pt3/ch15/imgs/15FIG13.gif) Preference za Mac Classic port UUPC-a su se podešavale ResEditom Claris Emailer - koristio Miki jedno kratko vreme, a nije pomenuo u epizodi BITNET - tako je UBBG bi povezan sa svetom Tymnet XS4ALL - holandski provajder bez koga neke stvari u Srbiji nikako ne bi bile moguće tokom devedesetih godina prošlog veka OpenNet - Internet odeljenje Radia B92, domen se redirektuje na http://internet.b92.net Tenon iTools The History of Apple Cloud Services Protokoli Prednosti IMAP-a na POP3 DarkMail - predlog za unapređenje postojećih protokola Specifikacija DarkMaila Lavabit - inicijativa da DarkMail od početka bude siguran Email klijenti Airmail Postbox Unibox Mailbox MailMate Inky Mail Pilot Email menadžment Kratko objašnjenje šta je Inbox Zero Merlinov sajt gde je sve objašnjeno do detalja, tu ćete naći i link ka videu na Google Talk konferenciji gde Merlin sve objašnjava Isti video na YouTubeu Gmail, Apple Mail i IMAP ludilo Mail in Mavericks Changes the Gmail Equation Marco Arment o istom problemu Bye, bye Google Reader Google dozvoljava samo 15 IMAP konekcija istovremeno Gmail API Još smo pomenuli SquirelMail RoundCube Roundcube installer za Mac OX Server, instalira i pluginove za server-side filtere i povezivanje na Addressbook Server u Mac OS X Serveru SpamSieve - antispam plugin za popularne email klijente MailRoute SpamAssasin - mail server u Mac OS X Serveru ga ima već ugrađenog It’s not email that is broken, it’s you

Snimljeno 11.01.2015. u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Arcanum, 2014. Followup: Ipak nismo prvi podcast na srpskom, pretekli su nas autori IT Serbia podcast Naš prijatelj Sloba Ljubišić @ljubisic je primetio problem u kombinaciji Chrome i Windows 8.1 da reprodukcija stane u jednom trenutku, klik na play dugme počinje snimak od početka Simplecast konvertuje audio prilikom uploada u 64Kbit/s mono NAŠI BEKAP POČECI SyQuest drajv ZIP drajv Retrospect Iz uputstva za korišćenje Retrospecta: Zemljotres u LA-u 1994. godine Prvi susret sa Retrospectom i DAT drajvom: Apple Workgroup Server 8150/80, Prikaz AWS na TidBITS-u Zašto je važan off-site bekap Web archive link: Milketov blog post o sudbini Springy arhivera Gruberova oda Disk Warrioru i SuperDuperu Kloniranje SuperDuper Carbon Copy Cloner sudo rsync, tj. komandna linija Cloud backup BackBlaze, ne radi iz Srbije, mora bi da se koristi VPN da bi radio CrashPlan FileTransporter Time Machine Steve Jobs predstavlja Time Machine Appleova stranica o TimeMachine Lokalni snepšoti VMware KB članak kako bekapovati virtuelne mašine Time Machineom Sličan članak za Parallels Apple Support – backup search results Primeri dobrih backup scenarija Chase Jarvis photovideo studio Trostepeni backup – jedna od mnogih varijanti ove priče Još smo pomenuli BitBucket Šta su Sparse image i sparse bundle image OWC DataDoubler OptiBay Airport Time Capsule na Wikipediji i na Appleovom sajtu Time Machine servis u Mac OS X Serveru

Snimljeno 28.12.2014. u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Nihil 2014. Podcast?! Steve Jobs objašnjava u svom stilu :) Istorija Predistorija Odeo Steve Jobs najavljuje podršku za podcaste na D3 konferenciji iTunes 4.9 donosi Podcast Directory 5by5 mreža Matt Haughey o 10 godina podcastinga Kako smo počeli da slušamo Originalni ad-hoc The Talk Show The Talk Show stare episode na 5by5 mreži Build and Analyze Hypercritical Podcast playeri Overcast Pocket Casts Downcast Instacast Castro Apple Podcasts app Gde pronaći podcaste 5by5 Relay FM The Incomparable Electric Shadow Network Fiat Lux Tech Distortion Apparatus Mreža podcasta koju vodi Anže, slovenački Dan Benjamin, Tomić Stitcher iTunes podcast directory Midroll Ima ih dosta :) Omiljeni podcasti i preporuke Accidental Tech Podcast The Talk Show Back to Work StarTalk Radio Show Debug Roderick on the Line Serial In Our Time - Melvyn Bragg Amplified The Beardov podcast o Appleu i gitarama Apparatus Anžeov podcast u formi intervjua sa poznatim ličnostima iz Slovenije i sveta Glave Podcast o filmu i serijama na mreži Apparatus Podrobnosti Podcast u kome Boki Nachbar i Anže pričaju o svemu, a najređe o košarci Your Mac Life - Shawn King Pragmatic Neki koje smo zaboravili da pomenemo, a slušamo ih redovno Bitni pogovori Podcast na slovenačkom o Appleu, gedžetima i o svemu pomalo Mac Power Users Kako iskoristiti Mac i softver koji koristimo do maksimuma The Ihnatko Almanac The Critical Path Ako nikad niste slušali podcast Počnite od ovih: John i Dan o The Goodfellas - analiza film, na 5by5 at the Movies podcastu John Siracusa o file sistemima na Hypercritical podcastu. I još malo o istoj temi :) John Gruber i Merlin Mann o Vegasu, Disney-u, PIxaru itd. 70 minuta analize 70 sekundi trailera za Star Wars Ep VII, sa The Incomparable podcasta Fantastično zabavne analize Star Wars Ep IV - deo 1 i 2, Ep V - 1 i 2 i na kraju Ep VI - 1 + 2. Plus totalni hejt prema Ep I, sve sa The Incomparable podcasta The Battery Problem sa Pragmatic podcasta Demoing software to Steve Jobs sa Debug podcasta Šta smo još pomenuli Leo Laporte strimuje iz publike iPad event Tech Douchebags Five Minute Tech News iOhYes Puromac Podcast o Appleu na španskom jeziku Leo Laporte se brije tokom podcasta Internet Outrage Machine 5by5 Specials epizoda 6 - Den Bendžamin objašnjava šta se desilo sa The Talk Show Defocused In Our Time Ice Ages epizoda o ledenim dobima

Od novinarke in bruseljske dopisnice do govorke visoke predstavnice EU Catherine Ashton. Z gostjo Majo Kocijančič se sprehajamo po EU hodnikih in razkrivamo, kako...