Podcasts about avstralijo

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na "rajskem" otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.

Če vas mika misel na enoletno potovanje okoli sveta, boste v 51. epizodi podkasta izvedeli vse o tem, kako sta to uresničila Simona in Jure Čuček. Simona in Jure Čuček sta par, ki ju združuje strast do raziskovanja sveta in odkrivanja novih kultur. Jure, ki je med potovanjem delal na daljavo, dokazuje, da je mogoče združiti profesionalno življenje s popotniškimi sanjami. Simona, navdušena raziskovalka in ljubiteljica lokalne hrane, pa prinaša toplino in radovednost v njuna doživetja. Skupaj sta se podala na enoletno potovanje, ki je postalo zgodba o življenjskih spominih, dogodivščinah in posebnih trenutkih. Simona in Jure sta svojo pustolovščino začela v Južni Ameriki, kjer sta raziskovala bogate kulture in dih jemajoče pokrajine. Njuno potovanje ju je nato vodilo do Miamija. Iz Miamija sta se podala na križarjenje po Bahamih in doživela rajske plaže, ki jih vidimo na razglednicah. Po vrnitvi na celino sta obiskala Las Vegas in se od tam z avtobusom odpravila v Los Angeles – izkušnja, ki jo opisujeta kot manj udobno, a vseeno vredno doživetja. Naslednja postaja so bili Havaji, kjer sta uživala v tropskem vzdušju, preden sta odletela v Avstralijo. Prav Avstralija je bila njun glavni cilj, saj sta želela tam pričakati novo leto. Po mesecu dni raziskovanja dežele kengurujev sta bila navdušena nad edinstveno naravo in sproščenim življenjskim slogom. Pot sta nadaljevala na Baliju, nato pa raziskovala številne azijske države. Izmed vseh destinacij ju je najbolj očarala Japonska. Tam sta uživala v izjemni hrani, raziskovala tradicije in, kot pravi Jure, uživala v odličnem pivu. _____ V tem pogovoru boste izvedeli:

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.

Šrilanka ima lepo število praznikov in prostih dni. Imajo jih trikrat več, kot Slovenci. Gre za logično posledico kulturne in verske raznolikosti, sinkretičnih praks, ki jemljejo tako iz etabliranih verskih monoteizmov, kot ustvarjalnih kombinacij različnih, starejših in mlajših vplivov. In tako ravna tudi s časovnimi in krajevnimi dimenzijami. Šrilanka ima, tako kot mnogi drugi prostori domačijskih ljudstev, za sabo obdobje zahodne kolonizacije in dekolonizacije njenih prostorov. V marsičem obstajajo razlike z Avstralijo, kjer si nekateri staroselci, katerih kulture ( op. p.: nekateri sodobni antopologi menijo, da so avstralski aborigini pripadniki različnih kultur, ne le različnih ljudstev) so bile skoraj povsem izbrisane, delijo tamkaj izumljen mitični, sanjski čas. Gre za kozmološke percepcije in razumevanje nastanka vsega obstoječega, skupaj z vsemi bitji in zemljo, v snovnem, duhovnem in družbenem smislu. V resnici je sanjski čas nekoliko nerodna besedna skovanka, s katero se težko identificirajo vsa prvobitna ljudstva Avstralije. Preživeli potomci ga zaznavajo v svetih krajih in obnovljajo v različnih obredih, upodabljajo ga v umetnosti. Tuaregi, nomadsko in puščavsko ljudstvo, ki je razseljeno v pet držav, so tiktakanje časa v preteklosti gotovo doživljali drugače, kot ga v sodobnih, skoraj vedno družbeno in politično napetih razmerah. Poleg tega dejstva in zvezdnega neba, njihove dnevne ritme, tako v sušnih kot v deževnih obdobjih, vsaj v bolj puščavsko pašniških predelih, določajo številna, življenjsko pomembna opravila, kar je očitno tudi iz njihove terminologije, ki je npr. vezana na dele dneva ali na značilno dnevno obveznost. V oddaji bomo nekaj povedali tudi o razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju, ki pripoveduje vsakdanjo in praznično zgodbo o odnosu človeka do časa ter njegovem razumskem in čustvenem dojemanju mnogoterih vidikov časa nasploh.Več predavateljica in predavatelji z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani: dr. Ana Sara Lunaček Brumen, dr. Boštjan Kravanja in dr. Jaka Repič, medtem ko bo dr. Janja Žagar iz Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem so nedavno postavili razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, nekaj povedala o njeni vsebini.     foto: Wikipedia Umetnine iz soteske Carnarvon, ki so lahko spomeniki, znaki totemskih prednikov, njihovo naslavljanje, ali zapisi sanjajočih zgodb        

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.

Cerkev v Sloveniji danes obhaja nedeljo Slovencev po svetu. Sveti Frančišek Asiški je večkrat dejal, da smo le popotniki in tujci na tem svetu. Če pogledamo še dlje v zgodovino, v čas Stare zaveze, vidimo, da so ljudje potovali, se selili in iskali boljše pogoje za življenje. Razlogi, da nekdo zapusti dom, domovino in gre v svet, so zelo različni. Nekateri so šli, kot pravi slovenski pregovor, s trebuhom za kruhom, v upanju, da jim bo tujina dala tisto, česar doma niso našli. Mnogi so zapustili dom, družino in prijatelje ter se podali v tujino, ker so upali, da bodo tam našli boljše življenje. In res, nekateri so si materialno ustvarili boljše življenje, a nekje v globini svojega bitja so nosili “boleče” domotožje, nosili so dom. Nekateri so se vrnili, pri mnogih pa je želja po vrnitvi ostala neizpolnjena. To govorim iz osebne izkušnje. V družini mojega očeta je bilo pet otrok. Samo moj oče je ostal doma, v Sloveniji. Ostali so odšli v Nemčijo, ena sestra pa potem še naprej v Avstralijo. Vedno sem čutil to njihovo razpetost. Dom je dom, ampak del srca je pognal korenine tudi v tujini, kjer so se rodili njiihovi otroci, kjer so odraščali in si ustvarili svoje življenje. Danes bi lahko razmišljali tudi o tistih Slovencih, ki so “morali” zapustiti domovino zaradi političnih razlogov. Ti ljudje ne bi nikoli zapustili svoje domovine, preveč so jo imeli radi. Toda če so želeli rešiti svoje življenje, so to morali storiti. Lahko bi rekli, da je z njimi odšel v svet del Slovenije. In ta del še vedno živi. Mnogi, ki doma niso uspeli, so morali v tujino, kjer so jih priznali, šele pozneje pa je to priznanje sledilo tudi v domovini. O ozadjih teh resničnosti danes ne bomo razglabljali. Ustavimo pa se ob Jezusu – tudi on je bil popotnik. Oznanjal je tako, da je hodil iz kraja v kraj. V današnjem evangeliju ga srečamo, ko se vrne v domači kraj in tam doživi nesprejetje. Evangelist Marko je zapisal (Mr 6,1-6), da so se mnogi, ki so ga poslušali, spotikali nad njim. On pa jim je odgovoril: “Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.” Vsem Slovenkam in Slovencem želim predvsem notranjega miru. Pobrskal sem po spletu in našel res veliko pregovorov o domu in domovini, kar pomeni, da pregovor “Povsod je lepo, a doma je najlepše” resnično drži. Želim vam lepo nedeljo, doma v Sloveniji in po svetu.

Po 14-ih letih bega, pripora in sodnega boja je Julian Assange, ustanovitelj Wikileaksa, svoboden človek. Po dogovoru z ameriškimi oblastmi so mu ob priznanju krivde za širjenje zaupnih informacij dovolili, da se vrne v Avstralijo. Njegov odvetnik Barry Pollack je zatrdil, da Assangeeva razkritja niso škodovala nikomur. Drugi poudarki oddaje: - V Rusiji začenjajo sojenje Evanu Gershkovichu, grozi mu 20 let zapora. - Na Bledu zaradi del na cesti vztraja prometni kaos. - Po zgodovinskem večeru bodo drevi znani nasprotniki slovenskih nogometašev v osmini finala.

Slovenski nogometaši po remiju z Anglijo do zgodovinske osmine finala evropskega prvenstva.Ministrica Katič bo poročilo notranje revizije nakupa stavbe na Litijski posredovala tožilstvu in policiji.Matični odbor o razpisu posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.Dr. Beović vabi k oddaji podpisa za zaščito zdravstvenih delavcev pred nasiljem.Po ocenah humanitarnih organizacij revščina grozi skoraj 300.000 ljudem v Sloveniji.Nizozemski premier v odstopu Rutte bo na vrhu Nata oktobra nasledil Stoltenberga.Ustanovitelj WikiLeaksa Assange priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij in se vrnil v rojstno Avstralijo.Najpomembnejši je tisti del počitnic, ki ga kot družina preživljamo skupaj.Vreme: Jutri se bo delno zjasnilo, predvsem v hribih bodo popoldne še posamezne plohe ali nevihte.Šport: Slovenski košarkarji v pripravah na olimpijske kvalifikacije premagali Litvo, v petek se jim bo pridružil še Dončić.

Vlada začela postopek imenovanja Tomaža Vesela za evropskega komisarja.Ministrica za pravosodje Andreja Katič bo poročilo notranje revizije nakupa stavbe na Litijski posredovala tožilstvu in policiji.Na eUpravi je mogoče oddati podporo pobudi za spremembo kazenskega zakonika za zaščito zdravstvenih delavcev.Assange se je po 14 letih vrnil v rojstno Avstralijo.Vreme: Tudi jutri plohe in nevihte.

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Pretekli teden je v Slovenijo prikolesaril mladi Irec, ki si je za cilj postavil kolesarjenje od Irske do Avstralije. Pa ne zato, ker bi mu bili všeč ekstremni podvigi, ampak predvsem za dober namen. Fergal Guihen, 25-letni zdravstveni tehnik s severa Republike Irske, namreč tako zbira denar za dve dobrodelni organizaciji. V Ljubljani se je z njim pogovarjala Andreja Čokl.

Ponekod že dežuje, za del države izdano oranžno vremensko opozorilo. Kmetijsko ministrstvo opozarja na možnost jutranje pozebe.Novi predsednik SD Han na pogovore s poslanci in Golobom. Kakšen izkupiček lahko pričakujemo?Družinski zdravniki nezadovoljni z delovnimi razmerami.Sahernik: V domovih za starejše se kopičijo številne nerazrešene težave, sistem dolgotrajne oskrbe se lahko vsak čas zlomi.Hrvate jutri čakajo parlamentarne volitve. Bo po njih vlado vodil premier Plenković ali predsednik države Milanović?Izrael mednarodno skupnost poziva k sankcijam proti Iranu in še naprej napoveduje vojaški odziv na sobotni napad.Zaradi oblačnosti olimpijski ogenj prižgali z rezervnim plamenom.Avstralijo pretresel nov napad, tokrat med bogoslužjem na škofa, duhovnika in vernike.Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov opozorila k sistemskim rešitvam na področju urejanja dostopnosti javnih objektov.Darko Jorgić svetovni pokal v Macau začel z zmago.Vreme: Danes od severa dež, veter in ohladitev, popoldne in zvečer sneg do okoli 700 m nad morjem. Jutri spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe.

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Na začetku smo poročali o smrti slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini dr. Jureta Rodeta. Nato smo bili povezani s Švedsko (slovenski župnik Zvone Podvinski iz Göteborga), Argentino (delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati iz Buenos Airesa) in Avstralijo (frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Kewja v Melbournu). Dodali smo še nekaj novic in vabil.

Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki? Povezani smo bili z Argentino (lazarist Toni Burja iz Slovenske vasi v Buenos Airesu od 0:57 naprej), Avstralijo (frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Merrylandsa v Sydneyju od 12:13 naprej), Kanado (salezijanec Drago Gačnik iz Hamiltona od 22:10 naprej), Francijo (župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin od 32:31 naprej) in Nemčijo (župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori od 42:40 naprej). Poročali smo (od 53:55 naprej) tudi o podelitvi 36. Černetove nagrade ter nanizali še nekaj novic …

Z dopisnico, ki nas je kot posebna poročevalka obveščala o izraelsko-palestinski tragediji, poleg Bližnjega vzhoda obiščemo še Avstralijo, kjer je posnela dokumentarec o naših izseljencih, pa Mjanmar oz. nekdanjo Burmo, kjer v igralnicah straši in razsaja kitajska mafija, ter Indijo, ki bo kmalu dosegla takšno število prebivalcev, da bo že vsak peti Zemljan njen državljan.

Matic Vizjak: “Več preizkušen kot doživiš, a še vedno nadaljuješ, bolj te dolgoročno življenje nagradi. V to močno verjamem.” Z Maticem smo se prvič srečali na sejmu v Gornji Radgoni, pred leti, ko je prejel naziv Inovativni kmet. To je bilo zanj kot močan katapult, pravi in dodaja, naziv pride in gre, na nas pa je, kako potem gradimo naprej. Maticu očitno uspeva, poslovna pot ga je peljala tudi čez lužo, kjer je za več inovativnih novih proizvodov prejel nagrade. Zato smo ga znova povabili v studio in ga povprašali o nadaljevanju zgodbe s čiliji. “Moraš znati tudi svojo miselnost dobro nastaviti, ko se začneš pogovarjati s temi ljudmi, ker te drugače nihče ne bo resno jemal.”Matic ni odraščal v podjetniškem okolju, vsega se je moral naučiti sam.»Zgodaj sem si želel v podjetništvo, nisem vedel, kaj točno bi počel, a odločenost v meni je bila zelo živa. Zato sem takoj po srednji šoli odšel v tujino, delal sem najprej dve leti na tovorni ladji, ki me je močno utdilo, dalo usnjeno kožo. To je gotovo najtežja izkušnja v mojem življenju, a tudi najboljša. Takrat še ni bilo takšnih povezav kot so danes, imel sem le stacionarni telefon, ko sem stopil na trdna tla, bili pa so impulzi strašansko dragi, zato sem poklical domov le dvakrat. Domačih v celotnem obdobju nisem videl. Pozneje sem šel v Avstralijo, začel kot natakar, ker sem se hitro učil in sem bil pri delu zavzet, so me kmalu prestavili v kuhinjo, kjer sem postal šef.«Trend je bilo treba šele ustvariti»Starši me finančno niso mogli podpreti, nikoli pa mi niso nasprotovali v idejah, pa če so bile te še tako nelogične in posebne. Ko vstopamo na poslovno pot, potrebujemo veliko spodbud. Potrebujemo pogum, vero vase in v ljudi, ki nas obkrožajo. Ljudje takrat še niso bili vajeni pikantne hrane, zato je bilo treba trend ustvariti, se pravi, sem šel proti vsej logiki. Imel sem le majhno skupino podpornikov, ki so me spodbujali, naj naredim prvi festival pikantne hrane v Sloveniji. Šel sem gol in bos v to zgodbo.«Zakaj čiliji?»Ljubezen do čilijev mi je nehote predal oče. Ko sem bil majhen se spominjam, je oče vedno govoril: »Jej česen, čebulo, feferon, pa boš vedno zdrav.« Sprva sem kakšno sadiko feferona vzgojil doma, zares pa sem se začel spoznavati s čiliji ko sem potoval po svetu z ladjo. Začel sem pobirati semena, jih prinesel domov in začel gojiti. Ker je bilo pridelka eno leto precej, sva jih z očetom predelala v pikantne omake, večino podarila in marsikdo se je potem navdušen vrnil ter vprašal, če imava še kaj tega, da bi kupil. Tako se je potem začelo počasi razvijati naprej. Že od nekdaj je moj vzdevek Čili frik in ta blagovna znamka je ostala. Življenje ne baranta, ni ruleta, življenje je vedno na naši strani, če le verjamemo v to.Čili vino in CHILLINo »Za to vino smo leta 2018 na ocenjevanju v New Yorku dobili zlato medaljo, zato sem začel iskati možnosti izvoza. Ves svet gre iz steklovine v aluminij zaradi cenejše reciklaže, tudi logistika je konkurenčnejša, zato smo tudi mi vino začeli polniti v pločevinki. Ljudje danes želijo pijače brez sladkorja, brez umetnih sladil in dodatkov, zato smo naredili pijačo »čilino špric« z dvema aromama baziliko in goznimi jagodami. Tudi za to smo na ocenjevanju lansko leto v New Yorku prejeli srebrno in zlato medaljo.«Iz Pirana do Triglava»Že v osnovni šoli so me vpisali v planinski krožek. Dvajset let nazaj sem bil že prvič na vrhu. Vsako leto si kdo želi, da bi šli. Ker sem bil na vrhu že tolikokrat sem pristal, da grem znova le, če bo pot drugačna, kakršno pa ni opravil še nihče, oziroma vsaj ne prav veliko. Pet dni smo hodili ob hudi vročini, imeli smo veliko težav tudi zaradi žuljev, bolečih nog, zaradi trdega koraka po segretem asfaltu, debelih četrt milijona korakov vsega skupaj. Vendar smo uspeli.Matic je gornik in potapljač. »To smo posebni ljudje«, pravi. »Tako kot delaš eno stvar, delaš vse. Motivacijo najdemo v sebi, danes opažam posebej pri mladih fantih neko rezerviranost, skoraj prestrašenost ali neodločenost. Dekleta na drugi strani pa so pogumnejša in bolj drzna v idejah. Mladi so danes ves čas v »destrakciji«, okrog njih je toliko motečih elementov. Osemdeset odstotkov ljudi v Ameriki, kar me je močno presenetilo, zjutraj najprej kar storijo vzamejo telefon v roke in pregledajo kaj je novega, preverjajo, če je kakšna objava. Kaj ustvarja tolikšno željo, čeprav vemo in vidimo, kako nas to trga od ostalih in so med nami tudi v partnerskih, družinskih odnosih globoke vrzeli? Ne vem, kam to vodi. Izzivov se ne bojim, ne bom rekel, da se jih veselim, jih pa znam sprejeti, se iz njih nekaj naučiti, da se naslednjič odzovem drugače, boljše.«

Piše: Miša Gams Bereta Igor Velše in Barbara Zupan Šest let po duhovitem proznem prvencu Hiša, v katerem gledališka in radijska režiserka, kolumnistka in producentka Ivana Djilas opisuje težave, s katerimi se spopada družina ob prodaji hiše, ki se je ne more privoščiti, je pred nami knjiga, ki se bere kot avtobiografski roman, v resnici pa je zbirka prirejenih besedil, objavljenih v letih 2014 do 2021 v reviji Mladina, in gledaliških listov, ki so nastala v okviru pogovorov o predstavah. V njih se avtorica prek avtobiografskih izpovedi iz vsakdanjega življenja loteva različnih aktualnih tem, kot so pridobitev državljanstva, udeležba na srbskih in slovenskih protivladnih protestih, družbeno delovanje na področju kulturne in širše politične scene ter ekonomska problematika sodobnega prekarnega delavca in staršev otroka s posebnimi potrebami in posvojitelja. Besedila so nanizana bolj ali manj kronološko – avtorica začne knjigo z opisom svojega odraščanja v Beogradu, ko je kot najstnica hodila mahat prijateljem in sošolcem, ki so dobili izseljenski vizum za Kanado, Avstralijo ali Evropsko unijo. Med njimi se nekoč znajde tudi njen oče, ki se z novo ženo odpravi v Slovenijo. Djilasova se brez dlake na jeziku loteva odraščanja v Beogradu ter pri tem opiše zgodovinske okoliščine, ki so njene prednike prisilile k pogostim selitvam po Balkanu in v Ameriko. Obregne se tudi ob nenehna vprašanja ljudi, ki jo zamenjujejo z vnukinjo Titovega sodelavca in kasnejšega disidenta Milovana Djilasa: “Včasih se sogovorniki ne dajo na hitro odpraviti: 'Ampak saj ste vsi Djilasi v sorodu? Djilasov že ni tako veliko.' Kaj naj rečem, pojma nimam. Enkrat mi je neki gospod poznavalec razlagal, da vsi Djilasi prihajamo s Kosova. Ampak če vprašaš nove ortodoksne Srbe, itak vsi tako ali drugače prihajamo s Kosova. Mogoče je res nekaj na tem, ker te moje drobne, temne mandljaste oči niso ravno tipično slovanske, prej bi rekla, da imajo kaj opraviti s petsto leti vladavine Turkov na Balkanu.” Med dogodki, ki ji ostajajo v spominu v času bivanja v Beogradu, so demonstracije, ki se jih je udeležilo 700.000 ljudi. Čeprav je večkrat želela odnehati, jo je naprej gnala želja po ureditvi političnih razmer in izboljšanju ekonomskega položaja mladih, ki so iz dneva v dan bežali iz Srbije boljšemu življenju naproti. Prijatelj iz Bostona, ki skupaj z ameriškim veleposlaništvom pobegne iz mesta, ji nekaj dni pred bombardiranjem Beograda izroči ameriški turistični vizum, vendar se odloči, da bo z očetovo pomočjo emigrirala v Slovenijo, kjer pa jo čaka dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. V osrednji del knjige A si lahko vsaj enkrat tiho je Ivana Djilas umestila svoje poskuse usvajanja slovenskega jezika, za katerega pravi, da pomeni teritorij in pravico do življenja v neki družbi. Opisuje tudi občutke nemoči, ki jih je doživljala kot novinarka Mladine, ko je spremljala beograjske proteste proti nezakonitemu rušenju zgradb v soseski Savamala, ob gradnji t.i. Beograda na vodi. Ko motri trume prebežnikov, ki se prebijajo čez bolgarsko-makedonsko mejo proti Srbiji, ne more drugače kot da sredi avtoceste ustavi avto in poda simbolično vsoto temnopoltemu beguncu, čeprav se zaveda, da si zgolj lajša slabo vest, ker se je rodila z nekoliko boljšimi predispozicijami kot migranti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda ali iz Afrike. Čeprav bralec ugiba, kakšne birokratske ovire in Sizifove muke je morala pretrpeti ob posvojitvi manj kot leto dni starega fantka iz Gane, v knjigi veliko več izvemo o težavah posinovljenca in gibalno oviranega prezgodaj rojenega sina v precej konzervativnem šolskem okolju. O posvojitvah pravi, da niso zaželena rešitev, saj nas “spominjajo na nemoč, da bi otrokom pomagali tam, kjer pomoč potrebujejo – v njihovem okolju”, na neplodnost nekaterih narodov. Na človeško pokvarjenost in na pripravljenost ljudi, da tudi največje tragedije izkoristijo za svoj blagor. Na togost birokratskega mehanizma in težave s prevzemanjem odgovornosti.” V besedilu s pomenljivim naslovom Čefurkin črnček se mudi pri asociacijah na besedo črnček in zamorec, v besedilu Kako vzgojiti feministična sinova pa pride do zaključka, da je treba otrokom ponuditi drugačne primere moškosti, kot smo jih poznali do sedaj. Dotakne se tudi gibanja Jaz tudi in pričevanj številnih študentk umetniških akademij po Balkanu o spolnih zlorabah ter opiše nekaj kočljivih situacij, ki jim je bila priča. O mukah, ki jih doživljajo starši kot zagovorniki otrok s posebnimi potrebami, priča več kot 25 objavljenih pisem specialnim pedagogom, psihologom, šolskim ravnateljem, učiteljem in direktorjem raznih rehabilitacijskih centrov, toplic in organizacij, v katerem izčrpno pojasnjuje položaj, v katerem se je znašel sin in z njim celotna družina, ter jih prosi, če bi sistem lahko prilagodili posameznikom in njihovim družinam. Da se vsak, še tako majhen trud izplača, govori tudi besedilo z naslovom Solzice od solzivca, v katerem opisuje obisk dveh policistov po podani prijavi zaradi sinovih zdravstvenih problemov zavoljo uporabe solzivca med protikoronskimi protesti. Čeprav Djilasova v knjigi priznava, da vsakdanji boj za človekove pravice in dostojanstvo ni lahek, pa je še kako pomemben v smislu vzgojnega nauka za mlade generacije, ki lahko na podlagi konkretnih primerov uvidijo, da je smiselno vztrajati pri zagovarjanju svojih stališč ne glede na ceno, ki jo pri tem plačajo. Jasen in duhovit stil pripovedi dopolnjujejo zabavne fotografije gledališkega fotografa Petra Uhana, na katerih lahko vidimo celotno družino v različnih komičnih situacijah. Res je, kar pravi Marcel Štefančič jr. v spremni refleksiji: bralec oz. bralka knjigo Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho le s težavo odloži in se z zanimanjem vrača k že prebranim odlomkom, ki mu/ji še dolgo odzvanjajo v glavi.

Slovenija je nalogo v 1. krogu opravila brez napake in v 2. krog prenaša vse točke. Naši so nam s svojimi igrami dali dovolj razlogov za optimizem, pa tudi nekaj razlogov za skrbi. Smo sposobni premagati Nemčijo ali Avstralijo in se uvrstiti v četrtfinale?

19.februarja smo povsem po naključju med pastoralnim obiskom v Kewu spoznali tudi mlad par, Lauro in Miho, ki se je šele pred nekaj tedni preselil v Avstralijo. Zakaj?

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.Nives Zalokar, ki ji že otroštvo ni prizanašalo s presenečenji in z nekaterimi nekonvencionalnimi postopanji njenih staršev ter starih staršev, katerih vraževerni svetovi so jo potiskali v temačne podobe domišljije, je v neutrudnem in ustvarjalnem iskanju izvirne avtentičnosti. Pred selitvijo v Avstralijo je bila pozorna na sodobno likovno umetnost, poleg tega pa se je posvečala tudi jogi. Pozneje, med desetletnim bivanjem v Avstraliji, ko je bila zasebno in študijsko v tesnem stiku s tamkajšnjo kulturo staroselcev, pa je odkrila univerzalne pomene, zavite v modrosti staroselcev. Ko je sobivala in sodelovala z aborigini je odkrila večplastnost medčloveških vezi in spoštovanja narave. Še vedno jo zanimajo tudi za druge duhovne prakse.

V četrtek, 29. decembra, 2022, sta 92 letna Cvetka in Peter Berginc praznovala diamantno poroko - 60 let skupnega življenja. Prisluhnite njuno zgodbo, ki ju je pripeljalo preko Italje in Francije v Avstralijo, kjer sta se spoznala in ustvarila dom in družino. Čestitke in želimo še mnogo zdravja!

V Globalni vasi gostimo Uroša in Matejo Lotrič, ki s sinom in hčerko že 11 let prebivata na Sončni obali v Avstraliji, kjer imata tudi svoje podjetje. Mateja (danes Mateya) in Uroš (danes Uroš Russell) Lotrič sta pred dobrim desetletjem v času gospodarske krize zaprla svojo marketinško agencijo, prodala novo stanovanje v Sloveniji, spakirala kovčke in se skupaj s takrat enoletnim sinom odpravila iskat nove priložnosti v Avstralijo. Po izteku veljavnosti turistične vize je Uroš začel službo iskati tako, da je svoje storitve hodil ponujat kar od vrat do vrat. Ta pristop se je, predvsem ker so v Avstraliji možnosti za napredovanje neprimerljivo boljše kot pri nas, izkazal za uspešnega, in tako sta danes, kar zadeva posel, spet "na svojem". Njuno podjetje, ki deluje tudi mednarodno, se ukvarja z industrijskim oblikovanjem, pri čemer med drugim tržita inovativne izdelke, ki sta si jih zamislila med uporabo ne prav dobro optimiziranih pripomočkov za dojenčke in manjše otroke, ki sta jih kupovala, ko se jima je rodila še hči. Pravita, da imata kot samostojna podjetnika prostega časa malo do nič, a da ohranjata redne stike z naravo. Zlasti po zaslugi dejstva, da ta v Avstraliji pride tudi "na dom" oziroma v zavetje doma: to ne velja zgolj za veter, ki ob praviloma slabši izolaciji gradenj šumi skozi razpoke hiš, temveč tudi za razne živali, npr. za človeško dlan veliki pajki, razni ptiči, netopirji in celo kače. Nekaj časa jim je tako družbo na podstrešju delal tudi 3-metrski piton. »Pajki pridejo na obisk, ja. V naši prejšnji hiši smo imeli tudi pitona – ne domačega, menda je živel na naši podstrehi, in večkrat smo ga videli ali na palmi, ko je lovil netopirje, ali pa je spal v grmovju.« Mateja Lotrič

V soboto, 1.oktobra 2022, smo v studiu Radia SBS v Melbournu v živo gostili slovensko glasbenico, operno pevko, flavtistko in pedagoginjo Rebeko Hren Dragolič, ki se je pred štirimi leti z družino preselila v Hobart. V prestolnici Tasmanije si je ustvarila življenje, ki je v celoti prežeto z glasbo. Kot nepogrešljiva članica zasedbe Lastovke (Swallows) združuje brezpogojno ljubezen do slovenske glasbe in pesmi z novo domovino - Avstralijo. Kot profesorica glasbe pa vzgaja mladino in upa, da se glasbi kot predmetu v šoli obetajo boljši časi.

Letošnje svetovno prvenstvo nas je, kot še marsikoga, pustilo ravnodušne. Skorajda ni stvari, ki bi jo lahko izpostavili za pozitivno. In na koncu se morajo kolesarji še bati srak. Kakorkoli. Pregled dirk, ki so se zgodile pretekli vikend in nam postregle z novimi nosilci mavričnih majic. Prisluhni!

Pavel Marđonovic je predsednik Kolesarske zveze Slovenije in je spregovoril o kolesarjenju v Sloveniji in svetovnem prvenstvu, ki se bo kmalu odvijalo v Avstraliji.

Denis Novato je Avstralijo obiskal že večkrat, prvič davnega leta 1998, ko je z družino Galič razveseljeval Slovence na vzhodni obali. Tokrat prihaja na povabilo nemško govorečih klubov in upa, da ga boste obiskali tudi vi.

Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja naš rojak Vinko Rizmal, ki je pred 55 leti odšel v Avstralijo. Z ženo Elico sta si ustvarila dom v Melbournu in poleg rednega dela opravljala še pomembno poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Po eni bomo o izkušnjah nedavnega požara na Krasu govorili s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije in spoznali Muzej mineralov na Remšniku. V nadaljevanju bomo obudili spomin na 150 letnico rojstva vinogradniškega strokovnjaka Bohuslava Skalickega in dodali še kakšno zanimivost. Voditelj bo Stane Kocutar.

On Monday, June 20, 2022, the Slovenian Embassy in Canberra organized a celebration on the occasion of Statehood Day and the 30th anniversary of diplomatic relations between Slovenia and Australia. - V ponedeljek, 20.junija 2022, je slovensko veleposlaništvo v Canberri priredilo praznovanje ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.

On Monday, June 20, 2022, the Slovenian Embassy in Canberra organized a celebration on the occasion of Statehood Day and the 30th anniversary of diplomatic relations between Slovenia and Australia. - V ponedeljek, 20.junija 2022, je slovensko veleposlaništvo v Canberri priredilo praznovanje ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.

30. marca letos je svoja vrata zaprla prireditev Expo 2020, ki jo je tokrat gostil Dubaj, kjer se je Slovenija predstavila že drugič. Jurček Žmauc, direktor slovenskega paviljona, je spregovoril o Expu, kako se je Slovenija predstavila na tej svetovni razstavi in kakšno je bilo sodelovanje z drugimi državami, na primer z Avstralijo. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure. Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

30. marca letos je svoja vrata zaprla Expo 2020, ki jo je tokrat gostila Dubaj, kjer se je drugič predstavljala Slovenija. Jurček Žmauc, direktor slovenskega paviljona je spregovoril o Expu, kako se je Slovenija predstavila na tej svetovni razstavi in kakšno je bilo sodelovanje z drugimi državami, na primer Avstralijo. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure. Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

V drugem poskusu je šlo. Roza majica, ki se mu je 2020 izmuznila iz ramen je sedaj njegova. Jai Hindley je prvi Avstralec, ki je zmagal dirko po Italiji. Kaj vse se je dogajalo v zadnjem tednu? Prisluhni!

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.Slovenski čebelar Marko Porenta že sedem let čebelari na MaltiOb Svetovnem  dnevu čebel smo v oddajo povabili slovenskega čebelarja Marka Porento, ki že več  let živi in čebelari na Malti, ukvarja se z avtohtono malteško čebelo, ki je precej bolj agresivna kot kranjska sivka. Sicer pa so ob  prazniku čebel rojaki v številnih  slovenskih skupnostih po svetu pripravili  vrsto različnih dogodkov povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom. Mi beležimo utrip v ameriškem Clevelandu. Podali  smo se tudi v jesensko Avstralijo in se o dogajanju  med Slovenci v Wolongongu  pogovorili s predsednikom tamkajšnjega društva  Ivanom Rudolfom. Obiskali pa smo  tudi Novi Sad in se ozrli k nedeljski prireditvi ob 10-letnici slovenskega konzulata in 25-letnici Društva Kredarica v Novem sadu .

V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.

On Monday, March 21, 2022, a celebration was held in Geelong on the occasion of the appointment of the new Honorary Consul of the Republic of Slovenia for the state of Victoria. This is Srečko Kontelj, who lived on the island of Guernsey for 5 years before moving back to Australia. - V ponedeljek, 21.marca 2022, je v Geelongu potekalo slavje ob imenovanju novega častnega konzula Republike Slovenije za zvezno državo Viktorijo. To je Srečko Kontelj, ki je pred selitvijo nazaj v Avstralijo 5 let živel na otoku Guernsey. 

On Monday, March 21, 2022, a celebration was held in Geelong on the occasion of the appointment of the new Honorary Consul of the Republic of Slovenia for the state of Victoria. This is Srečko Kontelj, who lived on the island of Guernsey for 5 years before moving back to Australia. - V ponedeljek, 21.marca 2022, je v Geelongu potekalo slavje ob imenovanju novega častnega konzula Republike Slovenije za zvezno državo Viktorijo. To je Srečko Kontelj, ki je pred selitvijo nazaj v Avstralijo 5 let živel na otoku Guernsey.

Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Jurij Rifelj je poslušalce obvestil o odpovedi visokega obiska.

Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Jurij Rifelj je poslušalce obvestil o odpovedi visokega obiska.

Prihodnji teden bo slovensko skupnost v Avstraliji obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Jurij Rifelj je ekskluzivno za našo oddajo poslušalce obvestil o visokem obisku.

Prihodnji teden bo slovensko skupnost v Avstraliji obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Jurij Rifelj je ekskluzivno za našo oddajo poslušalce obvestil o visokem obisku.

Ob 50-letnici slovenske cerkve v Sydneyu in 70-letnice prihoda Frančiškanov v Avstralijo smo se pogovarjali z voditeljem slovenskega misijona Sv.Rafaela v Merrylandsu patrom Darkom Žnidaršičem.

Ob 50-letnici slovenske cerkve v Sydneyu in 70-letnice prihoda Frančiškanov v Avstralijo smo se pogovarjali z voditeljem slovenskega misijona Sv.Rafaela v Merrylandsu patrom Darkom Žnidaršičem.

Father Ciril Božič came to Australia for the first time after two years at the beginning of the week. In this short conversation, he greeted the listeners and conveyed the greetings of very special people from homeland. - Pater Ciril Božič je po dveh letih v začetku tedna prvič prišel na obisk v Avstralijo. V tem kratkem pogovoru je poslušalce pozdravil in jim prenesel pozdrave prav posebnih ljudi z domovine.

Father Ciril Božič came to Australia for the first time after two years at the beginning of the week. In this short conversation, he greeted the listeners and conveyed the greetings of very special people from homeland. - Pater Ciril Božič je po dveh letih v začetku tedna prvič prišel na obisk v Avstralijo. V tem kratkem pogovoru je poslušalce pozdravil in jim prenesel pozdrave prav posebnih ljudi z domovine.

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Drami v zadevi razveljaveljen vizum Novaka Đokovića ni videti konca. Avstralsko zvezno sodišče je pet ur obravnavalo Đokovićevo pritožbo na zavrnitev vizuma. Pred dobrima dvema urama je glavni sodnik prekinil obravnavo in sporočil, da jo bo sodišče nadaljevalo danes popoldne ali jutri zjutraj po lokalnem času. Na končno odločitev ne bo mogoče vložiti pritožbe. Če bodo zavrnili Đokovića, mu poleg izgona grozi triletna prepoved vstopa v Avstralijo. Druge teme oddaje: - Udeležba na cepilnih dnevih ni presegla pričakovanj, največ zanimanja za poživitveni odmerek - Srbski volilci bodo glasovali o spremembi ustave na področju pravosodja - V Mariboru bodo opoldne dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne

Ob sredah običajno poročamo o najvišjem številu novih primerov okužbe s koronavirusom. Kot že nekaj dni opozarja stroka, tokrat lahko pričakujemo rekord. Omikron se hitro širi tudi med zdravstvenimi delavci. Poleg tega so ti vse bolj tarče groženj. Ostale teme: - Pristojni odbor o izredni uskladitvi pokojnin; bodo do najvišje uskladitve upravičeni vsi ali le prikrajšani v finančni krizi? - Teniški igralec Novak Đoković za zaplete ob vstopu v Avstralijo krivi svojo ekipo - Zadnji slalom pred olimpijskimi igrami dobila Američanka Schiffrinova, Slovakinja Vlhova pa mali kristalni globus

Epidemija se pospešeno krepi in število okužb se bliskovito povečuje. Prejšnji teden so potrdili več kot 20 tisoč pozitivnih primerov, ta teden se bo številka - sodeč po projekcijah - najmanj podvojila. Ker večje število okuženih in posledično karanten že vpliva na delovanje družbe, so karantene od danes skrajšane na 7 dni. Krajša je tudi veljavnost testa za vstop v državo, omejitve so tudi v javnem potniškem prometu. Druge teme oddaje: - V Melbournu poteka zaslišanje v primeru Đokovič. Bo moral teniški as zapustiti Avstralijo? - Majhna pričakovanja pred pogovori Združene države-Rusija o ukrajinski krizi - Največ zlatih globusov dobila filma The Power of the Dog in Zgodba z zahodne strani

Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.

Krivulja rasti primerov okužbe s koronavirusom ni več tako strma, po ocenah Inštituta Jožef Štefan se širjenje virusa nekoliko upočasnjuje. Za obvladovanje epidemije je po zadnjih ocenah stroke potrebna najmanj 80 odstotna precepljenost. V Dogodkih in odmevih tudi: - Opozicija: Globe za nedostojno vedenje so strašenje in uvedba verbalnega delikta. Se obeta ustavna presoja? - Spor Francije z Avstralijo nova lekcija Uniji, da mora okrepiti skupno zunanjo in varnostno politiko - Poslovil se je zamejski vsestranski likovni umetnik Klavdij Palčič

Slovenska košarkarska reprezentanca je ostala brez medalje, ki bi sijajno zaokrožila najuspešnejše poletne olimpijske igre doslej za slovensko odpravo. Končni izkupiček so tako tri zlate medalje, ena srebra in ena bronasta, košarkarji pa so v svojem krstnem olimpijskem nastopu končali na četrtem mestu. Danes je bilo vse v znamenju tekme za tretje mesto z Avstralijo, vendar se je zadnji slovenski nastop v Tokiu končal z grenkobo. Druge teme oddaje: - V Franciji znova protesti proti zaostrenim epidemiološkim ukrepom - Rusiji grozi najhujša požarna katastrofa v tem stoletju - Maribor avgusta in septembra v znamenju dogodkov brez odpadkov

Vsak športnik prej ali slej okusi poraz in tudi Luka Dončić je po 17 zmagah v reprezentančnem dresu prvič občutil bolečino poraza. Toda sedaj se je potrebno zbrati in proti Avstralcem pokazati pravi obraz. Bron košarkarjev bi bil po vseh bitkah, od Litve dalje, vreden zlata. V podkastu smo tokrat spregovorili o razlogih za poraz proti Francozom. V kolikšni meri gre ta na račun sodnikov in v kolikšni na račun naših napak? Nato pa več o tekmi z Avstralijo in naših možnostih, da osvojimo zgodovinsko medaljo. Nekaj besed tudi o finalu Francija - ZDA. Vabljeni k poslušanju.

V tokijski dvorani Sájtama se začenja zgodovinska polfinalna košarkarska tekma med Slovenijo in Francijo. Strokovni štab naše reprezentance in slovenski navijači ne skrivajo, da se želijo v sobotnem finalu za olimpijsko zlato pomeriti z Američani, ki so v prvem polfinalnem obračunu premagali Avstralijo. A za zmago bodo morali varovanci Aleksandra Sekuliča spet pokazati moštveni duh. Preostali poudarki oddaje: - Danes ali jutri bo zaživela nova aplikacija za ugotavljanje pogoja PCT. - Tožilca vložila novo tožbo zaradi neimenovanja za delegirana tožilca. - Slovenj Gradec bo do sobote slovensko središče filmske umetnosti.

Danes se je končal slovenski niz nepremagljivosti na olimpijskem turnirju v Tokiu. Francozi so v polfinalu naše košarkarje premagali zgolj za točko; z 90 proti 89. Slovenija se bo v soboto z Avstralijo pomerila za bron. Preostali poudarki oddaje: - Informacijska pooblaščenka oceno ustreznosti vladnega odloka glede PCT prepušča ustavnemu sodišču - Neimenovana kandidata za evropska delegirana tožilca vložila novo tožbo - Beloruska atletinja Timanovska: Ne razmišljam o političnem azilu

Odbojkarji so le dobrih 12 ur po tekmi z olimpijskimi prvaki Brazilci odigrali naslednjo tekmo lige narodov z Avstralijo, v popoldanskih športnih minutah ponudimo odzive in zanimivosti in jih prepletemo z odzivi po žrebu kvalifikacij slovenskih klubov za evropska nogometna tekmovanja.

V našem radijskem arhivu smo našli posnetek, ki je nastal 23.februarja, 1991, ko je Avstralijo obiskal dr. Jože Pučnik. V Klubu Triglav v Sydneyu, je Slovenski Narodni Svet za NSW tisti večer pripravil ‘Bal v proslavo slovenske neodvisnosti' in dr. Jože Pučnik, takratni Predsednik sveta Demos, bil častni gost večera. Prisluhnite odlomkom njegovega govora pred 30 leti v Avstraliji.

V približno štiristoletnem procesu, nekako med letoma 1500 in 1900, si je peščica evropskih držav podvrgla svet. Evropski raziskovalci, trgovci, plantažniki, industrialci, vojaki in, kajpada, kolonisti so si zlagoma podredili obe Ameriki ter Avstralijo in tam izvedli genocid strašljivih razsežnosti nad staroselskim prebivalstvom. Razkosali so si Afriko in v odvisen ali polodvisen položaj spravili starodavna azijska cesarstva od otomanskega na zahodu do kitajskega na vzhodu. Ta proces se je v naš kolektivni zgodovinski spomin vpisal z dvema besedama: kolonializem in imperializem. Toda v tem zmagoslavju Britanije, Španije, Francije, Portugalske, Nemčije, Nizozemske, Rusije, Belgije in Italije je bilo vsebovano tudi že seme poraza – tekmovanje med evropskimi velesilami za nadzor nad svetom, nad ozemlji, surovinami, trgovskimi potmi in tržišči ter ljudmi je namreč sprožilo najprej prvo, nato pa še drugo svetovno vojno, ki sta staro celino izčrpali do te mere, da Evropa starih kolonialnih imperijev preprosto ni več mogla zadržati. In tako sta kolonializem in imperializem enkrat za vselej odromala na smetišče zgodovine, kajne. No, kolonializem v pretežni meri morda res, glede imperializma pa stvari niso tako preproste. Samir Amin, sloviti francosko-egiptovski marksistični ekonomist in politolog ter pionir teorije svetovnih sistemov, je bil, na primer, prepričan, da je imperializem tudi danes še prav lepo pri močeh, da pravzaprav predstavlja temeljni ekonomsko-politični okvir, znotraj katerega se odvija življenje na našem planetu. Svojo interpretacijo oziroma analizo imperializma je Amin potrpežljivo razvijal skozi vrsto let, nekaj njegovih tozadevnih razprav pa je pri Založbi /*cf. pred nedavnim izšlo tudi v slovenskem prevodu pod naslovom Sodobni imperializem : spisi o kapitalizmu, imperializmu in revoluciji. Kako je torej Amin mislil imperializem, da ga ni v uporabo prepustil le tistim zgodovinarjem, ki se ubadajo z 18. ali 19. stoletjem, ampak ga je s pridom apliciral na analizo sodobnega, globaliziranega sveta? In v kakšni podobi se mu je ta svet skozi prizmo koncepta imperializma navsezadnje razkril? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa dr. Marka Kržana, ki je Aminov Sodobni imperializem prevedel in mu pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: finančno središče na Manhattnu v New Yorku (Wikipedia, King of Hearts, CC BY-SA 4.0)

Bernarda Jurič je vztrajnostna kolesarka in smučarka, ki se sama podaja na avanturistične športne podvige po svetu. Prekolesarila je Avstralijo in Laponsko, s turnimi smučmi pa letos na Rogli izpeljala t. i. everesting.

Slovenian singer Marjan Zgonc remembers his Australian tour in 2004. - Marjan Zgonc s svojim edinstvenim glasom razveseljuje poslušalce doma in po svetu že vrsto let. Leta 2004 je gostoval tudi v Avstraliji.

Maja gre na Mars, Uroš v Avstralijo, Jan pa v kriptosvet. Naroči se: Maja je na twitterju @majchi8, Jan je @th0r in Uroš @uros_m. Apgrejd je preprosto @Apgrejd. Mrežo Apparatus lahko podpreš tudi osebno. Zapiski: Huawei in prašičjereja? Jazbina, Jokerjev naslednik Pristanek roverja Perseverence Skrivnostno sporočilo Nov zakon v Avstrliji (besedilo zkaona) Tehnozvezdje o novem zakonu Kaj je Ethereum 2 Valheim

V popoldanskih športnih minutah se s pomočjo najboljših slovenskih teniških igralk preselimo v Avstralijo, kjer se pripravljajo na začetek nove sezone in prvi grand slam. Biatlonska karavana je opravila s tekmami svetovnega pokala pred vrhuncem sezone, ki bo na svetovnem prvenstvu na Pokljuki. Zanimivosti ob pripravi prvenstva in pripravah slovenske reprezentance ponudimo v Navalu na šport.

All three members of the Council for Slovenians abroad to the Slovenian Government, Frances Urbas Johnson in Victoria, Walter Šuber in NSW and Jerneja Svetičič in Queensland talk about the themes presented at the annual meeting in December and what is important for the community in Australia in 2021. - Člani sveta vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki predstavljajo Avstralijo, so spregovorili o letnem srečanju, ki je potekal v decembru in o temah, ki so jih predstavili.

All three members of the Council for Slovenians abroad to the Slovenian Government, Frances Urbas Johnson in Victoria, Valter Šuber in NSW and Jerneja Svetičič in Queensland talk about the important themes in the community in Australia that they will present at the annual meeting in December. - Člani sveta vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki predstavljajo Avstralijo, so spregovorili o pomembnih temah za slovensko skupnost v Avstraliji, ki jih bodo predstavili na Svetu vlade v decembru. Člani so Frances Urbas Johnson iz Viktorije, Valter Šuber iz NSWa in Jerneja Svetičič iz Queenslanda.

Srečko Kontelj is a well known and active member of the Slovenian community in Geelong who was also a councillor in the Greater Geelong City council for 17 years. He recently returned home after 5 years abroad and is hoping to return to council in the local Victorian election. We spoke to him about this campaign and how covid-19 has changed communication approach. - Srečko Kontelj je zelo znan in aktiven član slovenske skupnosti v Geelongu, 17 let pa je bil tudi svetnik v občini mesta Geelong. Po 5 letnem bivanju v tujini se je vrnil v Avstralijo in se poteguje na lokalnih volitvah v Viktoriji. Pogovarjali smo se o tokratni kampanji in kako trenutne razmere vplivajo nanjo.

Ministrica Helena Jaklitsch je pretekli konec tedna obiskala rojake v Nemčiji in Slovenski katoliški misiji v Stuttgartu podelila praznovanje ob 60. obletnici delovanja; poklicali smo v Sydney v Avstralijo, kjer danes praznujejo Rafaelovo – žegnanjsko nedeljo; v Ljubljani pa bodo v prihodnjih dneh potekali 18. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V oddaji tudi reportaža s podelitve nagrad 18. natečaja Urada za Slovence po svetu za raziskovalna dela s področja zamejstva in izseljenstva.

The Slovenian family musical group Družinski Trio Pogladič recently celebrated their 25th anniversary. We spoke with Milan Pogladič about how they celebrated this year, particularly in light of covid-19. - Glasbena skupina Družinski Trio Pogladič, ki je kar trikrat obiskala Avstralijo, je pred kratkim praznovala 25. obletnico delovanja. Pogovarjali smo se z Milanom Pogladičem o obletnici in kako delujejo letos v času COVIDa-19.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je pred kratkim prišlo do sprememb, ki so pomembne predvsem za ta del sveta. Pogovarjali smo se s Suzano Martinez, ki že vrsto let deluje na Uradu, sedaj pa je prevzela skrb za Avstralijo in Novo Zelandijo.

Biolog, ki z mikroskopom preučuje največjo biološko tovarno na našem planetu.—-Tako mini, a hkrati tako mega. Fitoplankton je tako majhen, da se ga s prostim očesom komaj vidi, a hkrati tako izjemno velik, da učinek njegovega dela ohranja pri življenju ves planet in vse nas na njem.Ko drobceni rastlinski planktoni usklajeno delujejo skupaj, posrkajo polovico vsega ogljikovega dioksida in ustvarijo ravno toliko kisika na našem planetu, da je videti, kot da ustvarjajo največjo tovarno na svetu. Ne samo največjo, tudi takšno z najbolj biološkimi izpusti.Fitoplankoton je že sam po sebi strašno hud, ker pa je večinoma resno posvečen svojemu delu in ima bolj malo prostega časa, če sploh kaj, sva k pogovoru raje povabili strašno hudega biologa Timoteja Turka Dermastio, ki jih znanstveno preučuje na morski biološki postaji Nacionalnega instituta za biologijo.Kako fascinanten je fitoplankton, je Timotej počasi spoznaval med svojim študijem. Najprej je šel v Avstralijo, kjer je pomagalo, da je bil dobesedno obkrožen z morjem, potem pa je študij nadaljeval še na Škotskem, v še eni pomorski deželi, na programu upravljanja z morskimi viri.Ugotovil je, da so v tem zgodovinskem trenutku rastlinski planktoni eni izmed najpomembnejših geo in beogeokemičnih elementov, a ga izjemno slabo poznamo. Ne vemo do zadnje pike natančno, kako se razmnožuje, kakšne vse so njegove funkcije in s tem razsežnosti njegovega delovanja, čeprav so znanstveniki doslej odkrili vsaj deset tisoč vrst fitoplanktona.V podkastu smo s Timotejem pogledali med tiste, ki so toksični, čeprav ne zato, ker bi bili zanalašč zlobni, pa tudi tiste, ki se ponoči tako svetijo, da je videti, kot da se je celo nam znano ozvezdje potopilo v morje. Razmišljali pa smo tudi o ribah našega Jadrana, o vplivih ekoloških katastrof na naš ekosistem in o tem, zakaj je pomembno govoriti o znanosti ter kako to početi.Timotej je sicer zadnji zmagovalec Znanstvenega slama, ukvarja se še z gledališčem in, ko je morje dovolj blizu, vetrovi pa ugodni, tudi s surfanjem.

Fr. Simon Peter Berlec moved to Australia in March this year. We spoke with him about his first months amongst the Slovenian community in Victoria and how he and they have fared during the corona virus crisis, which has increased in the recent week in Victoria. - Pater Simon Peter Berlec je prispel v Avstralijo marca letos. Pogovarjali smo se o njegovih prvih mesecih v slovenski skupnosti v Melbournu in kako preživlja čas koronavirusa, ki se je v Viktoriji ponovno pojavil.

11 - year old Petar Kocić moved from Ljubljana with his family only a few years ago. When moving schools, Petar got inspired and started writing. He never imagined his stories would turn into a book. - 11 - letni Petar Kocić se je pred nekaj leti iz Ljubljane preselil v Avstralijo. S staršema in starejšo sestro živijo v Melbournu in ko je zamenjal šolo, se je navdušil za pisanje zgodb. Nikoli pa si ni mislil, da bo nekega dne luč sveta ugledala njegova knjiga.

World champion in button accordion Denis Novato is coming back to Australia. This time he's visiting Melbourne and Sydney. - Svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Denis Novato se po enem letu vrača v Avstralijo. Tokrat bo obiskal Melbourne in Sydney.

All three members of the Council for Slovenians abroad to the Slovenian Government, Frances Urbas Johnson in Victoria, Valter Šuber in NSW and Jerneja Svetičič in Queensland will talk more about the important themes in the continuation of the Slovenian community in Australia. - Člani sveta vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki predstavljajo Avstralijo, bodo spregovorili o pomembnih temah za nadaljevanje slovenske skupnosti v Avstraliji. To so Frances Urbas Johnson iz Viktorije, Valter Šuber iz NSWa in Jerneja Svetičič iz Queenslanda.

Tomorrow, January 26 is Australia Day. We asked the Australian members of the Council for Slovenians Abroad to the Slovenian government what this day means to them and how they will celebrate. - Jutri je 26. januar, ko praznujemo Dan Avstralije. Vprašali smo člane sveta vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki predstavljajo Avstralijo, kaj jim pomeni ta dan in kako bodo praznovali.

Olga Hrvatin moved to Australia in 1959. She talks about her life and her work in Slovenian community. Recently she received an award for her contribution. - Olga Hrvatin se je iz rodne Gibine leta 1959 preselila v Avstralijo. V tem pogovoru boste slišali delček njene življenjske zgodbe. Pred kratkim je prejela priznanje za dolgoletno delo v slovenski skupnosti.

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

V enajsti epizodi beseda teče o shitty službah, produkciji predstav, življenju s cimri, kdo ustvari tv obraz, zakaj se človek odloči za nenaden odhod v Avstralijo in kako uspešno prestati ulični rop. Gost komik in tv voditelj Žan Papič se trudi ne biti pokveka. Nekoč ga pohvali Miša Molk. Hvala Anžetu Tomiću, izdelovalcu aluminijastih prisekanih […]

Manjša so jajčeca, večja jajca. Lastnosti živali, da se zarodek razvija v jajcu zunaj telesa, pravimo jajcerodnost oziroma ovoparija. In ta je v precejšnji meri zastopana tudi pri vretenčarjih. Najbolj znane so ptice, ki prav vse nesejo jajca, kako pogosto, pa je odvisno od vrste in sezone. Domača kokoš je pridna vse leto in na leto znese približno 230 jajc. Njorka ima na leto le eno, prav tako ali še redkeje kraljevi pingvin. Tudi spekter barv jajčne lupine je širok. Od čiste bele prek modre, zelene do skoraj črne, barvo lupini dajeta dva glavna pigmenta. Je pa barva rumenjaka odvisna od hrane, bolj barvit oziroma oranžen bo vedno od kure, ki uživa raznovrstno hrano in ni rejena na farmi. Kakorkoli, ali ste za ekološka, tista iz talne ali pašne reje, vsa ptičja jajca so amniotska in ta ločujejo plazilce, ptiče in sesalce od drugih vretenčarjev. No, in kateri sesalci izlegajo jajca? To so stokovci. Ti se od drugih sesalcev razlikujejo prav po tem, da ne kotijo živih mladičev, pač pa nesejo jajca. Živečih predstavnikov stokovcev je danes malo in so omejeni na Avstralijo in Novo Gvinejo. Delimo jih v dve skupini na kljunaše in kljunate ježke.