Podcasts about svetovne

Gaza je najbolj lačen kraj na svetu, opozarjajo Združeni narodi, ki pozivajo Izrael, naj ustavi kampanjo namernega stradanja. Ob tem judovski državi očitajo, da ob pomoči fundacije za razdeljevanje hrane potiska ljudi na militarizirana območja. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Svetovne organizacije Stephane Dujarric, se zdi, da se ljudje v zadnjem času razseljujejo zaradi iskanja hrane in nujnih potrebščin, ne pa zaradi ukazov. V oddaji tudi: - Evropska komisija obžaluje Trumpovo napoved o podvojitvi carin na uvoz jekla - Združene države Amerike svarijo pred kitajskim oboroževanjem - Gasilci na veliki vaji ugotavljajo, kako je Ljubljana pripravljena na morebiten potres

Dr. Špela Šalamon: Recimo, da se bomo "zombi" apokalipsi izognili. Novega koronavirusa sicer ne bomo eradicirali, vendar ne bomo smeli pustiti, da se prosto širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je z novim koronavirusom SARS-CoV-2 po svetu okužilo več kot 775 milijonov ljudi. Samo v Sloveniji smo potrdili več kot 1.350.000 primerov; nekateri so se z novim koronavirusom okužili enkrat, drugi dvakrat, trikrat, ali celo še večkrat. V središču Intelekte je tokrat dolgi covid in njegove posledice na zdravje ljudi. Sogovorniki in sogovornice bodo govorili o izsledkih raziskav, ki so ključni za boj proti tej zahrbtni bolezni, in tudi o zdravstvenih težavah, stiskah ter ovirah, ki jih doživljajo oboleli in njihovi bližnji. Od hude utrujenosti in stalnih bolečin, do vrtoglavice in izgube spomina. Stroka ocenjuje, da za dolgim covidom trpi do 30 odstotkov vseh tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom. Sodelujejo: Bojan Ambrožič (Ljubno, Slovenija) in Adrian Hillier (Oxford, Združeno Kraljestvo) – oba sta obolela za dolgim covidom, zdravnica prof. dr. Marta Kisiel (Medicinska fakulteta Univerze v Uppsali, Švedska), zdravnica dr. Špela Šalamon (Deželna bolnišnica LKH Zgornje Štajerske, Leoben, Avstrija) in Suzi Zumpe (Angleška narodna opera, London, Združeno kraljestvo). Intervju z dr. Špelo Šalamon TUKAJ Blog Bojana Ambrožiča TUKAJ Intelekta o švedskem "liberalnem" pristopu proti covidu TUKAJ Podkast Pet let pozneje TUKAJ

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe – dveh zgodovinskih dogodkov, ki sta močno zaznamovala Slovence v njihovem skupnem kulturnem prostoru. V pogovoru pod okriljem Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega sporeda ORF v Celovcu razmišljamo o manj znanih dejstvih in zapuščini, ki sta jih krojila omenjena dogodka, pa o tem, kako s preteklimi dogodki osvetliti današnje družbenopolitično dogajanje. O tem s sogovorniki – sodelujejo Peter Kovačič Peršin, dr. Jože Pirjevec in dr. Valentin Sima. Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945), foto: Wikipedija

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati.

Poglabljamo se v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročamo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega razmišljamo o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

V ljubljanski dvorani Stožice je nocoj potekala državna proslava ob 80-ti obletnici konca druge svetovne vojne. Eno izmed osrednjih sporočil je bilo o pomenu miru, sploh v negotovih časih, ki jih živimo in ki jim dinamiko narekuje geopolitika. Zbrane, med njimi je bil tudi vrh slovenske politike, je nagovoril premier Robert Golob. Med drugim je poudaril, da je le pot miru tista, ki lahko človeštvu nudi prihodnost in da se je pred 80-imi leti končalo najtemnejše obdobje v zgodovini človeštva.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oborožen konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega so bili več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Kako se počutijo Japonci v nemirnih časih vzpona Kitajske na eni strani in na drugi nepredvidljivega ameriškega predsednika Trumpa? Pacifizem, ki je bil vpisan v japonsko ustavo, vse bolj izginja. Kako daleč je Japonska pripravljena iti v azijski oboroževalni tekmi?

Na današnji velikonočni ponedeljek se kristjanke in kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Številni verniki bodo tradicionalno obiskali svoje sorodnike in prijatelje. Druge teme: - Javna razprava o predlogu novega pokojninskega zakona se končuje. - Ukrajinska vojska za vzhodno polovico države izdala opozorilo pred zračnimi napadi. - Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke bo potekalo v luči negotovih razmer.

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.Pogovoru v izvirniku lahko prisluhnete tukaj. Prevode je bral Igor Velše. 

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Napolnili smo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev smo prisluhnili pesmim slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo.

Vrstijo se opozorila o začetku svetovne trgovinske vojne, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine za uvoz s celotnega sveta. Evropska komisija vztraja pri pogajanjih, a iz Bele hiše prihajajo izjave, da se o carinah ne nameravajo pogajati. Kanada je medtem že uvedla povračilne, 25-odstotne carine na nekatera ameriška vozila, Velika Britanija pa sestavila seznam ameriških izvoznih artiklov, ki bi jih lahko ocarinila. Odzivi iz Slovenije so podobni kot drugod po Evropi: nihče ni zares presenečen, nerazumno potezo Združenih držav vsi obžalujejo in pozivajo k premišljenemu odzivu. Slovensko gospodarstvo bo posledice čutilo predvsem posredno, negativno bo nanj vplivala tudi negotovost.

Po včerajšnjem burnem srečanju v Beli hiši, kjer je ameriški predsednik Donald Trump gostil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega, se je z obema voditeljema po telefonu pogovarjal francoski predsednik Emmanuel Macron. Pozval je k umiritvi strasti. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je Zelenskemu svetoval, naj se čimprej vrne za pogajalsko mizo in obnovi odnose z Združenimi državami, ki da jih nujno potrebuje. Britanski premier pa mu je v Londonu, kjer se ukrajniski predsednik trenutno mudi, zagotovil, da zavezništvo ostaja trdno. Zelenski naj bi se danes sešel še z britanskim kraljem Karlom III.

Bruselj se ob grožnji uvedbe ameriških carin na blago iz Evropske unije, potem ko so te že prizadele Kitajsko, usklajuje o odzivu. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, mora Evropa ohraniti trezno glavo in odločitve sprejemati premišljeno. V oddaji tudi: - V streljanju z avtomatskim orožjem pri šoli v švedskem mestu Örebro ustreljenih najmanj pet ljudi, policijska akcija še traja. - Opozicija meni, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora; koalicija napoveduje dopolnitve. - Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije: Slovenija je primer dobre prakse glede sistemov zgodnjega obveščanja.

Tako generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Andrea Celeste Saulo, ki je na obisku v Sloveniji, odgovarja na vprašanje o napovedovanju večje fleksibilnosti podnebnih ukrepov. Izstopa Združenih držav Amerike iz mednarodnih podnebnih pogajanj ne komentira, poudarja pa, da velika večina sveta še naprej ostaja zavezana ciljem pariškega sporazuma o ohranitvi segrevanja ozračja pod mejo stopinje in pol.

V Washingtonu se je včeraj zgodila mirna predaja oblasti. 78 letni Trump je vnovič postal ameriški predsednik. Slovesna zaprisega, 40 minutni govor, potem pozdrav volivcev v športni dvorani, pa dva plesa, Trump ni čakal – že takoj je podpisal 78 izvršnih ukazov, ki vplivajo na ameriško in svetovno dogajanje. Odpravil je ureditev Bidnove administracije. Pomilostil je približno tisoč petsto obsojencev za napad na kongres januarja 2021, razglasil je izredne razmere na južni meji. Združene države so izstopile iz Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije.

Svetovni pokal v biatlonu se nadaljuje v Oberhofu, kjer se je tekmovalni spored začel z žensko sprintersko preizkušnjo. V Katarju pa se je začela nova sezona svetovne serije v namiznem tenisu. Slovenski adut v Dohi je Darko Jorgić, ki je četrti nosilec turnirja, Deni Kožul je obstal v kvalifikacijah.

Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo novega koronavirusa razglasila marca 2020, od prvega izbruha pa je bilo po vsem svetu zabeleženih skoraj 777 milijonov primerov okužbe z virusom, ki povzroča bolezen covid-19. V 234 državah je za posledicami okužbe umrlo sedem milijonov ljudi, kažejo podatki decembra lani objavljenega poročila Svetovne zdravstvene organizacije. Pred natančno petimi leti so kitajski znanstveniki odkrili povzročitelja skrivnostne pljučnice, ki je izbruhnila v mestu Vuhan, to je bil novi koronavirus.

Izrael nadaljuje niz napadov na cilje v Jemnu, ki so po besedah izraelskega vrha namenjeni izkoreninjenju jemenske uporniške skupine hutijevci. Včerajšnjemu napadu na letališče v Sani se je za las izognila tudi visoka delegacija Združenih narodov. Tiskovna predstavnica organizacije Stéphanie Tremblay je povedala, da je delegacijo vodil direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Ghebreyesus. OZN ob tem znova poudarja, da napadi na pristanišča in letališča ogorožajo dobavljanje pomoči za milijone ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Več kot 96 odstotkov žensk in otrok v Gazi pesti lakota. - Ruski predsednik Putin napovedal pripravljenost za pogajanja o miru v Ukrajini. - Pogajanja o pokojninski reformi za letos končana, v nadaljevanju želijo sodelovati tudi mladi.

Ko megla prežema zimska jutra, ne pomislimo nujno, da so vanjo ujeti tudi trdni delci, ključne sestavine onesnaženega zraka. Kar 99 odstotkov prebivalstva po vsem svetu je izpostavljenega koncentracijam trdnih delcev, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Trdni delci – nevidni, a nevarni – imajo dokazano velik vpliv na zdravje, od kroničnih bolezni do smrtonosnih rakov.Anja Ilenič, doktorska raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, se ukvarja s preučevanjem teh onesnažil. Pri svojem delu analizira vire trdnih delcev ter sodeluje v projektih, ki vključujejo tudi aktivno participacijo občanov pri meritvah in analizi onesnaženosti. S tem poudarja pomembnost ozaveščanja ljudi o kakovosti zraka, ki ga dihamo.V Sloveniji kar 75 odstotkov trdnih delcev izvira iz kurjenja v domačih kuriščih. Anja Ilenič poudarja, da ljudje pogosto napačno krivijo promet, ki v resnici prispeva le pet odstotkov k onesnaženju. Ali ste pešec ali kolesar?Študija, ki jo je v več slovenskih mestih s prostovoljci opravila leta 2022, je pokazala, da je kolesarjenje sicer boljša izbira kot pešačenje, saj čas izpostavljenosti onesnaženemu zraku igra ključno vlogo. Kolesar je v povprečju 14-krat manj izpostavljen tveganjem kot pešec. Aktivni posamezniki, občinske pobude in premišljeni ukrepi so po njenem nujni za zmanjšanje tveganj, ki jih prinaša onesnažen zrak. Ne nazadnje, kot poudarja, "vsi dihamo isti zrak".

Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek," naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?

Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.Sogovorniki: Boris Radanović, britanski center za varnejši internet Marko Puschner, Safe.si Catherine Knibbs, psihoterapevtka Niels van Pamel, Child Focus

Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.

Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?Sogovornik je dr. Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje rabe nikotina.

Premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost. Med drugim je omenil pomen vodne diplomacije, ki povezuje različne tehnologije pri spremljanju vodnega kroga. Svetovne voditelje je povabil k oblikovanju mednarodnega partnerstva s ciljem, da ljudem omogočijo dostop do čiste, trajnostne in varne vode. Prepričan je, da je to edina pot, če se želimo zares spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Drugi poudarki: - Državni zbor začenja septembrsko sejo, osrednja točka interpelacija zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. - Na volitvah v deželni zbor nemške dežele Brandenburg tesna zmaga Socialnih demokratov pred desno stranko Alternativa za Nemčijo. - Belgijec Evenepoel na svetovnem kolesarskem prvenstvu ubranil naslov v vožnji na čas, Roglič 12.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo končal Vrh za prihodnost. Svetovni voditelji so včeraj v želji po reševanju izzivov 21. stoletja sprejeli Pakt za prihodnost, ki med drugim vsebuje zaveze o reformi Varnostnega sveta in krepitvi večstranskosti. Kot je dejal generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres, želijo s Paktom pospešiti uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, vključuje tudi zavezo vlad po vključevanju mladih v procese odločanja. Drugi poudarki oddaje: - Današnji napad izraelske vojske na Libanon zahteval 50 smrtnih žrtev, več sto ljudi je ranjenih. - V Velenju nameravajo ob zapiranju premogovnika zagotoviti, da cene premoga ne bodo podivjale. - Ob dnevu slovenskega športa pestro tudi na nekdaj degradiranem območju v Murski Soboti.

Biatlonska reprezentanca se pripravlja na novo sezono. Spremembe v strokovnem vodstvu določajo tudi spremembe v treningu in pripravah. Stalnica pa so testiranja, ki so jih v preteklih tednih opravili na inštitutu. Zanimivosti s priprav ujamete v popoldanskih športnih minutah, kjer se posvetimo še turnirju svetovne namiznoteniške serije v Macau.

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU

Pogoltni duhovnik je sicer obljubil, pa potem požrl besedo, ne enkrat, dvakrat. In prav nič ga ni zanimalo, kako se bo preživljal Geppone. Toda Gepponov dobrotnik je imel zdravilo tudi za to. Zlata ptica, Svetovne pravljice 2, izbrala in uredila Cveta Kotevska, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1978, bere Nataša Holy

Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.

V oddaji o kulturi o tem, da je izšla nova, druga letošnja številka revije Božja beseda danes in pa o zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino.

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezniNa Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili in testirali cepljenje z uporabo posebnih filmov, ki se jih, kot nekakšen obliž, prilepi na notranjo stran lične sluznice. Rezultate študije so objavili v znanstveni reviji Journal of Controlled Release; prvopodpisana pod članek sta mlada raziskovalca Hana Esih in Klemen Mezgec. Po besedah sogovornikov je predvsem pri boleznih dihal, kot je na primer covid, zaželena velika obrambna moč sluznice zgornjih dihal in ust. Podrobneje v oddaji. Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije se ljudje lahko cepimo proti petindvajsetim boleznim – med zadnjimi sta malarija in covid. Proti šestnajstim okužbam pa raziskovalci cepiva še razvijajo. Pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi Originalni članek TUKAJ

V epizodi 142 je bil moj gost Daniel Siter, strokovnjak za življenje Adolfa Hitlerja, zgodovino nacizma in nacističnih taborišč. Zaposlen je na mednarodni univerzi Alma Mater Europaea in Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor. Za svoje magistersko delo je bil predlagan za Prešernovo nagrado. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Prva svetovna vojna Boljševiška revolucija v Rusiji Vzpon nacizma in Hitlerjevo življenje Mein Kampf Zametki 2. svetovne vojne Začetek 2. svetovne vojne Katere droge je jemal Hitler? Operacija Barbarosa, napad na SZ in poraz Nemčije 2. svetovna vojna na zahodu Prihod v Berlin, kapitulacija Nemčije in Hilterjev samomor Povojno obdobje Hladna vojna in trenutna vojna v Ukrajini

Sredi aprila je bila v Kinodvoru projekcija filma z naslovom Wil režiserja Tima Mielantsa z letnico 2023, posnetega po romanu pisatelja Jeroena Olyslaegersa. Slovenci ga poznamo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Wil je ime osrednjega protagonista, mladega moškega, ki se med drugo svetovno vojno in nacistično okupacijo pridruži policiji v Antwerpnu in je ujet med skrajnosti vseh vrst od kolaboracije do pripadnosti osvobodilnemu gibanju. Knjiga, sicer izjemna uspešnica, ki je pisatelju Olyslaegersu prinesla štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, to pomeni tudi velik prodajni uspeh, in je prevedena v več jezikov, odpira veliko vprašanj. Tadeja Krečič se je z Jeroenom Olyslaegersom po projekciji v Kinodvoru pogovarjala prav o pogosto zamolčanih straneh zgodovine, ki pa tako ali drugače najdejo pot do literature ali filma, umetnosti, skratka.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka. Druge teme: - Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev. - Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja. - Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

V Gazi je bilo v izraelskih napadih v zadnjih 24-ih urah ubitih skoraj 50 ljudi. Vojska še naprej oblega bolnišnico al Šifa na severu enklave, obkolili so tudi dve bolnišnici na jugu. Varnostni svet Združenih narodov bo danes glasoval o novi resoluciji, ki so jo pripravile nestalne članice, med njimi Slovenija. Predlog vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dostavi človekoljubne pomoči. Generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres je včeraj v Egiptu znova pozval, da je treba enklavo dobesedno preplaviti s hrano, Izrael pa da mora odstraniti ovire za dostavo pomoči. Toda včeraj je - nasprotno - zabil dodaten žebelj v krsto stradanja v Gazi. V oddaji tudi: - Osumljenci petkovega napada v Moskvi državljani Tadžikistana, obtoženi so terorizma. - Poslanci na redni seji med drugim o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo in referendumu o energetskem zakonu. - Planiški praznik minil v znamenju slovesa Petra Prevca, češnja na torti drugo mesto Domna Prevca na zadnji tekmi.

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.

Dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi skupine talcev za zdaj ni, so sporočili predstavniki ameriških in izraelskih oblasti. S tem so se odzvali na poročanje časnika Washington Post, da so blizu dogovoru, po katerem bi Hamas, v zameno za vsaj petdnevno premirje izpustil najmanj 50 talcev. Razmere na severu in jugu Gaze so vse hujše - največja bolnišnica v enklavi, ki jo je včeraj zapustilo več sto ljudi, je po navedbah ekipe Svetovne zdravstvene organizacije postala 'območje smrti'. Druge teme: - Bruselj svari, da je evropsko gospodarstvo izgubilo zagon - Argentina bo danes dobila novega predsednika - Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek - Zgodovinski uspeh boksarke Eme Kozin

Območje smrti, s temi besedami je ekipa pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije opisala razmere v največji bolnišnici v Gazi Al Šifa. Tam ostaja še približno 300 najhuje poškodovanih in bolnih. Več kot 30 nedonošenčkov so uspeli prepeljati na varno, dva sta pred potjo umrla. Druge teme: - Zakaj kritike o novostih glede evidentiranja delovnega časa šele pet pred 12to? - Nemška podjetja kritična do slovenske nepredvidljive davčne politike, a zadovoljna z delavci - Začasni minister za kmetijstvo Šarec napovedal interni nadzor nad odvzemom goveda blizu Krškega

V mednarodni skupnosti se še naprej vrstijo pozivi k zaustavitvi spopadov v Gazi, nadaljujejo se tudi svarila glede obupnih razmer, v katerih so se znašli tamkajšnji civilisti. V Gazi je vsakih 10 minut ubit otrok, zdravstvena oskrba pa postaja nemogoča, opozarja generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Konsenza za dosego miru pa v varnostnem svetu Združenih narodov še vedno ni. Druge teme: - Predsednica Nataša Pirc Musar kritična do napredka vlade pri reformah - Voditelji na Pariškem forumu med drugim o financiranju podnebnih ukrepov - Ob prazniku pridelovalcev vina številna martinovanja po vsej državi

Predsednik vlade Robert Golob je po nekaterih informacijah predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozval k odstopu. Vzrok naj bi bila odločitev Klakočarjeve, da ne podpre razrešitve kmetijske ministrice Irene Šinko, po mnenju nekaterih poslanskih kolegov iz Svobode pa naj bi tudi sicer pogosto ravnala samovoljno. Klakočarjeva za zdaj ne komentira zadeve, več naj bi bilo znano danes po seji poslanske skupine največje vladne stranke. Druge teme oddaje: - Gospodarstveniki z gospodarskim ministrom Hanom o spornem predlogu zakona o delovnih razmerjih - Hamas sinoči izpustil še dve talki, v nočnih izraelskih napadih na Gazo naj bi bilo znova ubitih več civilistov - Generalni sekretar Svetovne organizacije Guterres ob dnevu Združenih narodov poziva k zavezi o graditvi boljšega sveta

Ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki bo 8. septembra, lahko laična in strokovna javnost bolje spoznata poklic, ki je namenjen tako bolnikom kot celotni družbi. Združenje fizioterapevtov Slovenije je aktiven član Svetovne fizioterapije že 28 let. Letošnja osrednja tema je artritis. Gre za več kot 100 bolezni, ki največkrat povzročijo bolečine sklepov. Kako pri zdravljenju teh težav sodelujejo fizioterapevti, nam bo v torkovem svetovalnem servisu pojasnil Janez Špoljar, magister fizioterapije, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Pokličite ali nam pišite.

Čez en mesec bo v generalni skupščini Združenih narodov glasovanje za nestalne sedeže v varnostnem svetu. V vzhodnoevropski skupini se za mandat v letih 2024 in 2025 potegujeta Slovenija in Belorusija. Kampanja za pridobivanje podpore se končuje in zunanja ministrica Tanja Fajon je od ponedeljka na sedežu Svetovne organizacije v New Yorku, danes pa se odpravlja še v Gvatemalo. Druge teme oddaje: - Nadaljevala se bodo pogajanja o plačnem stebru v zdravstvu; minister Bešič Loredan prepričan, da bo dogovor dosežen do roka - V izhodiščih za oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe tudi plačevanje posebnega zavarovanja zanjo - Smučarska zveza Slovenije slovesno podelila priznanja za uspehe v minuli sezoni in zaznamovala svojo 100-letnico tudi z dokumentarnim filmom Stoletje smučanja

Preprečevanje odklonov pri poslih z dobavitelji naše največje bolnišnice, odkrivanje odklonov in ukrepanje. To so po besedah generalnega direktorja ljubljanskega UKC-ja Marka Juga trije stebri akcijskega načrta za odpravo tveganj. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Strinjanje v zvezi Nato, da Ukrajina postane članica, vendar ne med vojno - Svet se bo segreval še najmanj 40 let, poudarja najnovejše poročilo Svetovne meteorološke organizacije - Dela najbolj znamenitega predstavnika pop arta Andyja Warhola bodo na ogled na lendavskem gradu

Svetovna gospodarska rast bo po pričakovanjih zdrsnila pod tri odstotke. Začetek zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je zaznamovala tudi nespodbudna napoved, da bo rast na približno tej ravni najmanj pet let. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropska direktiva o dolžnosti skrbnega ravnanja podjetij na področju človekovih pravic in varovanja okolja naj bi uvedla strožje standarde - Na ministrstvu za kmetijstvo danes prvi sestanek delovnih skupin za reševanje zahtev kmetov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni pozivi bolnikov odločevalcem, naj priznajo njen gospodarski, družbeni in kulturni vpliv

Kanadska najstnica Alexandria Loutitt je v pretekli sezoni z dvema naslovoma svetovne prvakinje spisala eno najlepših zgodb v skakalni karavani. V mesecu dni je najprej postala mladinska in nato še članska svetovna prvakinja. 19-letnica trenira v Sloveniji, kjer zadnji dve leti tudi živi. Kljub temu, da se je lani v Planici hudo poškodovala in skoraj že končala kariero, ima na skakalnico pod Poncami čudovite spomine.Kakšne načrte za svojo športno kariero ima skakalna zvezdnica in kako se razumejo s sotekmovalkami? Pove tudi, koliko znanja slovenščine je v preteklih dveh letih že osvojila.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Svetovne organizacije ob tem opozarjajo, da je napredek, ki smo ga v minulih letih naredili na področju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti spolov, vse manj viden. Sprejemanje pravnih reform za doseganje enakih pravic žensk po svetu je bilo lani namreč najpočasnejše v minulih dveh desetletjih. Po ocenah Svetovne banke bi za pravno enakost spolov po svetu s takim tempom potrebovali še vsaj pol stoletja, po ocenah Združenih narodov pa bomo za dejansko enakopravnost potrebovali še 300 let. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za zunanjo politiko Rusije ni uvrstil na seznam držav, ki podpirajo terorizem, z več sklepi pa je zagotovil dodatno podporo Ukrajini - Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ocenjuje, da je napočil čas za turško in madžarsko ratifikacijo vstopa Finske in Švedske v Nato - Antinagrada bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta pripadla ravnateljici ljubljanske Waldorfske šole Simoni Pajk

“New York je čudovit, vendar se ne more primerjati s Celjem, ki je najlepše mesto na svetu,” je rekla 5-letna hči Urške Zrinski med izletom v New York. Kot pravi Urška, v Washingtonu, kjer sicer živijo, pogrešajo predvsem širše družinsko življenje in stike z domovino. Vsako poletje zato preživijo v Celju, kjer ima njena hči možnost negovanja in obnavljanja znanja slovenskega jezika. Vez s Slovenijo ohranjajo tudi prek športa in se redno odpravljajo na tekme NBA predvsem, ko v Washintonu igrajo slovenski košarkarji. Vedno s sabo prinesemo slovenske zastave, tako da močno navijamo in upamo, da nas fantje vidijo od daleč. Moja hči zdaj že res obvlada tisto navijaško “Kdor ne skače, ni Slovenc'!” in ni ji niti malo nerodno, da se to naglas dere v veliki dvorani v centru Washingtona. Urška Zrinski Urška Zrinski je uslužbenka Svetovne banke, mednarodne ustanove, ki državam v razvoju ponuja finančno in tehnično pomoč pri izvajanju programov za zmanjševanje revščine, prebiva v ameriški zvezni prestolnici, ki je tudi matično mesto omenjene institucije. V intervjuju govori o življenju, razpetim med Washingtonom in sedmimi karibskimi državami, s katerimi poslovno sodeluje. Washington, D. C., po njenih besedah najlaže opišemo kot nekakšno anomalijo Amerike: predvsem zato, ker se v njej ne zrcalita siceršnja ameriška politična razdeljenost ter prepad med socialno šibkejšimi in močnejšimi skupnostmi. Pa tudi za konec leta značilna praznično-potrošniška manija menda tam ne pustoši tako intenzivno kot morda v kakšnih bolj "tipično ameriških" krajih.