Podcasts about novaka

Znameniti roman Cirila Kosmača, ki govori o junaštvu in strahopetnosti, o samožrtvovanju in konformizmu, je eno ključnih del o slovenski izkušnji druge svetovne vojneDruga svetovna vojna že dolgo služi kot sicer hudo temačen, a nenavadno bogat rudnik, v katerem naši književniki in književnice iščejo in tudi najdevajo snov za svoje pisanje. Pomislimo: v avtobiografski izkušnji zasajena romana, kot sta Nekropola Borisa Pahorja in Menuet za kitaro Vitomila Zupana, pa literarizirani dnevniški zapiski Edvarda Kocbeka, zbrani v Tovarišiji in Listini, so že dolgo v samem jedru slovenskega leposlovnega kanona. In čeprav desetletja precej hitro minevajo, slovenska izkušnja druge svetovne vojne ustvarjalno očitno vznemirja tudi naše umetnike in umetnice mlajših generacij – poizkus razumeti, kaj se je med letoma 1941 in '45 pri nas godilo, je namreč vpisan v razmeroma recentna dela, v romane, kot sta To noč sem jo videl Draga Jančarja in Angel pozabe Maje Haderlap, pa tudi v epsko pesnitev Borisa A. Novaka Vrata nepovrata. Ko govorimo o donkihotskih naporih literatov, kako neizrekljivo grozo svetovnega spopada na slovenskih tleh nekako vendarle izreči, pa nikakor ne moremo mimo Cirila Kosmača, književnika, čigar delo se je nemara celo najpogosteje, najbolj vztrajno vrtelo okoli boja Slovenk in Slovencev – še zlasti Primork in Primorcev, kajpada – zoper genocidne tendence nacifašizma. Italijansko fašistično represijo je, denimo, tematiziral v kratki zgodbi Gosenica, junaštvo partizanov v noveli Očka Orel, ki mu je nato služila tudi kot predloga, ko je pisal scenarij za naš prvi celovečerec Na svoji zemlji. No, bržčas še kompleksnejši, še bolj pretanjen pa je njegov prikaz druge svetovne v romanih Pomladni dan in Balada o trobenti in oblaku. In prav temu delu smo se posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Andraža Gombača, publicista in knjižnega urednika, ki je za založbo Beletrina pripravil nov natis Balade, ki pa pred bralke in bralce zdaj prihaja v nekoliko drugačni, daljši oziroma razširjeni obliki. Od kod se je pravzaprav vzela ta različica Balade o trobenti in oblaku pa, seveda, kaj nam roman pravzaprav sporoča in, ne nazadnje, kako se delo vpenja v Kosmačev širši literarni opus, smo v pogovoru z Andražem Gombačem preverjali ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Foto: Goran Dekleva

Nadam se da je prevodeći sa ruskog naš vlasnik bio usredotočen više nego kad je čitao pismo osmogodišnjaka, gde mu se od imena Novaka Đokovića pričinilo da piše Nikola Jokić.

Nadam se da je prevodeći sa ruskog naš vlasnik bio usredotočen više nego kad je čitao pismo osmogodišnjaka, gde mu se od imena Novaka Đokovića pričinilo da piše Nikola Jokić.

Javnomnenjska podpora vladi je v novem letu znova padla. Kakšni so odnosi med koalicijskimi partnerji, tudi v luči afere Spirit? Je odhod poslanca Tineta Novaka k Demokratom Anžeta Logarja čas streznitev v največji koalicijski stranki? Ali neizpolnjene obljube terjajo davek tudi znotraj Gibanja Svoboda? V oddaji sta politične razmere pokomentirala filozof Boris Vezjak in odgovorni urednik časnika Večer Matija Stepišnik.

Podkast pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigao je u vaše mobilne telefone i druge adekvatne uređaje. Nenad Kulačin i Marko Vidojković su u prvom delu emisije pozdravili odluku prosvetara da podrže zahteve studenata, odluku Vučića da sa Marićem razgovara dva sata o svom ubistvu, odluku Novaka Đokovića da javno podrži studente, kao i odluku režima da Šuleta postavi za ambasadora u SAD. Gost u ovoj epizodi je veliki prijatelj dvojice autora i višestruki povratnik u DLZ, novinar Cvijetin Milivojević. Cvijetina je milina slušati svaki put, pa tako i ovog puta. Na prepoznatljiv način se bavio studentskim protestom, kao i pridruženim protestima, režimskim sumanutim postupcima, putevima za izlazak iz političke krize, kao i pronalaženjem mesta za opoziciju na tim putevima. U Magarećem kutku videćete da moć govora bizona ne čini čovekom. Podržite opstanak DLZ simboličnom pretplatom na patreon.com/ucutatinecemo i donacijama, na PayPal dlz.istern@gmail.com

Pesnik Denis Škofič je dobitnik Veronikine nagrade, Borisa A. Novaka je prejel zlatnik poezije. V galeriji Equrna je razstava Nike Špan in Richarda Whitlocka z naslovom Zapri oči. Napovedujemo festivala Vilenica in Mesto knjige, o ljubljanski Drami, ki je zapustila svojo matično hišo, pa bo govorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel.

Dr. Shreepad Khedekar je priznati stručnjak u oblasti klasične homeopatije. Po struci lekar, dr Khedekar je studirao medicinu i homeopatiju u Indiji. Njegovo iskustvo i znanje čine ga autoritetom u ovoj oblasti, među njegovim pacijentima su i brojne poznate ličnosti poput Novaka Đokovića, Miloša Teodosića, Marka Pantelića i drugih. _______________________________________________________________________________________________

Nenavadna igra iz leta 1978 nas popelje v razkošje nebesnih pojavov, tega pa doživljamo v družbi neugnanega malega Oblačka. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Duša Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Maks Strmčnik Ptice rojenice – Neža Simčič, Jerca Mrzel in Milena Grm Oblak popotnik – Alja Tkačev Letala ropotala – Marjan Hlastec, Janez Albreht in Boris Kralj Otroški zmaj – Mina Jeraj Drevesa – Štefka Drolc, Vida Juvan in Iva Zupančič Oblaki divjaki – Jurij Souček, Andrej Kurent in Branko Miklavc Zvonik – Rudi Kosmač Kmet – Dare Ulaga Lepotica mavrica – Jožica Avbelj Modra gora – Majolka Šuklje Golobje pismonoše – Brane Ivanc, Jože Mraz in Kristijan Muck Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1978.

Piše Bojan Sedmak, bere Jure Franko. Uroš Zupan že desetletja poleg prevladujoče poezije pri različnih založbah objavlja tudi prozo, esejistiko in spominske zapise, pregnetene s premisleki o literaturi in popularni kulturi. Zbirka Strašen Kitajec pa se tokrat izkazuje z umetniškim pripovedništvom v triindvajsetih črticah in kratkih zgodbah. Za prve je značilna tematska in motivna osredotočenost na en sam pripetljaj, obdan z ustrezno meditacijo, za kratke zgodbe pa velja vsaj toliko določitev, kot je praks v delavnicah kreativnega pisanja. Kakšni so zastavki, rezultati in učinki novega Zupanovega pisnega podviga? Premalo je reči, da se skoraj polovica besedil začenja z besedo »nekoč«, da so vse zgodbe v pretekliku ali da se vijejo iz anekdot v fantastične vinjete. Elementov, ki izstopajo, je več: postopno sintetično pripovedovanje neverjetnih dogodivščin z realistično dikcijo; farsičen nadev v večini zaokroženih enot; humor, ki temelji na pretiravanju z nemogočim, vseprisotna dvoumna perspektiva ter mnogo imen z domače in svetovne literarne in glasbene scene … Prav slednje sicer ni najbolj značilno za črtice in kratke zgodbe, a Zupan se v njih ne odtegne od obilnega nanašanja na bližnje in daljne ustvarjalce, ki mu veliko pomenijo. Vrstijo se stanovski prijatelji in znanci, predstavljeni skozi hudomušno optiko avtorja, ki jih prosto uporablja za izvedbo svojih idej. Podobno so drug drugega v prejšnjem stoletju obdelovali nadrealisti, med slovenskimi pisci pa je tovrstni koncept enkrat uporabil Goran Gluvič. Najsi gre pri tem za tipološko analogijo z Daniilom Harmsom, s podobnimi zabavnostmi iz modernizma ali celo s kakšno avtorjevo lastno pesmijo, v kateri je na primer nekoč karikiral domačega pop estradnika, Zupanovi ironični posegi izbranim modelom ne bi smeli biti moteči, saj so prostodušno iskrivi. A zaradi plejade intelektualcev v teh besedilih knjige Strašen Kitajec ne bi bilo smiselno priporočiti komu, ki bi ga kot neukega bralca hoteli navdušiti za umetniško pripovedovanje. Ta bi v njej prepoznal Bruca Leeja, Sylvestra Stallona ali Diega Maradono, številnih domačih slovstvenih svetih duhov, vključno z očetom in s sinom Kos, pa najbrž ne. A nič hudega. Dobesedno, saj se v teh zgodah ne zgodi nič zares hudega. V avtorjevo areno življenja mirno vstopajo osebe iz hramov kulture, ne da bi se pri tem zgodilo karkoli usodnega; na primer kaj bolj pretresljivega v skladu z dobo vojn, ki trenutno potekajo po svetu; hvala naključjem, tukaj in zdaj za zdaj le za zasloni. Avtor si ne beli glave z aktualno politično in ekonomsko stvarnostjo, nenehno navaja tipe iz knjig, filmov, plošč in ploščkov. V najdaljšo, edino tretjeosebno, vojaško prigodo v zbirki poseže glas pevca White snakes. V pretresljivo zgodbo o nesreči na nekem kopališču Človek ptica je vstavljena neka Audnova pesem. V zaključni črtici z nadihom znanstvene fantastike Obljubljeni svet se pojavi hit iz osemdesetih Simply Irresistable; ko naj bi se prvoosebni junak izkrcal v neznano, raje obsedi v medgalaktičnem plovilu in začne koketirati s stevardesami, morebitno apokalipso čaka na zložljivem lovskem stolčku, s smrekovim mazilom in pletilkami v rokah. Pri tem se Zupan vztrajno nanaša na slavna imena v fantazijskih humoreskah; ko na primer v črtici Deja Vu v trboveljski gostilni pije s trojico Crosby, Stills, Nash in z Neilom Youngom. Temu v nekem trenutku začne govoriti v uho »helpless, helpless, helpless«, Young pa mu početje dobrodušno komentira, češ da »to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«. In ko v blagi srhljivki Polnočna maša avtor skrivaj spremlja seanso anonimnih spletnih komentatorjev, se mu ob opisu morbidnega dogajanja pojavijo Široko zaprte oči Stanleyja Kubricka. Če so ti teksti podobe iz sanj, očitno nimajo zveze z resničnostjo, kakršno so imele na primer Cankarjeve s prvo svetovno morijo; Zupanov Strašen Kitajec pač oživlja Šalamunovo ludizem. V tekstu Majhen razposajen psiček kot tak stopa po Ljubljani ob svojem idolu in vizualizira vse tiste pesnike, ki so mu pozneje po obrednem sprejemanju v pesniški Parnas oblikovali tesnobo vplivanja. V naslovni črtici si privošči kritiko kritikov literature in manijo pisanja romanov v liku univerzitetnega profesorja, ki se, naveličan teoretičnega dela, odloči napisati nekaj konkretno iskrenega o sebi, predvidoma o svojem alkoholizmu in perverzijah, kakopak v romanu. Tega protagonista uporablja tudi avtorica spremne besede Tina Kozin, ko v njej parafrazira slog, s katerim Uroš Zupan obdeluje slovenski slovstveni milje. In ko piska zaključi svojevrstno izvajanje z izstopajočim stavkom »na tej točki se pričnem dolgočasiti«, je čas za razmislek, ali se je mogoče z njo strinjati. Spremne besede naj bi se načeloma ločile od kritik, tako kot v recenzijah povzetki vsebin opravljajo bolj vlogo oglaševanja in pravzaprav niso ocene. Te namreč s subjektivnim vrednotenjem tvegajo, da z ostrino škodujejo avtorju ali povzročijo celo pretepe. Matej Bogataj, ki je nekoč objavil nekaj tehtnih odstavkov o kriterijih literarne kritike in pri tem ni pozabil omeniti fizičnih spopadov prizadetih kulturnikov, se v zgodbi Skrivnosti predmestnih gostiln družno z Janijem Virkom pojavi kot pretepač, ki se mlati z nekim Švedom. In potemtakem ni nenavadno, da se v pričujočih besedilih pojavijo tudi pisci à la Rebolj, Kleč, Filipčič kot odstopniki od povprečnega in normalnega vedênja. In še mnogi drugi z domače kulturne scene, ne nujno jasno imenovani, a poznavalcem znani. V črtici Mrtva riba tako nastopata bradača, dvakrat se lahko ugiba, kdo sta, ki skupaj napišeta kultno Peto nadstropje trinadstropne hiše, nakar gresta njuni življenjski poti vsaksebi, Zupan pa enemu njegovo smer politične kariere zameri tako, da rokovanje z njim na neki avdienci primerja z oprijemom mrtve ribe. To je popolnoma nasprotno »stisku roke kakšnega brkatega, strumnega, širokoplečega, vitalističnega štajerskega heideggerjanca«, ob čemer le popoln laik v slovenski književnosti ne bi prepoznal Andreja Brvarja. Anekdote iz literarnih okolij so nasploh v veliki meri podlaga za pripovedne poante, ki se v črticah raztezajo od prešerne zafrkljivosti do grotesknih nesmislov. V besedilu Skrivnosti knjižnic NUK obvladujejo brhke hostese, ki pivnajo »znoj s čel in obrazov ljudi, zatopljenih v debele knjige«, v Slovanski knjižnici pa po čitalnici namesto erotičnih hostes krožijo psi, med katerimi določene pasme znajo na pamet določene avtorje – Prešerna, na primer, gorenjski, Pavčka dolenjski, Kosovela kraški ovčar, B. A. Novaka pa rokokojsko sfriziran pudelj. V lahkotnih komičnih portretih brez večjih prask preživijo predstavitve Blatnik, Čar, Čučnik, Zajc, Živadinov, med redkimi ženskami Manca Košir in Barbara Pogačnik, seznam tujih ustvarjalcev bi bil na tem mestu predolg … Potreba uveljavljenega pesnika in esejista, da se loti pripovedovanja in ga pretežno napolni s komičnimi podobami iz intelektualne srenje, ima svoj smisel. Vprašanje je le, za koga bolj – za avtorja ali za bralce, med katerimi bodo morda najbolj bralno uživali tisti, ki so v tem pisanju omenjeni. Če se odmisli Zupanov izziv, da na pragu svojega sedmega desetletja preveri lastno duhovitost, kar mu prav dobro uspeva, je odgovor morda v želji, da svoj nepesniški opus preusmeri drugam od dosedanjega proznega iskanja izgubljenega časa med knjigami, ploščami, ploščki, potovanji, festivali, nagradami in duhovi, ki oplajajo njegovo delo. Ali pri tem kakšna besedila sodijo v boljši izbor tovrstnih epskih zvrsti ali pa nekatera morda ne delujejo podobno kot publicistika, ki v poglobljenih kolumnah prakticira blago satiro – to je dano v presojo vsakemu, še posebej zahtevnemu bralcu. V zbirki črtic in kratkih zgodb Uroša Zupana Strašen Kitajec je vsekakor velika mera jezikovnega mojstrstva, utrjenega z dolgoletnim avtorjevim pesnjenjem, posebej s tistim stilnim delom, ki se imenuje s tako imenovano narativno poezijo. Torej morda še bolj kot snov, tematika in ideje vabijo in usmerjajo tokratno bralno pozornost avtorjeve slogovne kvalitete, ki lirskim dušam omogočajo, da branijo svoj občutljivi teren pred plehko vsakdanjostjo. Uroš Zupan se te v svoji zadnji knjigi otepa na način, ki mu je zanimivo in zabavno slediti.

Glasbena igra iz leta 1985 na poetičen način pripoveduje o rojstvu lune na nebu in o njeni rasti. Pojavu, ki ga lahko vsak mesec spremljamo na nebesnem svodu. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Severnica – Jerica Mrzel Luna – Maja Sever Komet – Jože Mraz Piratski kapitan – Aleš Valič Piratski krmar – Dare Valič Kuža, ki laja na luno – Niko Goršič Sonce – Miha Baloh Zaljubljeni maček – Janez Hočevar Zaljubljena muca – Jožica Avbelj Zvezdogled – Milan Kalan Snohodec – Zvone Hribar Gospod Falzet – Vojko Zidar Gospa Basova – Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1985.

Igra iz leta 1998 je nekaj posebnega. V njej namreč slišimo, kako se Rihard Levjesrčni, slavni angleški kralj, in Robin Hood, njegov še slavnejši podanik, pojavita iz sive davnine. Pot ju pripelje v Šiško, predmestje Ljubljane, tam pa sta priča zgodbi današnjih slovenskih najstnikov. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Ob koncu igre je tudi pogovor z Borisom A. Novakom. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Rihard Levjesrčni – Polde Bibič Robin Hood – Aleš Valič Romaž – Grega Čušin Vesna – Manca Ogorevc Bojan – Rafael Vončina Borut – Miha Nemec Branko – Rok Vihar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1998.

Igra nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, kjer se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodiji ene same, lepe pesmi bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Janez Žmavec Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pripovedovalec – Boris Juh Deklica Ana in deklica Zvezdana – Jožica Avbelj Mama – Štefka Drolc Zvezdica Zvezdina – Barbara Levstik Zvezdica Zvezdona – Majda Kohek Satelit Osvajalec – Niko Goršič Nebesni hotelir – Boris Kralj Vesoljski paznik – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1977

Slovenski pesnik, dramatik in univerzitetni predavatelj Boris A. Novak se je leta 1953 rodil v Beogradu. Velja za enega pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev z izrazito samosvojo poetiko. Pri ustvarjanju za otroke in mlade namreč izhaja iz misli, da zven besed poméni in pomên zveni. Novakova želja je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed s tem pa tudi sebe vračal v otroštvo. Prav ta igra ga dela izrazito posebnega in v izrazu brez dvoma nadčasovnega. Novakov opus so pomembno zaznamovale tudi izvirne lutkovne in radijske igre. Igra Prizori iz življenja stvari iz leta 1991 je nekaj posebnega. V njej namreč ne nastopajo niti ljudje, niti živali, pač pa samo stvari. Ob tem se seveda vprašamo, ali je igra samo o stvareh lahko zanimiva? Pa še kako, kot bomo slišali. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Igralec – Boris Ostan Rokavica – Jožica Avbelj Rokavičnik – Janez Hočevar Rifle Nogavica – Polona Vetrih Nogavičnik – Aleš Valič Copata – Maja Končar Copatnik – Zvone Hribar Škorenj – Jurij Souček Preluknjani Čevelj – Roman Končar Šolenček – Marijana Klanšek Jaklič Dr. Toplomer – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1991

Državni zbor bo na današnji izredni seji potrjeval Jožeta Novaka za ministra za naravne vire in prostor ter Franca Propsa za ministra za javno upravo. Obema se obeta podpora. Kandidata za kmetijskega ministra naj bi predsednik vlade predlagal še letos. Novak je kot državni sekretar že močno vpet v delo, Propsa pa čakajo zahtevna pogajanja o sistemu plač v javnem sektorju. Danes bodo sindikati, združeni v pogajalsko skupino sindikatov javnega sektorja, vlado s protestnim shodom opozorili, da je bilo dovolj zavlačevanja in odlašanja. Druge teme: - Dva meseca po začetku najnovejšega konflikta v Gazi izraelska vojska osredotoča napade na jug enklave. - Voditelji Evropske unije in Kitajske danes v Pekingu o trgovinskih odnosih ter vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. - Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo letos podelilo Zori Stančič.

Potem ko se je sredi oktobra ministrska ekipa Roberta Goloba skrčila za tri člane, je delno popolnitev dočakala to popoldne. Državni zbor je potrdil nova ministra na čelu resorja za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ter na čelu ministrstva za javno upravo Franca Propsa. Kandidata, ki bi nasledil Ireno Šinko na ministrstvu za kmetijstvo, premier Robert Golob še ni predlagal. Drugi poudarki: - Sindikati javnega sektorja s protestnim shodom vladi sporočili, da je v pogajanjih glede plač dovolj praznih obljub. - Izraelska vojska po dveh mesecih vojne v Gazi v srditih spopadih s pripadniki Hamasa v več mestih, tudi na jugu enklave. - Del prebivalcev Letuša, ki se po poplavah ne želi izseliti, dvomi o smiselnosti projekta. Premieru Golobu poslali pismo

Poslanci in poslanke so popoldne za novega ministra za naravne vire potrdili Jožeta Novaka, za javno upravo pa Franca Própsa. Ta je že takoj po potrditvi, tudi v luči današnjega protestnega shoda, napovedal intenzivna pogajanja s sindikati javnega sektorja. Pogajanja sicer potekajo že leto dni, strani pa naj bi se znova srečali v ponedeljek. Druge teme: - Samo v minulem dnevu v Gazi več kot 350 smrtnih žrtev. - V Portorožu še danes potrditev deklaracije o trajnostnem razvoju Sredozemlja. - Kljub velikemu številu okužb dihal zanimanje za cepljenje upada.

Pred člane pristojnih parlamentarnih odborov bosta danes popoldne stopila kandidata za ministra za javno upravo ter za naravne vire in prostor Franc Props in Jože Novak. Novaka, če bo potrjen za ministra, na novem delovnem mestu ne čaka nobeno večje presenečenje, saj že zdaj opravlja naloge državnega sekretarja. Propsa pa čakajo naporna pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki so se včeraj nadaljevala. Druge teme oddaje: - Pogonska goriva precej cenejša, Petrol zaradi vladnega nižanja marž vložil pobudo za oceno ustavnosti - Na konferenci v Portorožu o hitrejšem zelenem prehodu Sredozemlja in krepitvi mreže zavarovanih območij - Slovenske rokometašice na svetovnem prvenstvu v Stavangerju doživele prvi poraz

Preverjanje pred parlamentarnima odboroma sta danes uspešno prestala Franc Props in Jože Novak, ministrska kandidata za javno upravo ter naravne vire in prostor. Glavna naloga, ki čaka Propsa, je ureditev javnega plačnega sistema, Novaka pa čaka popoplavna obnova. Druge teme: - Izraelska vojska vdrla v mesto Han Junis na jugu Gaze - Slovenski 15-letniki v zadnjih letih močno nazadovali v pismenosti - Ljubljanski klinični center tamkajšnji medicinski fakulteti dolguje 43 milijonov evrov

Premier Robert Golob za ministra za javno upravo predlaga poslanca Svobode Franca Propsa, za naravne vire in prostor pa državnega sekretarja Jožeta Novaka. Oba se bosta prihodnji teden predstavila pristojnima parlamentarnima odboroma. Predloga o imenovanju Vojka Adamiča za kmetijskega ministra pa premier Golob še ni vložil, neuradno, ker je Adamič trenutno v tujini. Druge teme: - Obžalovanje mednarodne skupnosti zaradi vnovičnega nadaljevanja spopadov v Gazi in pozivi k obnovitvi dogovora o prekinitvi ognja. - Podnebni vrh mora spremeniti pravila igre, je v Dubaju dejal generalni sektretar Združenih narodov Antonio Guterres in dodal, da za ukrepanje še ni prepozno. - Zaradi obilnih padavin na severozahodu bi po napovedih lahko poplavljala predvsem Sava Bohinjka s pritoki.

Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje Znani britanski umetnostni zgodovinar Kenneth Clark je nekoč pripomnil, da so si skoraj vse, kar ima v evropski kulturi trajno vrednost in pomen, pravzaprav izmislili že Grki in Rimljani. Med redkimi poznejšimi prispevki v zahodno civilizacijsko zakladnico, ki so po Clarkovem ultra-konservativnem prepričanju vendarle še vredni naše pozornosti, pa sodi koncept romantičnega ljubezenskega hrepenenja. Tega pa niso, kakor bi si človek mislil, iznašli Prešeren, Byron, Puškin, Leopardi in drugi liriki romantične dobe s konca 18. oziroma začetka 19. stoletja, temveč njihovi daljni pesniški predhodniki iz srednjega veka. Nekako od 12. stoletja dalje je namreč po evropskih gradovih od južne Francije do osrednje Nemčije začela nastajati v ljudskih jezikih pisana poezija, ki je poudarjeno opevala ženske, njihovo presežno telesno in duhovno lepoto ter, kajpada, tudi njihovo izmuzljivost oziroma nedosegljivost. Literarna zgodovina je čez to pesniško tradicijo navsezadnje poveznila dva izraza – tiste pesmi, ki so nastale v romanskem okolju južne Francije, predvsem v provansalskem oziroma okcitanskem jeziku, je označila za trubadursko liriko, tiste, ki so nastale severno od Alp v srednjevisoki nemščini, pa za minezang. Če provansalske trubadurje lahko, zahvaljujoč prevajalskim naporom Borisa A. Novaka, v slovenščini beremo že kakih dvajset let, nam je bogat in raznolik korpus nemške srednjeveške lirike doslej ostajal večidel neznan. No, to pa se je zdaj naposled spremenilo, saj je pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani pred nedavnim luč sveta ugledala antologija Minezang, ki jo je pripravila, prevedla in ji spremno besedo pripisala dr. Mateja Gaber, germanistka in lektorica za nemški jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kako so torej pred osmimi stoletji hrepeneli v nemškem kulturnem okolju, kamor so, mimogrede rečeno, tisti čas sodile tudi slovenske dežele? So se po izpovedanih čustvih in ubeseditvenih postopkih nemški pesniki nemara razlikovali od svojih provansalskih kolegov? Kako je ta poezija vplivala na nadaljnji pesniški razvoj v Evropi? In, ne nazadnje, kako živo nas te pesmi nagovarjajo danes? – To so vprašanja, ki so nas bodo zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Gaber. foto: Gospod Gornjegrajski na miniaturi v Manessejevem rokopisu, zgodnje 14. stol. (Goran Dekleva)

Irena Spasić, veliku popularnost i srca gledalaca osvojila je u emisiji "48 sati svadba". Irenu su voleli svi, jer je bila jednostavna, prirodna i neposredna. A takva je i danas. Publika je rado gleda, ali sada u nekim sasvim novim, drugačijim formatima. Ona i njen petogodišnji sin Kosta, poveli su nas na njihovo omiljeno igralište. Robert Pirner, eksplozivni gitarista Eksploziv benda, ovih dana je vredan i u studiju završava nove pesme. Rođen u Travniku, kasnije je živeo u Makedoniji, a već dugo godina je u Novom Sadu. Njegov muzički talenat spojio ga je sa najvećim imenima naše muzičke scene, a sa svojim bendom imao je prilike da nastupa na rođendanu Novaka Đokovića. Miša Bačulov, vrhunski sportista, jedan od najuspešnijih trenera u Evropi, pre svega je sjajan tata, suprug, veliki humanitarac i prijatelj. Njegovo omiljeno mesto je dom, gde uživa sa tri ćerke i suprugom. Ekipa naše emisije imala je ekskluzivnu priliku da razgovara sa Mišom upravo u njegovoj kući i porodičnoj atmosferi. Autorka i urednica: Milica Rakanović

Da je v politiki ogromno prevarantov, je splošno znano dejstvo, ki ga večkrat še olepšajo sodišča in zapori. Ampak sodobni slovenski politiki ter njihovi sateliti so prevaranti začetniki. Brez prave ideje ali načrta goljufajo na bazični ravni, ko se ponudi priložnost, kar je po navadi takrat, ko javnost gleda stran. Zato godi zgodba o prevarantu, ki je politiko vzel zgolj kot platformo, kot odskočno desko, svoje rabote pa je ponesel daleč preko meja današnje Slovenije. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič pripoveduje zgodbo o nenavadnem mehaniku iz okolice Laškega, ki mu je bilo ime Alojz Novak.

Podkast "Dobar loš zao" ima epizoda i epizoda, ne samo u smislu njihovog broja i kvaliteta, već i onih koje su na ivici nadrealnog. E ovo je takva epizoda. U prvom delu, Nenad Kulačin i Marko Vidojković su pričali puno o Kosovu i nešto malo o tome šta se može pročitati sa usana Novaka Đokovića na upravo završenom Australian Openu. Za to vreme, pažljivo ih je slušao bivši predsednik Srbije, Boris Tadić, koji je potom seo u fotelju rezervisanu za gosta, kada je otpočeo jedan od najboljih intervjua u istoriji ove emisije. Uz povremeno međusobno zadirkivanje, u drugarskoj atmosferi, Tadić je pričao o Kosovu, iz ugla nekoga ko se za Kosovo borio na sve moguće načine i ko je zbog Kosova verovatno i izgubio vlast. Od ekskluzivnih detalja sa pregovora o statusu pokrajine, na kojima mu je partner bio Vojislav Koštunica, a preko puta zabezeknuti stranci, preko brojnih diplomatskih pokušaja da se spreči proglašenje nezavisnosti Kosova, stiglo se i do današnjeg dana, odnosno Vučića sateranog u ćošak i ucenjenog da što pre potpiše i primeni nemačko-francuski predlog sporazuma između Srbije i Kosova. Tadić, naravno, ima o ovoj temi potpuno drugačije mišljenje i od vas i od nas i od njih, koje će i vas i nas (ne i njih) naterati da dvaput razmislite o tome kako vidite sudbinu pokrajine. U Magarećem kutku nećete čuti i videti ništa, jer su autori zaključili da je bolje da ga ne bude nego da se ovako važan i dobar intervju prekida. DLZ, istovremeno na našem portalu i YouTube!

Po koncu teniškega turnirja v Melboubrnu smo gostili Luko Petriča, novinarja Vala 202, ki je razkril svoj pogled na 22. osvojeni grand slam Novaka Đokovića.

Autorka podkasta Danasa Ljiljana Bukvić ugostila je u svojoj epizodi Kristinu Bondžulić, novinarku Danasa i Čedomira Vučinića, urednika društvenih mreža u Danasu. U ovonedeljnom podkastu razgovarali smo o predlozima gde i kako sve možemo da provedemo odmor u Srbiji, ali i van nje. Govorili smo o turističkim vaučerima za odmor u Srbiji, pričali o tome zašto su značajni Novi Pazar, Pančevo, Rtanj - a dotakli smo se i popularnog roze jezera u banji Pačir blizu Subotice. Priča o Rtnju nas je dovela i do "bosanskih piramida" u Visokom koje su poznate zbog Novaka Đokovića, a Kristina Bondžulić nam je ukratko objasnila zašto je reč o pseudonaučnom projektu.Novu epizodu podkasta možete da gledate i na Jutjubu. Ako Vam se dopala ova epizoda, pratite nas i želite da nas podržite, možete to učiniti članstvom u Klubu čitalaca Danasa na ovom linku: https://klub.danas.rs/ Kao članovima našeg Kluba svako veče ćemo vam na mejl adresu slati PDF izdanje Danasa, pre nego što se taj broj pojavi na kioscima. A ako Vam je papir ipak draži, možete se pretplatiti i na naše štampano izdanje: https://www.danas.rs/pretplata/ Hvala što pratite naš rad. Vaš Danas

Nenad Kulačin je ozdravio i vratio se u studio! DLZ je konačno onaj stari dobri podkast u kome Marko Vidojković i on neprekidno upadaju jedan drugom u reč. U centru pažnje voditeljskog dvojca bili su poseta Novaka Đokovića Vučićevom propagandnom spotu, dovlačenje građana BiH na Novi Beograd radi turizma i izborne krađe, nova avantura šabačkog naprednog čekićara (razbijanje flaše devojci o glavu) i pad crnogorske Vlade. Gost najnovijeg izdanja DLZ je pretalentovani prepametni i predobri pesnik, pisac i reper, Marko Šelić Marčelo. Marčelo širi optimizam, nadu i veru u bolje sutra čak i kad ne postoje, zbog njegovih mudrosti ćete gledati ovu epizodu triput, ma, toliko je bio dobar da je jednom od voditelja palo na um kako bi mogao i da se kandiduje za predsednika. U Magarećem kutku ćete čak dvaput slušati i gledati Čaleta, a zamalo biste i triput, da se odluke u emisiji ne donose konsenzusom. DLZ samo na našem portalu! Podelite ovu epizodu na Fejsbuku i Instagramu, dok su još u Evropi. Tviter se podrazumeva.

U 159. epizodi našeg podkasta Sa terena, glavna tema je bila tenis. Australijan open se 2022. godine održao bez prisustva svetskog broja 1 Novaka Đokovića. Ovoga puta je šampion bio Rafael Nadal koji je "nalupao" Danila Medvedeva sa 3-2 u setovima i postao šampion. On je to učinio po 21. put u karijeri i poboljšao svoj status u GOAT trci. O svemu ovome su govorili Marko Đinđić i Stefan Nikolić i spremili su vam jedno iznenađenje.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Drami v zadevi razveljaveljen vizum Novaka Đokovića ni videti konca. Avstralsko zvezno sodišče je pet ur obravnavalo Đokovićevo pritožbo na zavrnitev vizuma. Pred dobrima dvema urama je glavni sodnik prekinil obravnavo in sporočil, da jo bo sodišče nadaljevalo danes popoldne ali jutri zjutraj po lokalnem času. Na končno odločitev ne bo mogoče vložiti pritožbe. Če bodo zavrnili Đokovića, mu poleg izgona grozi triletna prepoved vstopa v Avstralijo. Druge teme oddaje: - Udeležba na cepilnih dnevih ni presegla pričakovanj, največ zanimanja za poživitveni odmerek - Srbski volilci bodo glasovali o spremembi ustave na področju pravosodja - V Mariboru bodo opoldne dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne

U prvoj ovogodišnjoj epizodi podcasta Pank Trepezarija, Mima i Sharan sumiraju prošlogodišnja iskustva i ludilo teniskog Isusa, antivaksera Novaka Đokovića. Pišite PANK TREPEZARIJI na radijo@onajkojikuca.com Minel Abaz nema profile na društvenim mrežama. Sharan, ako je na mrežama, koristi handle @buddhaletina. Ovaj program su omogućili divni ljudi koji nas podržavaju na Patreonu. Pridruži im se na http://www.patreon.com/arnelsaric  Prijatelji Pank Trepezarije: PiBrewery Shop Print Mania Slušaj gdje god i na www.onajkojikuca.com Disclaimer: Svi stavovi izneseni u podcastu PANK TREPEZARIJA su isključivo stavovi onoga ko ih iznosi. Kompanije navedene kao prijatelji podcasta promovisane su u podcastu na inzistiranje voditelja Arnela Šarića, u sklopu inicijative promovisanja kvalitetnih bh. proizvoda malih biznisa, te one mogu i ne moraju podržati stavove iznesene u ovoj ili bilo kojoj drugoj epizodi podcasta Pank Trepezarija.

Prvo izdanje DLZ u 2022 i odmah totalni haos! Pre svega, voditelji konačno imaju fudbalski klub za koji će ubuduće navijati - Sautempton! Obavezno štivo je i razapinjanje Novaka Đokovića na krst u Melburnu, na pravoslavni Božić, uz Rio Tinto marš iz Srbije, a možda ipak i ne. Tu je i blagi osvrt na svečanost u Republici Srpskoj povodom proširenja američkih sankcija Miloradu Dodiku. Gošća Nenada Kulačina i Marka Vidojkovića je profesorka prava Vesna Rakić Vodinelić, koja je odgonetnula mnoge misterije vezane za predstojeći referendum, predstojeće izbore i postojeće i predstojeće američke sankcije svim nevaljalcima zapadnog Balkana. Sve se naravno moralo zaliti rakijom od koale i zasladiti tortom od tasmanijskog đavola. U Magarećem kutku moći ćete da vidite zašto Božu Spasića zovu Simo Spasić. DLZ, samo na našem portalu. Uživajte u ovoj epizodi, gledajte je s prijateljima i večeras i za doček Srpske nove godine i ne nervirajte se zbog Noleta.

Hitro širjenje koronavirusne različice omikron bi lahko prineslo tudi bliskovit porast karanten s tem pa ustavitev kritične infrastrukture in gospodarstva. Pristojni zato pozivajo k cepljenju, upoštevanju predpisanih ukrepov in izogibanju gneči. Vlada naj bi ob tem kmalu sprejela odločitevo morebitnem skrajšanju karantene. Ostali poudarki oddaje: Mineva leto dni od napada privržencev bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Kapitol, a mnenja kaj se je zgodilo in kdo je odgovoren so še vedno deljena. Razmere v Kazahstanu, kjer so zaradi napovedi podražitve pogonskih goriv izbruhnili protesti, so zaostrene. Poročajo o spopadih med protestniki in policijo, slišati je strele, mednarodna skupnost pa poziva kazahstanske oblasti k zadržanosti. Saga z nastopm srbskega teniškega asa Novaka Đokoviča na grand slamu v Melbournu bo dobila epilog. Avstralske oblasti so zavrnile njegov vizum, o Đokovičevi pritožbi na odločitev naj bi danes odločilo sodišče.

Kakve veze ima referendum o ustavnim promjenama u Srbiji i slučaj Novak Đoković? U razgovoru s dopisnicima i analitičarima saznajemo zašto je referendum koji je važan za ulazak Srbije u EU ostao u sjeni medijskih događaja oko najuspješnijeg srpskog tenisača svih vremena. Von Vorname (Moderator Name /Host).

Poštovana publiko, čast nam je da vam predstavimo pobedničko izdanje podkasta "Dobar loš zao"! Pobeda je bila građanska blokada Srbije prošle subote, pobeda je bila i instagram priča Novaka Đokovića u kojoj se usudio da okači sliku blokirane Gazele, pobeda je bilo skrušeno Vučićevo obećavanje bukvalno svega Jadranima, a pobeda je i proslava na kojoj se bez žrtava puca u zatvorenom. Posebna pobeda u ovoj epizodi je gostovanje profesorke Biljane Stojković, koja je zajedno sa Nenadom Kulačinom i Markom Vidojkovićem član Skupštine slobodne Srbije. Razgovaralo se o budućnosti ove organizacije, o budučnosti građanskih protest, te o aprilskim izborima, posle kojih, nadaju se i gošća i voditelji, za Aleksandra Vučića neće biti političke budućnosti. U Magarećem kutku saznaćete kako je Kulačin uspeo da bude dva čoveka na dva različita mesta u isto vreme! DLZ, samo na našem portalu. Šerujte, ne bilo vam teško!

US Open nám přineslo řadu překvapení, ať už brzké vypadnutí nasazených hráčů, tak nečekaný postup některých tenistů. Novak Djokovič nezkompletoval svůj kalendářní grandslam a Daniil Medvedev prolomil na třetí pokus finálovou smůlu. Českým hráčkám se nepodařilo navázat na úspěchy předešlých grandslamů, jak by si představovaly a vítěznou trofej si odvezla britská kometa Emma Raducanu. A to jsou pouze střípky z našeho podcastu, ve kterém se dozvíte nejen o US Open, ale také o plánovaném turnaji WTA v Ostravě. Tak se pohodlně usaďte a poslouchejte.

US Open nám přineslo řadu překvapení, ať už brzké vypadnutí nasazených hráčů, tak nečekaný postup některých tenistů. Novak Djokovič nezkompletoval svůj kalendářní grandslam a Daniil Medvedev prolomil na třetí pokus finálovou smůlu. Českým hráčkám se nepodařilo navázat na úspěchy předešlých grandslamů, jak by si představovaly a vítěznou trofej si odvezla britská kometa Emma Raducanu. A to jsou pouze střípky z našeho podcastu, ve kterém se dozvíte nejen o US Open, ale také o plánovaném turnaji WTA v Ostravě. Tak se pohodlně usaďte a poslouchejte.

U 149. epizodi našeg podkasta govorili smo o tenisu i nedavno zavšrenom US Openu. US Open se tradicionalno održava u Njujorku i ovogodišnji pobednik je Danil Medvedev koji je u finalu sa 3-0 u setovima pobedio Novaka Đokovića. Svetski broj jedan je tako bio na korak od ispisivanja istorije i rekordnog 21. GS u svojim vitrinama, ali nije uspeo da pobedi. Sve je probao, maksimalno se potrudio i na kraju, na njegovu žalost, ostao kratkih rukava, a Medvedev je osvojio svoj prvi veliki Grend Slem turnir. Preko 50 godina nismo videli da neko osvoji sva četiri GS turnira u jednoj godini, a Đokoviću je tako malo nedostajalo... O svemu tome su govorili Stefan Nikolić i Zoran Kecman. Pratite podcast Sa terena: RSS - https://www.b92.net/podcast/sa-terena/feed/ Apple Podcasts - https://podcasts.apple.com/podcast/sa-terena/id1070564847 Google Podcasts - https://www.google.com/podcasts?feed=aHR0cHM6Ly93d3cuYjkyLm5ldC9wb2RjYXN0L3NhLXRlcmVuYS9mZWVkLw%3D%3D

Pod kapicom #55 | Dejan Savić- Zašto smatra dobrim odlaganje Olimpijskih igara, u kakvom je stanju bila ekipa 2020. i zbog čega misli da bi prošle godine u Tokiju možda bili i deveti- Jedino okupljanje posle EP u Budimpešti bilo je decembra prošle godine, najkrače pripreme u istoriji, kada je on odlučio, a kada su igrači saznali ko će u Japan- Rizik iz 2019. na SP u Koreji se sada isplatio, odmorio je igrače na uštrb rezultata i vizije budućeg tima, iako i danas tvrdi da je tada igrala najbolja ekipa Srbije- Utisci o Japanu, olimpijskom selu, sličnosti Novaka Đokovića sa vaterpolo reprezentacijom, priznanjem da se nikada u istoriji nije dogodilo da u dve utakmice ekipa primi 27 golova, ali da su ključne utakmice u grupi odigrane na visokom nivou- Zbog čega je meč sa Španijom jedan od tri najvažnijih u trenerskoj karijeri, priča o Fićinom golu, Mandinim emocijama, ključnim detaljima utakmice koja je i njega podsetila na EP u Budimpešti 2020.- Zbog čega je Mići Aleksiću ponudio mesto u stručnom štabu reprezentaciju, šta Stefan Mitrović misli o VAR-u, kako su igrali debitanti na OI i koliko je teško oporaviti ekipu kad u sastavu ima samo 12 igrača- Zbog čega u poslednjem minutu velikog finala nije zatražio tajm-aut, šta su mu zamerili stariji igrači i po čemu ce pamtiti novopečene ”penzionere”, ko je bio zadužen za atmosferu i ko je znao da priprema video poruke podrške familija igrača pred finale sa Grčkom, a bilo je i suza i smeha- Postoji jasan plan za Igre u Parizu i Los Anđelesu, akcenat na stabilnost klubova, priča o struci, radu sa mladima, koliko napreduju druge zemlje i koliko se vaterpolo promenio i menjao u prethodnih 40 godina…Gost: Dejan SavićDomaćini: Pavle Živković i Sara RadovićDatum: 19. avgust 2021. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios#infinitylighthouse #studionakrajuuniverzuma #podkapicom

Novak Đoković je još jednom osvojio Rolan Garos. Kada pogledamo kako je ovaj turnir tekao, videćemo da svi navijači Novaka Đokovića mogu da budu zadovoljni. On je po drugi put osvojio Rolan Garos i postao prvi igrač u Open eri sa po najmanje dva osvojena Grend Slem turnira. Nadal ukupno ima tri poraza u karijeri na ovom pariskom turniru, a dva od ta tri došla su od srpskog tenisera. U polufinalu 2021. godine je Nadal poražen od Đokovića, a svetski broj jedan kasnije bio bolji od Stefanosa Cicicpasa. U 140. epizodi podkasta Sa terena o tome su govorili Stefan Nikolić i Zoran Kecman. Pratite podcast Sa terena: RSS - https://www.b92.net/podcast/sa-terena/feed/ Apple Podcasts - https://podcasts.apple.com/podcast/sa-terena/id1070564847 Google Podcasts - https://www.google.com/podcasts?feed=aHR0cHM6Ly93d3cuYjkyLm5ldC9wb2RjYXN0L3NhLXRlcmVuYS9mZWVkLw%3D%3D

Rolan Garos, drugi Grend slem u sezoni, ulazi u samu završnicu. Organizatori verovatno nisu mogli bolje da prođu, pošto su do polufinala stigli svi, za čije mečeve se traži karta više. Fokus je na finalu pre finala, blokbasteru, sudaru titana, okršaju Novaka Đokovića i Rafaela Nadala. Biće ovo deveti duel dvojice asova na pariskoj šljaci, a 58. ukupno. Čini se nikad važniji. Drugi polufinalni par čine predstavnici mlađe garde, Stefanos Cicipas i Aleksandar Zverev. Dotakli smo se i finala u ženskoj konkurenciji, koje će u subotu odigrati Barbora Krejčikova i Anastasija Pavljučenkova. O svemu ovome su u novoj epizodi podkasta "Sa terena" govorili novinari portala B92.net, Marko Đinđić i Milan Tomić. Pratite podcast Sa terena: RSS - https://www.b92.net/podcast/sa-terena/feed/ Apple Podcasts - https://podcasts.apple.com/podcast/sa-terena/id1070564847 Google Podcasts - https://www.google.com/podcasts?feed=aHR0cHM6Ly93d3cuYjkyLm5ldC9wb2RjYXN0L3NhLXRlcmVuYS9mZWVkLw%3D%3D

Pred publikom se nalazi još jedna crnogronična sreda i to zahvaljujući ekipi DLZ i gostu 165. epizode - Vuku Cvijiću, novinaru NINa. I ovoga puta je jasno i nedvosmisleno potvrđena činjenica da nijednu kriminalnu aktivnost u ovoj zemlji nije moguće uraditi bez predsednika Srbije. U tom poslu, predsednik Srbije ima bezrezervnu podršku Čaleta kojoj je, ovoga puta, dozvoljeno i da brine za život svog šefa. vv DLZ u ovoj epizodi objavljuje ekskluzivne snimke sa nastupa srpskih predstavnica na Eurosongu - Palmejšns, javno pohvaljuje Novaka Đokovića što je smogao snage da se sretne sa jednim od Aleksandra Vulina, i pita se gde se nalazi Milorad Dodik dok Ameri gruvaju po Manjači.

U 131. epizodi podkasta "Sa terena" analizirali smo početak prvog ovogodišnjeg Grend Slema. Kao što verovatno znate, prvi Grend Slem u godini je Australijan Open iliti omiljeni turnir Novaka Đokovića. Ukoliko ne znate zašto ga zovu "Happy Slam" ovo je pravi podkast za vas... Koliko može Novak Đoković? Šta je prošao i šta ga čeka? Po kakvoj se podlozi igra i kome to odgovara? O svemu ovome i još nekim zanimljivostima, u 131. epizodi našeg podkasta Sa terena govorili su Zoran Kecman i Stefan Nikolić. Pratite podcast Sa terena: RSS Apple Podcasts Google Podcasts

Živimo u doba kada gledamo najveće svih vremena, privilegovani smo da na vrhuncu karijere posmatramo najbolje u istoriji svakog sporta. Ljude poput Novaka Đokovića, Luisa Hamiltona, Habiba Nurmagomedova, Andersona Silve, Ronalda, Mesija, Lebrona, Kobija... Lista ide u nedogled, a mi smo se dotakli Formule 1, Habibovog povlačenja, Andersonovog povlačenja, Novakovog juriša na rekord Rodžera Federera, ATP 500 turnira u Beču, El Klasika, Partizana i Zvezde i njihovih evropskih i abaligaških dvoboja. Svašta nam se zanimljivo desilo u proteklih nedelju dana, a o svetu sporta i pisanju istorije istog, u 120. epizodi podkasta "Sa terena" razgovarali su novinari b92.net, Stefan Nikolić i Marko Đinđić. Pratite podcast Sa terena: RSS Apple Podcasts Google Podcasts

- Kako su ga “suvi” treninzi u Novom Sadu uveli u vaterpolo vode - Zasluga Igora Milanovića u momentima kada je trebalo istrpeti mladog igrača - U Budimpešti se dogodio odlučujući momenat zlatne generacije - Tajna “mrtve sobe” i preciznih izvođača peteraca - Ne zna da li će igrati u reprezentaciji posle Tokija - Kako je Bane Mitrović kopirao Novaka Đokovića - Bilo je doze straha od prijema u Zagrebu, ali nosi prelepe utiske

11. avgusta je umrl Tonko Maroević, hrvaški pesnik, prevajalec, esejist, raziskovalec sodobne hrvaške likovne umetnosti in avtor številnih monografij, likovni in književni kritik. In velik prijatelj slovenske umetnosti in njenih ustvarjalcev. Tudi pesnika Borisa A. Novaka, ki je ob odhodu Tonka Maroevića napisal Nekrolog v večnem sedanjiku, saj pravi: »Težko je pisati o Tonku Maroeviću v pretekliku. Preteklik namreč nikakor ne ustreza Tonkovi neskončni radosti do življenja in umetnosti, Tonkovemu iskrivemu duhu in duhovitosti, Tonkovi odprtosti, radovednosti in radovidnosti, Tonkovemu večnemu nasmehu in smehu.«

Filip Krajinović u emotivnom razgovoru otkriva kako su ga vojnički režim i loše procene na Floridi skupo koštale. Zašto svi napadaju Novaka koji ga nikad nije pobedio, da li je US Open sa ovakvim merama uopšte moguć, kako njegov trener mora imati autoritet.Za mečeve se motiviše uz Olivera Dragojevića i espresso, smatra da je Kirjos neozbiljna kreatura i nema problem da autostopira do kuće.Tennis podcast Wish&GoAutori i domaćini: Nebojša Višković i Ivan GovedaricaLokacija: "Studio na kraju Univerzuma" Produkcija: ArtBox, Infinity Lighthouse 

Korona prodrla u još dvije zagrebačke bolnice. Za sve koji dolaze iz Srbije, Bosne i Hercegovine, Kosova i Sjeverne Makedonije određena mjera dvotjedne samoizolacije. Zbog toga što je u Zadru dotakao Novaka Đokovića po ramenu, oporba sve glasnije traži da premijer i predsjednik HDZ-a Andrej Plenković ode u samoizolaciju. On to odbija.

Nakon što je finale Adrija tura u Zadru otkazan ozbog koronavirusa, pitanje koje se najčešće postavlja je - i šta sad? Jasan odgovor na to pitanje ne postoji i vreme će pokazati kako će novonastala situacija uticati na sve buduće, što u svetu tenisa, što u regionu. Na koji način će sve ovo uticati na Novaka Đokovića, organizatora Adrija tura, i ko će sve pokušati da ugrabi svojih "pet minuta slave". Ko je odgovoran, ko nije i ko je najodgovorniji je mišljenje koje svi trenutno imaju, što smo pokušali najbolje da objasnimo i predstavimo javnosti. O svemu navedenom, kao i mnogo toga drugog, bavili smo se u 109. epizodi podkasta "Sa terena", koju su vodili novinari portala B92. net Stefan Nikolić i Luka Nikolić. Pratite podcast Sa terena: RSS Apple Podcasts Google Podcasts

U Zadru je u nedjelju navečer naprasno prekinuto tenisko natjecanje Adria Tour, odnosno finale tog natjecanja između Novaka Đokovića i Andreja Rubljova i to samo nekoliko minuta prije planiranog početka. Razlog je pozitivan test Grigora Dimitrova na Covid-19.Unatoč povećanom broju oboljelih od koronavirusa nastavljeno je odigravanje utakmica Prve hrvatske nogometne lige

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

U najnovijem izdanju podkasta redakcije B92.net bavili smo se velikim brojem promena u svetu tenisa. Tenis je sport koji je među prvim počeo sa otkazivanjem takmičenjima, a aktuelna sezona je uveliko suspendovana. "Beli sport" se razlikuje od ostalih po pitanju sistema takmičenja, pa će samim tim morati da donosi neke zanimljive i teške odluke. Trenutno nije poznato da li će se tenis uopšte igrati tokom 2020. godine, a prema mišljenju mnogih taj sport će se najteže vratiti "u normalu". U najnovijoj epizodi podkasta "Sa terena" bavili smo se i analizom uticaja pandemije koronavirusa i suspenzije sezone na Novaka Đokovića i njegove najveće rivale. Takođe smo sagledali sve uglove finansijskih implikacija na slabije rangirane i najugroženije tenisere, kao i na turnire koji će se ili neće odigrati do kraja sezone. O svemu pomenutom razgovarali su novinari B92.net Stefan Nikolić i Luka Nikolić. Pratite podcast Sa terena: RSS Apple Podcasts Google Podcasts

Interview with the most successful tennis coach in the history Marian Vajda after Novak Djokovic won 17th Grand Slam title beating Dominic Thiem in the Australian Open 2020 final. Conducted after 2am in the morning in Rod Laver Arena, at the end Djokovic speaking Slovak language. - Rozhovor s najúspešnejším trénerom sveta Mariánom Vajdom v aréne Roda Lavera po druhej nadránom po finále Australian Open 2020 a Djokovičovom 17. grandslamovom titule. O obavách z Thiema, o zdravotnej hrozbe, o vklade Ivaniševiča, o jedinečnom nastavení Novaka na víťazstvá, o sklamaní zo slovenského tenisu a Djokovičovej slovenčine.

"Rupe u teniskom zidu se pretvore u naprsline na njegovoj duši i pretvore ga u viteza..." ...on mora da bude pobeđen ne jednom, već dvaput, pa i triput, a možda čak i četiri puta, pre nego što zaista padne na zemlju." Na ovaj način je švajcarski Noje cirher cajtung opisao najboljeg srpskog tenisera Novaka Đokovića. On je sezonu završio porazom od Rodžera Federera u poslednjem meču grupne faze Završnog turnira u Londonu. Ipak, godina nije gotova, pred njim je da sa reprezentacijom Srbije pokuša da ostvari dobar rezultat na Dejvis kupu. O tome su u novoj epizodi podkasta "Sa terena" govorili novinari sportske redakcije B92 Spasoje Veselinović i Zoran Kecman. Pratite podcast Sa terena: RSS Apple Podcasts Google Podcasts

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Došlo je vreme i za poslednji Gren slem turnir u sezoni - Otvoreno prvenstvo Sjedinjenih Američkih Država. Najbolji teniser sveta Novak Đoković stiže na terene Flešing Medouza sa statusom branioca titule. Srpski igrač će pokušati da se okiti još jednim velikim trofejem i da se približi Rafaelu Nadalu i Rodžeru Federeru. Sa lica mesta će izveštavati naš Zoran Kecman, a sa njim je u novoj epizodi podkasta "Sa terena" razgovarao Spasoje Veselinović.

Skoraj 30 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Izjavo so naslovili Kako je mogoče in jo razširili v spletno peticijo. Objavili smo nagovor Borisa A. Novaka, avtorja te protestne izjave, v katerem opozarja na pasti vsiljevanja angleščine kot globalnega jezika in opisuje svojo zgodnjo izkušnjo dvojezičnosti. Z njim je nagovoril udeležence posveta Jezikovna samozavest –obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izjavo podpira Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija. Vir fotografije: Borut Zivulovic/Bobo

Galeb Nikačević jedno je od najprepoznatljivijih lica među srpskim voditeljima, novinar koji svojim istraživačkim radom pokreće razgovore o bitnim temama, posebno onim koje drugi izbegavaju. Studirao je književnost, organizovao brojne koncerte i festivale, dok je široj publici postao poznat kroz rad na televizijama Metropolis i MTV Adria. U poslednje vreme prisutan je kao zaštitno lice srpskog ogranka VICE-a, velike svetske medijske platforme koja mu pruža mogućnost izražavanja kroz pisanu reč, kao i dokumentarni, video format. U svojoj bogatoj karijeri intervjuisao je mnoge poznate ličnosti, a sada će se naći na drugoj strani razgovora kao gost Sofre sredom. Imaćete priliku da čujete zašto ga neki smatraju prvim srpskim influenserom, kako je odabrao autore čije likove je istetovirao na svojoj koži, a pitaćemo ga i kakav savet je dobio od Novaka Đokovića.

Posteno smo ispljuvali 2017. Sta smo pozelili za nas i nase ljude za Novu godinu, i da li ima sanse da budemo kao Svajcarska? Sta je sve obelezilo 2017 za Marka i Zeku. Zeka svira i dere se (peva) Marko pevusi, i smislja gde ce za Novaka... a Novak ispalio Zeku.

Krenuli smo sa prognozama od osam medalja, one su išle i do broja od 18, ali u prva četiri dana Olimpijskih igara srpski sportisti nisu videli postolje. Nisu videli upravo ono koje su pozvani da napuste, ukoliko se na njemu nađu i sportisti samoproglašene države Kosovo. Uz političke poruke i loše rezultate srpskih sportista, stvorena je atmosfera "opšte katastrofe", naročito posle ispadanja prvog favorita i idola nacije Novaka Đokovića. O tome su u 54. epizodi emisije Sa terena razgovarali urednik sportske redakcije TV B92 Miloš Šaranović i novinar portala b92.net Spasoje Veselinović.

Sportska nedelja za nama bila je puna iznenađenja, odličnih mečeva, rekorda... Zato je i sportskoj redakciji B92 bilo teško da se opredeli za jednu temu u emisiji Sa terena - pošto to nismo mogli da učinimo, rešili smo da "pokrijemo" sve. Spektakularno povlačenje Kobija Brajanta, rekord Voriorsa, poraz Novaka Đokovića, eliminacija Barselone, predstoječi večiti derbi u fudbalu... O svemu tome u 39. epizodi emisije Sa terena razgovarali su novinari B92 Spasoje Veselinović i Nikola Đukić.

Kako u nešto više od 20 minuta opisati dominaciju Novaka Đokoviću u muškom tenisu? Na koji način razumeti razloge nepobedivosti srpskog tenisera koji već godinama piše istoriju "belog sporta"? Đoković je za vikend savladao Endija Marija u finalu Australijan opena, osvojio 11. Gren slem trofej i postao jedini čovek uz Roja Emersona koji je šest puta podizao pehar u Melburnu. Takođe, izjednačio se Bjernom Borgom i Rodom Lejverom, legendama koji su 11. puta slavili na najvećim turnirima. Osim statistike koja mu ide u prilog, impresivan je način na koji je Novak pobeđivao najveće rivale od početka sezone - Federera, Nadala, Marija... Sve o prvom Gren slemu sezone mogli ste da čitate na opširnom specijalu na sajtu B92, a jedna od glavnih dilema posle nedeljnog finala jeste da li je Novak Đoković najbolji svih vremena? O ovim i mnogim drugim pitanjima u 20. epizodi emisije Sa terena govorili naši novinari Nemanja Đorđević i Nikola Đukić.

Skor 82-6, 11 titula, od toga tri na Gren slem turnirima i rekord od šest osvojenih Mastersa. Tako u najkraćem izgleda sezona Novaka Đokovića, najboljeg tenisera sveta. Kako je izgledao perfektni kraj sezone na Mastersu u Londonu? Koji je bio ključni momenat sezone? Da li je Đokovićeva 2015. godina najbolja u istoriji tenisa? O tome u trećoj epizodi emisije "Sa terena" govore novinari B92 Saša Ozmo i Nikola Đukić.