POPULARITY
Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeliVedno se bomo spominjali, so v dneh, ko smo obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, malodane v en glas ponavljali voditelji držav, ki so se borile na strani velike, zmagovite antifašistične koalicije. A česa natanko se bomo spominjali? Junaštva naših dedov in babic? – Gotovo. In zasluženo tudi. A, priznajmo, tega se je menda vedno lažje, prijetneje spominjati kakor gorja, ki ga je povzročilo fašistično barbarstvo, gorja, na katerega je bilo potem treba odgovoriti z junaštvom. Pa vendar se zdi, da današnji svet še bolj kot spomin na junaške zmage potrebuje kolikor mučen toliko streznjujoč spomin na koncentracijska taborišča, na sumarne eksekucije, na posilstva, na mučenja, na stradež, na suženjsko delo, na popolno dehumanizacijo. Te nelahke naloge smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo – pars pro toto – spregovorili o izkušnji Slovenk in Slovencev v italijanskih fašističnih taboriščih. Pri tem sta nam pomagali izvrstni poznavalki te problematike, zgodovinarki dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Urška Strle z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki sta v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Otom Lutharjem pred dvema letoma in pol pri založbi ZRC objavili obsežno študijo Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča, v kateri so zbrana in analizirana pričevanja poslednjih preživelih z Raba, Gonarsa in drugih krajev groze, ki jih je za Slovenke in Slovence med vojno vzpostavil italijanski fašizem. V pogovoru z gostjama smo preverjali, zakaj so bili vsi ti ljudje internirani, kaj je pravzaprav pomenilo potopiti se v temo fašističnega taborišča, koliko se jih od tam ni nikoli vrnilo, kaj so tisti, ki so nekako vendarle preživeli, potem morali nositi na svojih plečih skoz življenje in kakšno mesto njihova izkušnja zavzema v našem današnjem kolektivnem zgodovinskem spominu. Foto: risba »Gonars« Nikolaja Pirnata je del notranje grafične opreme knjige Užaljeno maščevanje, izsek (Goran Dekleva)
Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).
Zakaj je bil odnos slovenske duhovščine do okupatorjev in odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno tako različen v različnih predelih slovenskega etničnega ozemlja Uveljavljena zgodba o dogajanju med drugo svetovno vojno na Slovenskem gre nekako takole: narod, ki je bil v tistem času nedvomno večinsko katoliški, se je hitro v velikem delu postavil na stran ideološko mešanega odporniškega gibanja, ki so ga v pomembni meri organizirali komunisti, krščanski socialisti in levi sokoli, katoliška cerkev pa je ne le simpatizirala z okupatorjem, ampak kmalu začela spodbujati tudi oboroževanje enot, ki so nastopile proti partizanskemu odporu, v katerem je sicer res vedno močnejšo vlogo prevzemala komunistična partija. In vendar ta mnogokrat povedana zgodba, ko pogledamo celotno slovensko duhovščino po vseh delih slovenskega etničnega ozemlja, nikakor ni več tako enoznačna. V tokratnih Sledeh časa bomo skušali zarisati veliko bolj kompleksno sliko odnosa slovenske duhovščine do okupatorja in Osvobodilne fronte ter se spomnili tudi tistih, včasih pozabljenih duhovnikov, ki v nasprotju z odločitvijo vodstva ljubljanske škofije niso nastopili proti partizanskemu odporu, ampak so ga bolj ali manj aktivno podpirali ali pa vsaj ostajali nevtralni in skušali preprečiti bratomorni spopad. Pri tem nam bodo pomagali teolog in pisatelj Peter Kovačič Peršin ter zgodovinarja, dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Ljubljanske filozofske fakultete in dr. Egon Pelikan z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Po partizanskem mitingu v Prezidu septembra 1943, v ospredju verski referent XIV. divizije Jože Lampret, drugi duhovnik pa je domači župnik iz Prezida, Wikipedija, javna last
Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima.
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.
Prizadevanja za ohranjanje narave ne dajejo želenih rezultatov. Kljub ambicioznim politikam, se biotska raznovrstnost še naprej zmanjšuje. Na kontinentin in v oceanih. Odtisi naših škodljivih dejavnosti – mikroplastika - so dosegli celo Antarktiko. Zakaj zeleni ukrepi ne delujejo? Kaj so glavni vzroki za propadanje narave? In kako spodbuditi nujno preobrazbo našega delovanja? Nekaj ključnih odgovorov ponuja zadnje, dejansko prelomno poročilo Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Med znanstveniki iz 42 držav, ki so ga pripravljali, je tudi dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
O tem, kako je neuvrščena Jugoslavija prav v najrevnejših državah sveta skušala dokazati, da lahko mednarodno ekonomsko sodelovanje poteka tudi drugače, kot ga izvajajo zahodna multinacionalna podjetjaKo pomislimo na ekonomsko delovanje socialistične Jugoslavije v Afriki, se verjetno spomnimo predvsem megalomanskih projektov, ki so jih jugoslovanska podjetja izvajala v arabskih državah na severu Afrike. In vendar so v marsičem še bolj zanimive sicer včasih manj dobičkonosne zgodbe o gospodarskem povezovanju z južnim, revnejšim delom tega kontinenta, v katerem so podjetja iz Jugoslavije izvajala vrsto pionirskih projektov. Prav o gospodarskem delovanju socialistične Jugoslavije v podsaharski Afriki in prav posebej v Zambiji - podsaharski državi, v kateri je to sodelovanje doživelo vrhunec - bomo govorili v tej in eni od prihodnjih oddaj Sledi časa. Za tokratno oddajo nam bodo predvsem širši kontekst jugoslovanskega poslovanja v podsaharski Afriki pomagali predstaviti srbski zgodovinar dr. Goran Musić z Univerze na Dunaju, tanzanijski zgodovinar dr. Andrea Azizi Kifyasi z Univerze v Dar es Salaamu ter dr. Jure Ramšak z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki smo jih posneli na mednarodni konferenci o ekonomskem sodelovanju obrobnih delov sveta z naslovom The business of worldmaking: new perspectives on liminal actors in postcolonial development cooperation, ki je septembra potekala v Kopru. V oddajo smo vključili tudi nekaj odlomkov iz govorov Josipa Broza Tita iz radijskega arhiva ter spomine, ki jih je pred slabim letom za naš radio delil ekonomist dr. Marjan Svetličič, ki je še v času nekdanje Jugoslavije intenzivno preučeval njeno ekonomsko sodelovanje z državami v razvoju. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Josip Broz Tito in gvinejski voditelj Ahmed Sékou Touré v prestolnici Gvineje Conakry,1961; posnetek fotografije iz knjige Tito u Africi, ki jo je izdal beograjski Muzej Jugoslavije
Z današnjo potrditvijo nove Evropske komisije v Evropskem parlamentu so se končali dolgotrajni in naporni povolilni politični procesi. Komisarsko ekipo Ursule von der Leyen, katere članica iz Slovenije je Marta Kos, pristojna za širitev Unije, so potrdili s 370-imi glasovi poslank in poslancev, kar je 31 glasov manj, kot jih je predsednica dobila na junijskem glasovanju. V oddaji tudi o tem: - Izrael se bo pritožil na nalog za aretacijo Netanjahuja in Galanta - Premier Golob gospodarstvenikom obljubil rešitev za omrežnine - Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper ob 30-letnici delovanja zlati red za zasluge
Nietzschejeva misel je pri nas živa že nekaj desetletji. Interpretira jo precej filozofinj in filozofov. Eden od teh je tudi dr. Aleš Bunta, raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, ki se z njegovo filozofijo ukvarja že več kot dve desetletji. Skozi pogovor predstavljamo njegovo knjigo Nietzsche in neubesedljiva misel (Založba ZRC, 2024) ter s tem razgrnemo nekatere Nietzschejeve glavne postavke, kot sta na primer večno vračanja enakega in epistemološki problem primata govorice nad mišljenjem, ki ju avtor v omenjenem delu posebej izpostavlja. Foto: Wikipedija
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
V današnjem Svetu kulture poročamo o mednarodni filozofski konferenci z naslovom The Organic and the Normativ oziroma Organsko in normativ, ki se je začela včeraj v prostorih Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Na njej se bodo predstavili številni domači in tuji filozofi, ki z različnimi pristopi raziskujejo vitalno normativnost, ki se nanaša na zmožnost živih bitij, da določajo in konstituirajo lastne pogoje obstoja. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa so sinoči odprli razstavo z naslovom Atmosfere - umetnost, raziskovanje podnebja in vesolja. Gre za razstavljen mobilni paviljon, ki ga je lansko leto zasnoval avstrijski oblikovalec Alexander Kada v okviru razstave na avstrijskem delu Štajerske - Steiermark Schau.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.Zapiski: Človeška napaka Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi Serija: Znanstveno leto na Valu, 1. del Znanstveno leto na Valu, 2. del Znanstveno leto na Valu, 3. del
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. Zapiski: Nevarni odmerki nenevarnih snovi; Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana; Nevidni svet predorov; Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti. Zapiski: Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"; Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije; Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju; Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.Zapiski: Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti! Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju? Oceani: Pregreti modri motor planeta
Jeseni leta 1920 so na železniški postaji v Ljubljani izstopili mornariški častnik s tropsko čelado na glavi, mlada Japonka v kimonu, dva otroka, oblečena po evropski modi in osem majhnih kužkov, pekinžanov. Če gre za dogodek, ki bi pozornost nedvomno vzbudil tudi danes, pa je bil za Ljubljano pred dobrim stoletjem, ko je bilo stikov med oddaljenimi deželami toliko manj, to resnično neobičajen prizor. Še toliko bolj, ker - kot bomo videli - ni šlo le za kakšne ekscentrične turiste, ki bi se po nekem slučaju odločili obiskati prvo Jugoslavijo in jo po nekaj tednih tudi zapustili, ampak za zakonca, ki sta se v Ljubljano iz Pekinga preselila za stalno, s seboj pa privlekla tudi na desetine kubikov redkega kitajskega pohištva in umetnin, ki vse do danes tvorijo največjo zbirko tovrstnih predmetov pri nas.Nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oziroma Mariji Skušek ter njuni fascinantni zbirki - ki so si jo ljudje v sredini preteklega stoletja ogledovali kar pri njima doma, od 29. maja naprej pa bo na ogled tudi v Slovenskem etnografskem muzeju - sta nam za tokratne Sledi časa pomagali predstaviti dve izmed avtorjev razstave Azija sredi Ljubljane v SEM-u, sinologinji dr. Helena Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Marija in Ivan Skušek, Slovenski etnografski muzej
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?Prvi uspešen polet v vesolje je, kot vemo, opravil Jurij Gagarin 12. aprila 1961. V 63 letih, ki so od takrat minila, mu je po podatkih Mednarodne aeronavtične zveze sledilo še 546 moških in 77 žensk iz 47 držav sveta. Doslej se je torej vsega 644 posameznikov oddaljilo za več kot 100 kilometrov od Zemljinega površja. Pa vendar bi lahko rekli, da je število ljudi, ki smo prodrli v skrajne globine vesolja, ogromno, zagotovo nas je na milijone, najbrž celo na milijarde. To smo pač gledalke in gledalci znanstveno-fantastičnih filmov in televizijskih serij – od Mélièsovega Potovanja na Luno iz leta 1902 pa do letošnjega Problema treh teles, ki so ga Američani posneli po romaneskni trilogiji kitajskega pisatelja Liu Cixina. A kaj natanko hočemo videti, ko gledamo znanstveno-fantastiko? Nas tu intrigira predvsem prikaz osupljive futuristične tehnologije? Nas nemara privlači radikalna tujost inteligentnih bitij, ki jih bomo srečali na drugem koncu galaksije? Gre morda za eksplozije barv in zvokov, ki jih ti filmi najdevajo na oddaljenih svetovih? Ali pa nam navsezadnje sploh ne gre za prihodnost, ampak raje za kritičen premislek o naši lastni sedanjosti, ki jo z vsemi njenimi zagatami vred znanstveno-fantastični žanr tako rad alegorizira in potem slika družbene utopije in distopije, ki bi jih utegnila prinesti prihodnost? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Zavoljo lažje orientacije po širokem polju znanstveno-fantastične kinematografije pa smo se skušali omejiti predvsem na tiste izdelke sedme umetnosti, ki so jih v zadnjih stotih letih posneli v Sovjetski zvezi oziroma v Rusiji. Pri tem nam je pomagala kulturologinja in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Natalija Majsova. Naša gostja se namreč posveča raziskovanju sovjetskega oziroma ruskega znanstveno-fantastičnega filma, svoja spoznanja in uvide pa je strnila v dveh intrigantnih monografijah: v knjigi Konstruktor, estetika in kozmonavt : vesolje v sodobni ruski kinematografiji iz leta 2017 ter v delu Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age : Memorable Futures (se pravi Sovjetska znanstveno-fantastična kinematografija in vesoljska doba : spomina vredne prihodnosti), ki je pred tremi leti izšlo pri ameriški založbi Lexington Books. Foto: reklamni poster, ki ga je za film Stalker Andreja Tarkovskega izdelal Vladimir V. Časkov, izrez (Wikipedija)
A če pogledamo dogajanje tako na področju naslavljanja podnebnih sprememb kot na področju upadanja biodiverzitete skozi širšo perspektivo zadnjih desetletij, lahko vidimo, da gre za orjaška problema, ki ju kljub konstantnemu poudarjanju o nujnosti trajnostnega, zelenega obrata, nikakor ne uspemo uspešno zgrabiti. Ne glede na določen napredek se – širše gledano – situacija vztrajno in vse hitreje slabša. Kje se torej trajnostne politike v praksi spotaknejo in kako se konec koncev v ekosistemih kaže vse močnejši pritisk različnih negativnih dejavnikov, bo v ospredju tokratne oddaje Podobe znanja, ko je naša gostja predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper dr. Jerneja Penca.
V Ukvah v Kanalski dolini je bil v petek „Večer slovenske kulture“, ki ga je pripravilo Slovensko kulturno središče „Planika“. V ospredje je prišla misel, da bi slovenska beseda v Kanalski dolini preživela, živela in se prenašala iz roda v rod. Včeraj je bila v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu pri Gorici prireditev ob slovenske kulturnem prazniku, ki sta jo oblikovala prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Ponovitev bo v sredo zvečer v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa bo nocoj večer Društva slovenskih izobražencev. Dr. Lenart Škof se bo pogovarjal z dr. Cirilo Toplak, avtorico monografije Naša vera: Naravoverstvo na Primorskem, ki je lani izšla pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis. V slovenski znanstveni prostor prinaša pomembna spoznanja v zvezi z donedavno neznanim in spregledanim kulturnim fenomenom. Gre za izčrpno študijo tradicionalnega verovanja primorskih starovercev in njihovega življenja. Monografija analizira kompleksno in v marsičem prelomno delo Pavla Medveščka - Klančarja Iz nevidne strani neba (2015), ob lastnih dognanjih avtorice na podlagi terenskih raziskav in akademskih uvidov. Knjiga bo nocoj doživela svojo tržaško predstavitev v Društvu slovenskih izobražencev. Predstavitev knjige je bila že predvidena lanskega 4. decembra, pa je bila preložena zaradi bolezni. Prof. dr. Cirila Toplak je predavateljica in raziskovalka na Oddelku za politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je tudi predstojnica raziskovalnega Centra za politično teorijo. Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in dekan fakultete AMEU - ISH ter tudi predsednik slovenskega Društva za primerjalno religiologijo.
Konec 70-ih let je osrednji kitajski časopis zapisal sledeče: »Zveza komunistov Jugoslavije je univerzalno resnico marksizma v Jugoslaviji udejanjila v konkretno prakso ter ustanovila in razvila socialistični sistem samoupravljanja, primeren za tamkajšnje razmere. Kitajsko ljudstvo čuti iskreno veselje in globok navdih ob vsakem dosežku revolucije in izgradnje jugoslovanskega ljudstva.« Če so v tem času tudi jugoslovansko vodstvo označevali za enotno, inteligentno in celo herojsko, pa so bile denimo dve desetletji prej njihove oznake skorajda povsem nasprotne: jugoslovanski voditelji so bili izdajalci, ki so se odrekli revoluciji, agenti imperializma, sovražniki in huligani. Te vse prej kot enoznačne jugoslovansko-kitajske odnose, ki so tekom hladne vojne večkrat zanihali iz ene skrajnosti v drugo, obravnava zbornik v angleškem jeziku z naslovom China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking - torej: Kitajska, Jugoslavija in socialistično ustvarjanje sveta - ki je nedavno nastal pod okriljem raziskav jugoslovanske neuvrščenosti v primerjalni perspektivi na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Prav ob tej knjigi se bomo v tokratni Ars humani spraševali, zakaj so odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko doživljali tolikšna nihanja; kaj nam ta povedo o notranje- in zunanje-političnem razvoju obeh držav, ki sta imeli kljub radikalni razliki v moči in velikosti tudi precejšen globalni vpliv; ter kako nam ta zgodba dveh stranskih akterjev hladne vojne lahko razkrije nekatere plasti tega konflikta, ki jih ob nenehnem osredotočanju na velesile ponavadi spregledamo? V ARS humani gostimo tri zgodovinarje, ki so sodelovali pri omenjenem zborniku, akademika dr. Jožeta Pirjevca in dr. Jureta Ramšaka z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, kitajsko perspektivo pa nam bo pomagal osvetliti gost iz tujine, Zhou Yuguang, doktorski študent na Univerzi v Münchnu. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Josip Broz Tito in Hua Guofeng, izsek iz naslovnice zbornika China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking
Drugi poudarki iz oddaje: -Znanstveno in tehnološko središče Rudolfovo v Novem mestu pred novim razvojnim mejnikom -Obiskali smo robotko Frido, ki pomaga v mariborskem Kliničnem centru -Tudi v Sevnici imajo težave z vandalizmom
Mihaela Kavčič je glasbena terapevtka IK, predavateljica, profesorica razrednega pouka. Kot glasbenica sodeluje v različnih pevskih sestavih (pevka, vodja, zborovodkinja, organistka), vodi Center za glasbeno terapijo Ad libitum. Glasba ji je bila položena v zibelko, velik vzor ji je bila babica, ki se je sama naučila zaigrati nekaj akordov na kitaro in pogosto zraven tudi zapela, na sploh se je pri njih doma veliko pelo, pripoveduje Mihaela, z babico sta si bili tudi zaradi ljubezni do glasbe in petja zelo blizu. Mihaela poudarja pomembnost izobraževanja o glasbeni terapiji, saj je še vedno veliko nejasnosti in zmotnih predstav o tem, kaj naj bi glasbena terapija bila in komu je namenjena. Njene izkušnje pri delu z ljudmi z demenco, z otroki s posebnimi potrebami in tudi z mladimi bolniki na onkološkem oddelku pediatrične klinike, potrjujejo pomen glasbene terapije pri prepoznavanju in obravnavanju čustvenih stisk in vzpostavljanju odnosa z drugimi. Glasbena terapija prinaša sprostitev in odpira duha. Znanstveno je dokazano, da glasba neposredno vpliva na možgane, zlasti na centre za spomin in čustvovanje. Izvajanje glasbene terapije omogoča izražanje čustev in stisk skozi glasbo, kar pomaga pri komunikaciji in povezovanju.
Tokrat izpostavljamo 61. Linhartovo srečanje, ki se je danes ob 11h začelo v Postojni. Festival gledaliških skupin Slovenije, ki že 17-ič zapovrstjo poteka v postojnskem kulturnem domu, v tekmovalnem delu predstavlja 7 najboljših gledaliških predstav ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije. Z nastopom slovite skupine za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble se drevi začenja 13. festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki bo med Novo Gorico in Goriškimi brdi potekal vse do nedelje. 30 let od ustanovitve danes praznuje Založba ZRC, ki v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU skrbi za produkcijo ter založništvo znanstvene literature, prodajo knjig in promocijo znanstvenih dosežkov.
Kako se pojem svetega udejanja v slovenski ljudski ustvarjalnosti? O presežnem v ljudski umetnosti bo razmišljala akademikinja ddr. Marija Stanonik, ena od utemeljiteljev novodobne slovenske literarne folkloristike; skoraj štiri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
12. julija je umrl pisatelj Marjan Tomšič, tudi dramatik in scenarist, časnikar, pedagog, dragocen sogovornik in mentor. Tomšič je v slovensko književnost uvedel tematike Šavrinskih brd. Živel in ustvarjal je v slovenski Istri, tam je nastajala njegova proza: enajst romanov, osem zbirk novel in črtic, osem mladinskih del. Napisal je dvanajst dramskih tekstov, pa radijske igre, humoreske, satire. O ustvarjanju Marjana Tomšiča in tudi o srečevanju z njim so se v studiu Radia Koper pogovarjale jezikoslovka Vesna Mikolič z Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru, Ingrid Celestina, vodja knjigarne Libris v Kopru in voditeljica Janja Lešnik.
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.Skozi zgodovino se je odnos civilizacij in kultur do posameznih vrst živali nenehno spreminjal, vendar smo ljudje do nekaterih zelo občutljivi, do drugih pa velikokrat okrutni. Če so ljudje menili, da jim živali delajo škodo, jih napadajo, so zaradi njih v smrtni nevarnosti, se bojijo njihovega strupa ali velikih, požrešnih gobcev in razprtih čeljusti − te izkušnje, predsodke in občutja pa so podkrepili še z določenimi prepričanji, mitologijo in simboli −, je vse zelo razumljivo. Vse vendarle ni tako preprosto, saj ljudje na primer na Zahodu nismo razneženi le ob ljubkih majhnih domačih ljubljenčkih ali ob najdenih srnicah, ampak tudi ob zvereh in velikih živalih, kot je kit. Kita si ne zamišljamo, kot veliko ribo, ampak biva v naši zavesti kot inteligentni sesalec. Načine deljenja njunih življenjskih prostorov, odnose ljudi do živali in živali do ljudi, so že od nekdaj regulirali. Iz preteklosti so namreč znani tudi sodni procesi, ko za povzročeno škodo niso sankcionirali le ljudi, ki so bili navadno lastniki živali (če se opremo na pravne podlage zibelk evropske civilizacije), ampak so se v sodnih postopkih morale za svoja dejanja zagovarjati tudi živali. Tokrat se bomo posvetili razmerju človek−žival znotraj rimskega prava, času, ko so nastajali tudi zametki lovskega prava in ko je zaradi velikega povpraševanje po medvedih teh zelo primanjkovalo. Gost oddaje bo dr. Marko Kambič, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Znanstveno se je ukvarjal z rimskim odškodninskim, stvarnim, dednim in kazenskim pravom ter vprašanjem prevzemanja rimskega prava v srednjeveški in novoveški Evropi, s poudarkom na ozemlju današnje Slovenije, ter njegovim vplivom na sodobno pravo. Posegel je tudi v polpreteklo ustavno zgodovino in na področje pravne terminologije ter zgodovine lokalne samouprave. Posebno pozornost je posvetil zgodovini kazenskega prava, kjer se je poleg raziskovanja njegovega razvoja na ozemlju današnje Slovenije posvetil predvsem vprašanjem recepcije rimskega kazenskega postopka, institutu silobrana in preučevanju zgodnje novoveških kazenskopravnih virov s poudarkom na kazenskem redu za Ljubljano z začetka 16. stoletja. Številne njegove raziskave ne ostajajo le na pravnozgodovinskem področju, ampak segajo v veljavno pravo z namenom, da bi njihovi rezultati pripomogli k reševanju sodobnih pravnih problemov. Med drugim je ustanovni član in predsednik slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja, član Državne volilne komisije ter dobitnik Valvasorjeve nagrade.
Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Spletna stran: https://www.feel-good.si Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp
Ohranjanje oceanov za prihodnost, ki si jo želimo je bila osrednja tema mednarodne poletne šole ClimeEco8 za mlade raziskovalce v Kopru. Z globalno raziskovalno mrežo IMBer, ki se osredotoča na trajnost oceanov, jo je soorganiziralo koprsko Znanstveno raziskovalno središče. Predavanja in delavnice za okrog 50 mladih raziskovalcev z vseh koncev sveta je vodila interdisciplinarna skupina uveljavljenih znanstvenikov, ki preučujejo morje z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Prav pridobivanje veščin pri celovitem povezovanju znanstvenih dognanj in njihovo posredovanje odločevalcem ter širši javnosti, je bil eden od ciljev šole. Ob tem pa seveda izmenjati in pridobiti tudi najnovejša spoznanja, povezana z morskimi ekosistemi. Šolo, ki se je odvijala med 19. in 24. junijem, je v prostorih Humanističnega centra ZRS v Kopru obiskala Lea Širok.
Odprti prostori in dolgi hodniki ljubljanske Cukrarne so ravno pravšnji za velike razstave in Figuralika s podnaslovom Izbrani primeri iz slovenske umetnosti postreže s slikami, grafikami in kipi kar 32-ih ustvarjalk in ustvarjalcev od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Tako velik nabor kar vabi k slogovnim analizam, opazovanju umetnostnih smeri in podobno. A dela istih avtorjev na primer niso vedno na kupu, tudi časovnega sledenja ni – tokrat so pomembni barvne igre, metafore, nasprotja, ki predramijo gledalca, skratka, dialogi. Naj bo pop art, foto ali magični realizem, ekspresija, digitalne podobe – pri izboru so bili pomembno vodilo "odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa". Z avtorskimi, skoraj intimnimi razmišljanji se lahko poenačimo še ob pomoči skic in manjših, redko videnih del, ki so jih tokrat zvabili iz ateljejev. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Gregorič, s katero smo se pogovarjali, pridružil pa se nam je še avtor eseja za katalog ob razstavi dr. Tomislav Vignjević z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Razstavljajo: Berko, Janez Bernik, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Zoran Mušič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Marij Pregelj, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Gabrijel Stupica, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger. Foto: Žiga Bratoš
Z zgodovinarjem dr. Juretom Ramšakom o tem, kako je Jugoslavija znotraj različnih pratform, prav posebej pa Gibanja neuvrščenih, skušala propagirati in udejanjati pravičnejše mednarodno ekonomsko povezovanje od tistega, ki ga je po drugi svetovni vojni vodil Zahod z Združenimi državami na čeluKo se je po drugi svetovni vojni začel intenziven proces osamosvajanja prej koloniziranih dežel, so te lahko kmalu opazile, da njihova nova politična samostojnost še zdaleč ni prinesla tudi pričakovane ekonomske neodvisnosti, prosperitete in razvoja. Še več, kljub dekolonizaciji se je globalna neenakost med severom in jugom med letoma 1938 in 1966 več kot podvojila. Ni torej nenavadno, da so se novoustanovljene države tretjega sveta že kmalu po drugi svetovni vojni začele povezovati v poskusih, da bi se - v sicer izrazito bipolarnem svetu hladne vojne - vzpostavile kot vsaj delno samostojen akter ter se zavzele za globalizacijo, ki bi potekala drugače, kot jo je vodil razviti svet z Združenimi državami Amerike na čelu. In kot močan akter v tej skupini držav se je po sporu s Sovjetsko zvezo leta 1948 vzpostavila tudi socialistična Jugoslavija, ki je že leta 1950 naznanila, da poglavitna grožnja globalni stabilnosti in miru ni ideološki razkol med Vzhodom in Zahodom, ampak prav neznanski prepad med bogatimi narodi severne hemisfere in obubožanim jugom zemeljske poloble. Kako je torej naša nekdanja država znotraj različnih platform, prav posebej pa Gibanja neuvrščenih, skušala propagirati drugačno mednarodno ekonomsko povezovanje? Kakšna naj bi po mnenju Jugoslavije in njenih takratnih zaveznikov ta drugačna globalizacija sploh bila? Koliko so bili ti predlogi odmevni in kakšni so bili njihovi konkretni poskusi uresničevanja? Ter zakaj je na koncu tudi drugi veliki val globalizacije, ki je svet zajel v 70-ih in 80-ih letih, dokončno pa svojo zmago razglasil s padcem berlinskega zidu, potekal po povsem drugačnem ideološko-ekonomskem ključu in ne po principih, k so jih propagirale države globalnega juga? To je nekaj vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Jureta Ramšaka. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: voditelji glavnih pobudnic ustanovitve Gibanja neuvrščeniih - Indije (Džavaharl Nehru), Gane (Kwame Nkrumah), Egipta (Gamal Abdel Naser), Indonezije (Ahmed Sukarno) in Jugoslavije (Josip Broz Tito)
Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej. Gostje: Dr. Lenart Škof, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan Dr. Matej Praprotnik, Kemijski inštitut Dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Dr. Tea Lanišnik Rižner, Medicinska nagrada Dr. Ester Heath, Inštitut Jožef Stefan Dr. Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za biologijo
Misli na morju, noge v lavorju je naslov virtualne ozaveščevalne akcije o pomenu marikulture. Domislili so jo v naši edini morski ribogojnici Fonda v Seči, podprl jo je evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Razvoj marikulture, oziroma, akvakulture je tudi eden od strateških ciljev Evropske komisije na področju pridobivanja hrane z manjšim ogljičnim odtisom. Poudarek pri tem je trajnost te dejavnosti, ki je sicer lahko zelo obremenjujoča za okolje. Sploh ob dejstvu, da je na svetovni ravni eden najhitreje rastočih prehranskih sektorjev. Kaj torej v primeru gojenja rib, školjk in alg pomeni trajnost? Kako ji sledijo v naši ribogojnici v Seči? Katera marikultura je najbolj trajnostna in kako lahko pri uresničevanju zelenih ciljev pomaga znanost? Na ta vprašanja tokrat iščemo odgovore z direktorico Ribogojnice Fonda, dr. Ireno Fonda, našim največjim školjkarjem Mitjo Petričem in dr. Cécilom Muellenbergom z Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje področja zdravstva, prehrane in staranja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Inštitut za filozofske študije iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper je skupaj z Avstralsko katoliško univerzo in ameriško univerzo Notre Dame v začetku meseca v Rimu pripravil znanstveno konferenco o vojni v Ukrajini. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja filozofije, teologije, sociologije, politologije, antropologije ter religijskih in literarnih ved. Med organizatorji sta bila predstojnik omenjenega inštituta dr. Lenart Škof in članica istega inštituta dr. Nadja Furlan Štante. V tokratni smo ju vprašali h kakšnemu razmisleku nas vabi vojna v Ukrajini, predvsem podobe trpečih staršev, otrok, ostarelih, kako gledata na vlogo ruskega patriarha Kirilla, kakšna je prihodnost Evrope in še mnogo drugega.
Rođen u Splitu gdje je završio Medicinski fakultet. Trenutno je na Hravardu u Bostonu na post doktorskom studiju te istraživač na području neurobiologije spavanja. Njegova potraga je za biomarkerima lošeg spavanja te utjecaj spavanja na generalno zdravlje. Još drži kolegij "Neurobiologija emocija i poremećaji raspoloženja" Autor je knjige "Uvod u medicinu spavanja" Ako ste ikada imali problema sa spavanjem ova epizoda biti će vaš magičan lijek. Toliko dobra epizoda natrpana sa vrhunskim i prije svega znanstveno utemeljenim tehnikama za bolji i kvalitetniji san. PODRŽI RAD PODCASTA JEDNOKRATNIM UPLATAMA NA PAY PAL: https://paypal.me/humanlabpodcast Hvala ti od srca na velikodušnosti! FACEBOOK GRUPA: Human LAB -Zdravlje, fitness, dugovječnost, medicina https://www.facebook.com/groups/humanLABpodcast *MYPROTEIN 40% popust na cijeli račun putem linka https://www.myprotein.hr/referrals.list?applyCode=MATEO-R7E ili korištenjem koda MATEO-R7E SkillShare - https://skillshare.eqcm.net/humanlab je odlična online platforma za učenje. Mjesto gdje na dohvat ruke imate ciljane i specifične edukacije iz toliko različitih područja da ni sami niste svjesni za što se sve može čovjek educirati. Bilo da je riječ o sportu, treningu ili video editingu, produktivnosti ili pak heklanju. SkillShare možete isprobati besplatno na mjesec dana putem linka. U tih mjesec dana možete pogledati koliko god stignete bez ograničenja, a ako se i odlučite na Skillshare i dalje. Putem ovog linka dobivate 40% popusta na godišnju pretplatu. Definitivno najbolje uložen novac u vlastitu edukaciju!! Dakle za besplatni probni mjesec i 40% popusta prijavite se na SkillShare Putem linka https://skillshare.eqcm.net/humanlab Ukoliko jednostavno želite zahvaliti za trud i rad koji ulažem u ovaj podcast onda je ovo najbolji način. A ja obećavam kako će sav novac biti uložen u podizanje kvalitete podcasta. Link za direktnu uplatu! ( https://paypal.me/humanlabpodcast ) U svakom slučaju nemoj se osjećati loše ako to sada ne možeš učiniti. I lajk i komentar jednako su vrijedni kao i donacija. A možeš čak i podjeliti sa svojim društvom ovu epizodu. VREMENSKE OZNAKE: 00:00 - Što nas čeka u današnjoj epizodi 02:00 - Koja je uloga spavanja 09:10 - Oksidativni stres 12:10 - Od budnosti do REM faze 16:20 - Kako unaprijediti arhitekturu spavanja 20:20 - Moždani valovi 26:35 - Nevoljni trzajevi tijela 30:20 - Idealna faza sna za buđenje 35:05 - Kako se kvaliteta sna odražava na oporavak od treninga 42:35 - Što je Sleep Apnea 51:20 - Power nap znanost iza ovog protokola 55:20 - Crikadijski ritam, melatonin i njegov utjecaj 01:05:20 - Kako usavršiti ritam spavanja sa noćnim smjenama 01:14:15 - Kako pravilno preskočiti vremenske zone vbez Jet Lag-a 01:26:00 - Preparati za bolji san
Z Lucijo Dežan o integraciji otrok priseljencev. #MetaPHoDcast Lucija Dežan je mlada raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru...
Preplavati svet in obenem spodbujati varovanje okolja. Znanstveno raziskovalno odpravo, na kateri bo v letu dni preplaval 110 tisoč kilometrov po oceanih, načrtuje ultramaratonec in večkratni Guinessov plavalni rekorder Martin Strel. Za podvig je v zadnjih desetih letih večkrat poskusil zbrati dovolj denarja, tokrat verjame, da mu bo uspelo. Naravovarstveno odpravo je nedavno predstavil v Kopru, ko je v okviru akcije Čista obala preplaval 13 kilometrov od Pirana od Kopra, raziskovalci pa so med plovbo jemali vzorce in preverili, koliko mikroplastike je v našem morju. Prek prehranske verige jo po nekaterih ocenah na leto vsak zaužije že za eno bančno kartico. Podrobneje o vsem pa v oddaji.
V epizodi 85 je bila moja gostja Lama Karma Wangmo, ki je svoje življenje posvetila tibetanskemu budizmu, praksi meditacije, odkrivanju uma in poglabljanju vase. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Jaz (osebnost), ego Zdrav občutek jaza Začetki poti, uvidi, koncept budizma Bistvo in iskanje sreče Zaznava, reagiranje, posledice in razsvetljenje Relativna in absolutna resnica Meditacija in spoznavanje resničnosti Uvajanje na odmikih, čuječnost, sočutje, modrost Mahamudra, Dzogchen Reinkarnacija, um in snov Težek problem zavesti Klemenova izkušnja Vipassane Samsara, sanje in dojemanje resničnosti Znanstveno raziskovanje uma in občutek sreče, bolečina Občutek, bolečina in moč uma Stopnje spoznanja Psihedeliki in spreminjanje zavesti Vprašanje gosta ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA
Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga.
Ko je Karl Linné, »oče biološke taksonomije«, prvega modernega poimenovanja rastlin in živali, sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdnem sesalcu polhu – takrat ga je za preživetje lovilo pol Evrope - je osnovne podatke dobil iz tedanje vojvodine Kranjske. Posredoval mu jih je v Idriji delujoči Tirolec, zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, navdušen bralec in poznavalec Valvasorjeve »Slave …«, v kateri je polihistor slikovito opisal tudi polha. Danes najstarejšo vrsto glodalcev v okviru držav EU lahko lovijo le še pri nas. Mnogo desetletij polha, znanega neznanca, preučuje prof.dr. Boris Kryštufek, donedavna vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, trenutno pa vodja Mediteranskega inštituta za okoljske študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V okviru visokemu poletju bolj primernih tem, se bomo tokrat spomnili pogovora, ki smo ga o »polhu, znanem neznancu« z njim posneli pred desetletjem. FOTO: Polh v gozdu, avtor Miha Krofel VIR: https://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=20
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Začetek julija je v Piranu v okviru projekta TwinBrain prinesel drugo mednarodno poletno šolo, ki je postregla z novostmi v raziskavah na področju nevroznanosti gibanja, letos zlasti s poudarkom na Parkinsonovi bolezni in podobnih nevrodegenerativnih stanjih. Ob tej priložnosti je vodja projekta, izr. prof. dr. Uroš Marušič, z Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, v pogovoru z Mojco Delač delil nekaj vzpodbudnih novic o dosežkih slovenskih raziskav na tem področju. Kaj ima s tem vožnja s kolesom? In zakaj je hoja pomembna tudi pri prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni? Odgovore je ujela nova epizoda!
Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.
Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.
»Vsi, to je vtis, ki ga človek zadobi, so oblečeni v indijsko nošo, moški v dhoti, ženske v sari. Moški in ženske imajo vse barve na sebi – rožnato in rumeno in zeleno in vijoličasto in rdečo. Tudi to opazovanje sem mi je od vsega začetka vsiljevalo, kako umirjena in elegantna je hoja najbolj preprostih žena – vsaka princezinja jim lahko zavida radi te naravne gracijoznosti.« To je eden izmed prvih vtisov o Indiji, ki jih je v svojem popisu dolge poti, ki jo je na začetku 30-ih let prejšnjega stoletja iz Evrope vodila na Podcelino, zapisala redovnica Miriam Zalaznik, ki je nato v Indiji živela in kot misijonarka delovala več kot pol stoletja. Nekoliko drugačni pa so bili po vsem sodeč prvi vtisi njenega misijonarskega kolega, Stanka Poderžaja, ki je v Indijo sicer prišel kakšno leto za Miriam Zalaznik, pa tudi sam ostal dolga desetletja. Tule je drobec iz njegovega pisanja o prihodu na Podcelino: »Kakšen pogled! […] Tu je ves dan semenj. Pred nizkimi hišami, iz katerih vsakega kota govorita revščina in zanikrnost, stoje v dolgih vrstah možje in žene in od ranega jutra do poznega večera prodajajo zelenjavo, sadje in vse, kar se rabi v preprosti indijski kuhinji.« Kjer torej Zalaznik vidi razkošje barv in gracioznost Indijk, Poderžaj vidi revščino in zanikrnost. A ta razlika v obeh pogledih nas pravzaprav ne sme presenetiti – tak je vsaj vtis, ki ga dobimo, če beremo še svežo znanstveno razpravo Potovanje v Indijo, ki je izšla pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in v kateri njeni avtorici, dr. Ana Jelnikar in dr. Helena Motoh, podrobno analizirata in interpretirata potopisa obeh naših misijonarjev, da bi ugotovili, kaj je pred stoletjem Indija predstavljala Evropejcem in kakšna je podoba Evropejcev, ki jo razkrije ogledalo, ki jim ga Podcelina pač nastavi. Dr. Jelnikar z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in dr. Motoh s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper namreč ugotavljata, da se Miriam Zalaznik in Stanko Poderžaj s svojimi sicer nasprotujočimi se odzivi pravzaprav brezšivno vpisujeta v dobro utrjeno tradicijo evropskih odzivov na prvoosebno srečanje z Indijo. In kakšna je ta tradicija? – Odgovor smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Jelnikar in dr. Motoh. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: cerkev Naše Gospe brezmadežnega spočetja v Goi, zgrajena l. 1541 (vivekdchugh/Pixabay)Kako so v potopisih svojo izkušnjo srečanja z Indijo, tamkajšnjimi verstvi in kulturami popisovali slovenski misijonarji, ki so na Podcelino odpotovali v 30. letih 20. stoletja?Vsi, to je vtis, ki ga človek zadobi, so oblečeni v indijsko nošo, moški v dhoti, ženske v sari. Moški in ženske imajo vse barve na sebi – rožnato in rumeno in zeleno in vijoličasto in rdečo. Tudi to opazovanje sem mi je od vsega začetka vsiljevalo, kako umirjena in elegantna je hoja najbolj preprostih žena – vsaka princezinja jim lahko zavida radi te naravne gracijoznosti. To je eden izmed prvih vtisov o Indiji, ki jih je v svojem popisu dolge poti, ki jo je na začetku 30-ih let prejšnjega stoletja iz Evrope vodila na Podcelino, zapisala redovnica Miriam Zalaznik, ki je nato v Indiji živela in kot misijonarka delovala več kot pol stoletja. Nekoliko drugačni pa so bili po vsem sodeč prvi vtisi njenega misijonarskega kolega, Stanka Poderžaja, ki je v Indijo sicer prišel kakšno leto za Miriam Zalaznik, pa tudi sam ostal dolga desetletja. Tule je drobec iz njegovega pisanja o prihodu na Podcelino: Kakšen pogled! […] Tu je ves dan semenj. Pred nizkimi hišami, iz katerih vsakega kota govorita revščina in zanikrnost, stoje v dolgih vrstah možje in žene in od ranega jutra do poznega večera prodajajo zelenjavo, sadje in vse, kar se rabi v preprosti indijski kuhinji. Kjer torej Zalaznik vidi razkošje barv in gracioznost Indijk, Poderžaj vidi revščino in zanikrnost. A ta razlika v obeh pogledih nas pravzaprav ne sme presenetiti – tak je vsaj vtis, ki ga dobimo, če beremo še svežo znanstveno razpravo Potovanje v Indijo, ki je izšla pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in v kateri njeni avtorici, dr. Ana Jelnikar in dr. Helena Motoh, podrobno analizirata in interpretirata potopisa obeh naših misijonarjev, da bi ugotovili, kaj je pred stoletjem Indija predstavljala Evropejcem in kakšna je podoba Evropejcev, ki jo razkrije ogledalo, ki jim ga Podcelina pač nastavi. Dr. Jelnikar z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in dr. Motoh s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper namreč ugotavljata, da se Miriam Zalaznik in Stanko Poderžaj s svojimi sicer nasprotujočimi se odzivi pravzaprav brezšivno vpisujeta v dobro utrjeno tradicijo evropskih odzivov na prvoosebno srečanje z Indijo. In kakšna je ta tradicija? – Odgovor iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko pred mikrofonom gostimo prav dr. Jelnikar in dr. Motoh.
Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle. Sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper.Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle.
Znanstveno-fantastični žanr ponuja povsem specifično svobodo zamišljanja drugačnih svetov. V prihodnosti, na oddaljenih planetih, z drugačno tehnologijo ali v v povsem drugačnih družbah se odpirajo nove možnosti za literarno preiskovanje meja človekovega bivanja. In novi pogledi na omejitve, ki nas določajo tu in zdaj. To vsekakor velja za ustvarjanje bratov Arkadija in Borisa Strugacki, verjetno najbolj vplivna pisca znanstvene fantastike v ruski literaturi. Tako rekoč sočasno smo zdaj v prevodu dobili dva njuna romana. Integralno, necenzurirano verzijo romana Piknik na robu ceste, ki je služil za literarno predlogo filmu Stalker Andreja Tarkovskega in ki je izšel je pri LUD Literatura, ter roman Težko je biti bog, ki je izšel pri založbi Sanje. V slednjem se opazovalec, ki prihaja z Zemlje prihodnosti, na oddaljenem planetu, kjer ljudje živijo v nekakšnem srednjem veku, sooča s pretresi v tej družbi, kjer je silovito na pohodu nazadnjaštvo in zatiranje vsakršnega mišljenja. Obenem sam nima ne dovoljenja ne dejanske moči, da bi tok zgodovine preobrnil.
Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, implementacijo nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe. V studio smo povabili direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo prof. Majo Ravnikar in direktorja Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Ota Lutharja in se na Inštitutu Jožefa Stefana pogovarjali z raziskovalcema Janjo Vidmar in Rokom Novakom.
Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
Znanstveno monografijo o zgodovini Narodnega doma v Trstu, ki je hkrati zgodovina tržaških in primorskih Slovencev in Slovenk ter širše, sta napisala dr. Gorazd Bajc, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njuna monografija ima vrsto odlik: med drugim vsebuje natančno analizo poteka požiga Narodnega doma 13. julija 1920, prikaz načrtnega italijanskega nacionalističnega nasilja nad drugimi slovenskimi in hrvaškimi ustanovami, poglobljeno in berljivo pa predstavlja tudi zgodovinski in kulturni kontekst Narodnega doma v stoletnem obdobju. Več o monografiji (objavljeni pri Cankarjevi založbi) povesta soavtorja znanstvene monografije v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Januarja lani je v enem svojih govorov kitajski partijski in državni voditelj Xi Jinping pripomnil, da sodobni svet pretresajo globinske spremembe, spričo česar se zdi mednarodni položaj naravnost kaotičen. Predsedniku Xiju seveda lahko samo pritrdimo – v zadnjih nekaj letih se je, na primer, pokazalo, da ameriška liberalna demokracija ni tako trdna, kakor smo si mislili v drugi polovici 20. stoletja; da ruska moč ni tako brezzoba, kakor smo si mislili po padcu berlinskega zidu; da bosta računalniška revolucija in globalno segrevanje še bolj, kakor smo si kadarkoli mislili, spremenila pogoje za človeka dostojno življenje na vseh celinah. Seveda pa v ta niz sprememb, ki so zamajale naše razumevanje sveta, spremenila naša pričakovanja glede prihodnosti in vnesla obilo negotovosti v mednarodne odnose, lahko ali celo moramo prišteti še en dejavnik – vsestranski vzpon Ljudske republike Kitajske. Gospodarska in vojaška moč dežele na oni strani velikega zidu že vsaj trideset let nezadržno naraščata, s tem pa se, jasno, z vse večjo ostrino postavlja tudi vprašanje, kako bo Kitajska to moč uporabila? Kaj pravzaprav hoče doseči? Kako si predstavlja idealno urejene meddržavne odnose v 21. stoletju in kje v kontekstu te ureditve navsezadnje vidi samo sebe? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dve sinologinji – novinarko in dolgoletno zunanjepolitično dopisnico časopisne hiše Delo, Zorano Baković, ter raziskovalko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Heleno Motoh. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke - veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize … Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. Zarja Muršič bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. Tomaž Zwitter prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda Lea Udovč, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!
»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela?
Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp
Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji.
V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: Divja odlagališča ostajajo žgoča problematika ob reki Vipavi. Mariborski Stanovanjski sklad po dolgem času znova načrtuje graditev najemniških stanovanj. Znanstveno-raziskovalno središče Koper se pridružuje 25-letni raziskavi o blaginji otrok. Tudi občini Kočevje naziv "mladim prijazna občina". V obnovljeni Sitarjevi hiši v Dolenjskih Toplicah bo poudarek na turističnih vsebinah.
Po septemberski svetovni premieri v Benetkah, se v slovenskih kinodvoranah že predvaja eden od najbolj pričakovanih filmov leta. Znanstveno-fantastični spektakel Dune: Peščeni planet je nastal v režiji Denisa Villeneuva po kultnem istoimenskem romanu ameriškega pisatelja Franka Herberta iz leta 1965. Pomembna filmska dogodka, o katerih bomo govorili, sta retrospektivi Abbasa Kiarostamija in Marca Reche v Slovenski kinoteki, ocenjujemo še Sadeže pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja, z vodomcem na lanskem Liffu nagrajeni film.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Beletrina že od leta 2018 podeljujeta mednarodno literarno nagrado ob podpori Mestne občine Koper. Prvi jo je prejel Josip Osti, tokratni nagrajenec po izboru petčlanske komisije pa je nemški pesnik Jan Wagner. Minuli konec tedna je kolektiv Beton Limited izvedel 29-urni dogodek, ki so ga poimenovali predstavnina. Ta je sestavljena iz prostorske instalacije, ki je hkrati intervencija in sled umetniškega ustvarjanja, vztrajanja, mišljenja in delovanja kolektiva. Vokalna skupina Gallina nocoj v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja s celovečernim koncertom praznuje svoj deseti rojstni dan: s prepletom ustvarjalnega in poustvarjalnega ter s programom za širok krog poslušalcev. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.
Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru, pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča, ki je tokratni gost nočnega programa. V nočno družbo vabi Tjaša Lotrič.
Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča. Laboratorij so vzpostavili v okviru mednarodnega projekta Twin Brain, pri katerem sodelujeta univerzi iz Berlina in Ženeve ter bolnišnica iz Trsta. S pomočjo sodobne opreme in umetne inteligence naj bi tako prišli do novih ugotovitev in razumevanj o možganih med gibanjem v realnem okolju. Večina raziskav je namreč doslej potekala le v statičnih pogojih. Z laboratorijem tako postavljajo mejnik, saj je tretji na svetu, ki se ukvarja s tovrstnimi raziskavami.
Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.
V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem.
V majski skupni oddaji programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A gostimo mednarodno najbolj citiranega slovenskega družbenega geografa Milana Bufona, ki je trenutno znanstveni svetnik Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Z urednikom Pavlom Volkom sta se v tržaškem studiu pogovarjala o njegovi najnovejši monografiji Ethnos in topos: družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015, ki je izšla pod okriljem založbe Annales in Slovenske Matice. Oddajo je pripravil Pavel Volk.
V mesecu marcu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, smo v oddaji Glasovi svetov naslovili položaj žensk v znanosti. Pogovarjali smo se z dr. Ano Hofman z Inštituta za kulturne in spominske študije, Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo doktorico kmetijske tehnologije s Ptuja Aleksandro Pivec, nekdanjo predstojnico ptujskega Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra in političarko; med drugim je bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v 13. in 14.vladi Republike Slovenije. Predtem je bila zaposlena na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je delovala tudi kot državna sekretarka, zadolžena za razvoj in pomoč pri povezovanju interesov aktivnosti med Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu ter matično domovino in rojaki v Sloveniji na področjih kulture, gospodarstva, mladih in EU sodelovanja. Ima dva sinova, stara 14. in 18 let in je zelo ponosna na svojega deda - blagopokojnega Stanka Čurina – znamenitega prleškega vinogradnika in vinarja. Pogovor z njo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V oddaji Poslovni mikrofon smo se posvetili Znanstveno raziskovalnemu središču Bistra Ptuj, ki skrbi tudi za spodbujanje podjetništva v Spodnjem Podravju. Prinašamo še pozitivno poslovno zgodbo, ki jo v sklopu projekta Cinderella soizvaja mariborski Nigrad. V ospredju tega mednarodnega projekta je namreč gradnja objektov iz recikliranih materialov.
Potem ko je bila v preteklosti pogosto deležna bolj obrobne pozornosti, se je letos ob pandemiji pokazalo, kako izjemno pomembna je znanost. V zgolj letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimerkoli iz zgodovine. Seveda pa so bili ključni predpogoji za ta podvig že zagotovljeni; številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bo drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino zgolj pospešeno nadaljevalo. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, je Nina Slaček preverila z nekaterimi letošnjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad. Gostje v studiu: - prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, - prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, - prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, - izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.
»Diplomat je pošten človek, ki so ga poslali v tujino zato, da bi lagal za svojo državo,« je na začetku 17. stoletja izjavil Henry Wotton, poslanec angleškega dvora v bavarskem Augsburgu. Dvesto let pozneje pa je nemški publicist Ludwig Börne zajedljivo pripomnil, da se mora diplomat naučiti treh reči: govoriti francosko, ne povedati ničesar in lagati. Očitno je, skratka, da sloves diplomatov ni docela neoporečen. A pri tem slej ko prej pozabljamo, da so cvetoča mednarodna trgovina in gospodarsko sodelovanje pa meddržavne kulturne in znanstvene izmenjave ter uspešen globalni boj proti lakoti, revščini, boleznim in podnebnim spremembam v pomembni meri mogoči le, kadar diplomati spodobno opravljajo svoje delo. Sploh pa nam je vsakokrat, ko izbruhne vojna, lahko žal, da oblastniki diplomatom niso dali še ene priložnosti več, da bi naposled zgladili zamere in poiskali kompromis med interesi v spor vpletenih držav. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kako natanko diplomati skrbijo, da se svet preprosto ne ustavi. Tako smo se med drugim spraševali, kako se je diplomacija razvijala skozi stoletja, katera znanja in značajske odlike morajo krasiti dobre diplomate in zakaj pregovorne diplomatske previdnosti oziroma tankočutnosti v komunikaciji s predstavniki drugih držav ne smemo odpraviti kot primera zavajanja, hinavščine ali lažnivosti. Pri vsem tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, politolog in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Boštjan Udovič, ki je v sodelovanju s prevodoslovko in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Tanjo Žigon, pred nedavnim za Znanstveno založbo Filozofske fakultete pripravil Uvod v diplomacijo in mednarodne odnose, učbenik za študente z Oddelka za prevajalstvo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: JoshuaWoroniecki (Pixabay)
Ob odzivih na pismo o vladavini prava, ki ga je premier Janša poslal v Bruselj, Delova komentatorja analizirata morebitne posledice v notranjepolitični sferi. Komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je ta teden opozorila na avtoritarno ravnanje vlade v času epidemije. »Izjavo sem bral več kot le z lastno naklonjenostjo, bral sem jo s priznanjem, prepoznavo, da je SAZU izdal nekaj, kar je vredno tako znanosti kot umetnosti,« je komentiral Janez Markeš. Izjava Komisije da je na mestu, saj skuša pokazati, da je, kot je menil novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden, koronavirus strokovno in ne politično stališče. Izjavi Komisije za človekove pravice je sledilo pojasnilo predsednika SAZU Petra Štiha, da so posamezni organi akademije avtonomni in da njihova stališča ne odražajo mnenja SAZU kot celote, je povzel Ali Žerdin. »SAZU je izredno konservativna ustanova in je vedno bila – vsaj v veliki večini – podložna oblasti. Od nje ima koristi,« je komentiral Markeš in poudaril, da je v SAZU izredno veliko prikrite politike, naklonjene sedanji oblasti, ki pa se dela apolitično. To da je del širše politične slike v Sloveniji, enako kot je, tako Žerdin, pismo premierja Janeza Janševodstvu Evropske unije, v katerem preizprašuje vladavino prava v EU. Kakšne bodo posledice pisma na zunanje- in notranjepolitičnem parketu?
Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.
V oddaji nadaljujemo niz pogovorov o nenavadnem času, ki ga je tako zelo zaznamovala pandemija koronavirusa. Tokratna gostja je sociologinja Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki se že vrsto let ukvarja z migracijami, družino in ranljivimi družbenimi skupinami. In ena bolj ranljivih skupin v času pandemije so tudi otroci, od najmlajših do mladostnikov. Posledice te izkušnje bodo zagotovo negativne za otroke iz deprivilegiranih in marginaliziranih skupin. Vendar so se v tem nenavadnem času lahko tudi marsičesa naučili. Pa ne samo otroci, med drugim poudarja naša sogovornica.
Naj bodo zdravstveni, psihološki, socialni, ekonomski, politični pa tudi povsem življenjsko-praktični pretresi, ki jih je v zadnjih nekaj mesecih sprožila pandemija novega koronavirusa, še tako hudi, si je vendarle treba priznati, da nismo prvi ljudje v zgodovini, ki se soočamo z nenadno, vseprežemajočo krizo, ki jo je sprožilo širjenje nove nalezljive in smrtonosne bolezni. Kako so se torej ljudje v preteklosti soočali z nevarnostmi, ki so jih, na primer, prinesle črna smrt sredi 14. stoletja, ponavljajoči se izbruhi kolere v 19. stoletju ali španska gripa ob koncu prve svetovne vojne? Kako se je spremenil njihov svet? Se lahko iz načinov, kako so se ljudje v preteklosti odzivali na zdravstvene krize, iz njihovih verjetij o bolezni in spremenjenih vedenjskih vzorcev, naučimo česa, kar bi bilo uporabno tudi za nas danes? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko, raziskovalko na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, dr. Urško Bratož. Naša gostja se namreč posveča preučevanju zgodovine medicine, epidemičnih bolezni in zdravstvenih praks pa tudi vpliva kužnih bolezni na življenjski vsakdanjik. Prav posebno pozornost namenja koleri, ki je sredi 19. stoletja v nekaj valovih pretresla severozahodno Istro. Tej temi je pred nekaj leti posvetila tudi vsestransko intrigantno monografijo Bledolična vsiljivka z Vzhoda. Z dr. Bratož se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Urške Bratož
Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, ko s eje pred 75. leti končala druga svetovna vojna, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane. Toda te ikonične podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v vsega šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte. Od z zemljo zravnanega britanskega Coventryja prek Dresdna in Varšave do Minska Evropejci na koncu povečini niso imeli kje bivati. Kot v knjigi Podivjana celina opozarja sodobni britanski zgodovinar Keith Lowe, so do konca vojne z delovanjem prenehale malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije, med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili. Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt vsepovsod, torej. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? Kako je mogoče, da je po pičlih 21 letih, ki so minila od konca prve svetovne, tako imenovane vélike vojne, za katero se je nekoč celo govorilo, da si v luči opustošenja, ki ga je pustila za seboj, nihče ne bo drznil začeti novega spopada, 1. septembra leta 1939 vendarle izbruhnila še druga svetovna vojna? Kateri zgodovinski dejavniki so pravzaprav vodili v ponovni ples smrti? – Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri zgodovinarje: dr. Kornelijo Ajlec, predavateljico na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Bojana Godešo, znanstvenega svetnika pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in dr. Egona Pelikana, znanstvenega svetnika pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Mati domovina kliče, spomenik padlim branilcem Stalingrada, Volgograd, Rusija (Goran Dekleva)
Menjavo letnih časov, spremembe v naravi so v mnogih tradicijah ljudje primerjali z vesoljnim redom obnavljanja. Različna ljudstva so tako iznašla ciklične koledarje, nekatera pa so datume postavljala v absolutni čas in točko začetka štetja. Del koledarskega leta so tudi meseci, ki so bili poimenovani po različnih božanstvih, vladarjih, številkah ali klimatskih značilnostih… Mesec marec, ki je bil v rimskem koledarju prvi mesec v letu, je dobil ime po bogu vojne Marsu, sušec je sicer staro slovensko ime za tretji mesec v letu, za čas, ko se zemlja napije snežnice in se začne sušiti… O mesecih in letnih časih, približno teden dni pred pomladnim enakonočjem in pred začetkom pomladi, tokrat v oddaji Kulturni fokus, v kateri se bo Magda Tušar pogovarjali s sodelujočimi na nedavnem, 11. Grošljevem simpoziju. Dr. Katarina Šmid, ki prihaja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, bo govorila o upodobitvi letnih časov na nagrobnih spomenikih Norika in Zgornje Panonije, dr. Monika Deželak Trojar z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU se bo osredotočila na letne čase in mesece v dramskih besedilih ljubljanskih jezuitov, z Makrobijevimi Saturnalijami in rimskim koledarjem nasploh se ukvarja Matej Petrič s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Luka Repanšek pa bo predstavil svet pred več tisočletji, letne čase v staro -in srednjevedskem obdobju.
Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZRC SAZU.
Ovo je specijal Radio Galaksije, snimljen na XV Konferenciji polaznika Istraživačke stanice Petnica, u Petnici. Gosti su nam bili naučni edukatori Nikola Božić (Istraživačka stanica Petnica) i Korado Korlević (Znanstveno-edukacijski centar Višnjan, Hrvatska).Pričali smo o konferenciji polaznika Istraživačke stanice Petnica, vaninstitucionalnom naučnom obrazovanju u Petnici i u Višnjanu, a sve to zapravo kroz priču o istraživanju i učenju kroz istraživanje, što je i glavna tema ove epizode.U drugom delu emisije, imaćete prilike da čujete i nekoliko polaznika istraživačke stanice Petnica i Znanstveno-edukacijskog centra Višnjan sa kojima smo razgovarali o njihovim ovogodišnjim radovima koje su predstavili na petničkoj konferenciji, ali i o tome šta je to što njih privlači ovim temama i nauci. Na ovom segmentu veliko hvala Katarini Kovačević i Mili Milovanović (geologije, ISP), Milanu Kresoviću i Nastasiji Petković (astronomija, ISP) i Magdi Topić (ZEC Višnjan).
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so pred dnevi odprli razstavo del, ki jih je baron Žiga Zois hranil v knjižnici, tudi središču razsvetljenke kulture na Slovenskem. Knjižnica, ki po številu knjig ni bila največja med knjižnimi zbirkami, je bila pa ena najbolj pomembnih v drugi polovici 18. stoletja in pozneje, je predstavljala zbirateljski projekt enega samega človeka. O Žigi Zoisu, od smrti katerega letos mineva 200 let, v oddaji Kulturni fokus avtorja razstave dr. Sonja Svoljšak, ki je skrbnica celotne Zoisove zbirke in dr. Luka Vidmar z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Z njima se bo pogovarjala Magda Tušar.
»Jedrska energija ni prijazen medvedek, ki bi ga lahko le malo pocrkljal.« Tako nama je ob obisku slovenskega raziskovalnega reaktorja Triga Mark II. v Podgorici dal dokaj hitro vedeti njegov vodja, strašno hudi doktor znanosti Luka Snoj. Vajeti centra, ki deluje pod dežnikom Instituta Jožef Stefan, je prevzel pred desetimi leti, ko je bil, če pravilno seštevava in odštevava, star manj kot 30. Približno četrtino tretjino leta je odsoten, ker je službeno v tujini, ko pa je v Sloveniji, prostore reaktorja odpira tudi tujim mednarodnim znanstvenim delegacijam. Quid pro quo. Medtem pa se tam vse leto izobražujejo nove generacije jedrskih fizikov, opravljajo pa tudi številne znanstvene eksperimente. Drži, jedrska energija še zdaleč ni medvedek, a obenem ni povsem neukrotljiva, še posebej, kot pravi Snoj, če se zavedaš njenega potenciala in do nje čutiš spoštovanje. Njena moč je izjemna, če pomislite, da lahko 10 kubičnih metrov velika jedrska sredica v krški elektrarni proizvede 40 odstotkov vse elektrike v državi, gorivo za njeno obratovanje pa pripeljejo le vsakih 18 mesecev. Po drugi stran pa je razvidno, kako uničevalna je lahko njena moč. Ameriški fizik in matematik Richard Feynman je o moči znanosti razmišljal nekako takole: Znanje je ključ, s katerim lahko odpiramo vrata do nebes ali do pekla. Znanstveno odkritje lahko družbi povzroči gorje, lahko pa tudi dobro. Kaj bo povzročilo, pa je odvisno od človeka.
V današnjem času ni težko slišati mnenj, da je zavest o znanosti kot dejavniku civilizacije »novi mit«. Tudi mogoče, toda brez nje ne bi bili tam kjer smo. In brez prenosa znanj in vednosti bi še težje sledili njenim spoznanjem. Informiranje o njenih dosežkih je pogoj njenega razvoja, in tako iz naše bogate arhivske zbirke prispevkov na temo, danes predstavljamo del daljšega razmišljanja zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, dr. Štefana Adamiča, ki ga je pripravil sredi 90-ih let. Govori o »znanstvenem informiranju v svetu«. Avtor je eden od pionirjev biomedicinske informatike pri nas, in prvi predstojnik sredi 70-ih ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti. Postavil je temeljne usmeritve delovanja inštituta, na katerih gradijo še danes. Področje biomedicinske informatike je umestil v znanstveno-raziskovalno polje delovanja, in ga izoblikoval v samostojno znanstveno-raziskovalno enoto. Bil je pobudnik in idejni vodja bibliografske zbirke Biomedicina slovenica, ki je vsebinsko in strukturno grajena po načelih sistema Medlars, z državne medicinske knjižnice ZDA, in dostopa do mednarodnih bibliografskih zbirk. Zaradi obsežnosti teh zbirk so dostop omogočili z neposredno povezavo inštituta z ustreznim svetovnim informacijskim centrom. Z nemškim inštitutom za medicinsko dokumentiranje in informiranje, je bila zveza vzpostavljena leta 1979. Šlo je za prvo takšno povezavo v takratni Jugoslaviji. Kot takšna je bila petnajst let najpomembnejši vir svetovnih znanstvenih informacij za medicinske strokovnjake v Sloveniji. (VIR: Novi slovenski biografski leksikon)
S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman.
Z digitalnimi tehnologijami opremljena sodobna družba beleži ogromno število informacij o svojih posameznicah in posameznikih. Knjiga Videni antropologa doktorja Dana Podjeda, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim, razkriva, kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja, od zvezdnikov do politikov, in pojasnjuje, zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno, da se milijoni naslajajo ob podobah ljudi, ki so slečeni do kože ali celo odrti in postavljeni na ogled. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
V epilogu serije Vse živo danes potujemo od časov Lucy pa do Homo Futurisa, zanimalo nas bo tudi, kaj je tisto, kar ljudi res dela – ljudi. Ljudje smo dolgo veljali za krono stvarstva oziroma krono evolucijskega razvoja. Danes je težko najti lastnosti, po katerih smo posebni. Živali uporabljajo orodja, imajo jezik z dialekti, svojo kulturo … Kaj popolnoma človeškega nam je torej še ostalo? Maja Ratej se je v sklepu serije odpravila na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je potekala tretja javna debata Frekvence X v tej sezoni. Z njo so bili še fiziolog Marko Kreft in antropologinja Petra Golja z Biotehniške fakultete, nevrolog Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike v Ljubljani in strokovni sodelavec Frekvence X biolog Matjaž Gregorič iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU.
Znanstveno je dokazano, da sanjamo približno dve uri na noč, kar v povprečnem življenju človeka nanese okrog 6 let. Ampak, a se spomnite vsaj delčka sanj iz prejšnje noči? Najverjetneje je tudi za vas pravi izziv priklicati v spomin podobe, ki so se vam tako slikovito odvijale v sanjah. S tokratnima gostjama, psihoterapevtko Andrejo Romih in mag. socialne pedagogike Zarjo Brumen, smo razložili pomen najpogostejših simbolov, ki se pojavljajo v sanjah, razkrili smo pomen mor in dejstvo, da so sanje odvisne od naše podzavesti, pričakovanj, subjektivnega stanja in še česa. O sanjah, natančneje o tem, ali obstajajo sanje, ki so jih že sanjali pa zanje želijo, da bi se uresničile, pa smo spraševali tudi naše nekatere ostale goste.
U svojoj agenciji koja se bavi prodajom životnih osiguranja, Smiljan je uočio jedan obrazac koji se ponavlja s njegovim zastupnicima – oni kojima ne ide najbolje su okruženi s ljudima koji prigovaraju i razmišljaju negativno. Tako je i s onima kojima ide jako dobro. Okruženi su s ljudima koji idu naprijed i koji razmišljaju pozivitivno. U ovoj epizodi Mini Motivatora Smiljan otkriva da je za savjet potrebno pitati osobe koje su uspjele stvoriti uspjeh u polju i industriji u kojoj se vi nalazite ili se želite nalaziti u budućnosti. Znanstveno je dokazano da je za svaku negativnu vijest koju čujete potrebno 7 pozitivnih da bi se negativna izbrisala. Postoji jedna izreka koja kaže – je li to mišljenje ili činjenica?
V letu 2018 je človek drzno posegel na področja, kjer ni bil še nikoli … Od prelomne misije na Sonce do prvih gensko spremenjenih otrok, od naravnost neverjetnih korakov v medicini do razvozlane skrivnosti svetlobe. Otresli smo se prakilograma, odkrili tekočo vodo na Marsu in bili plat zvona za okolje. Trije novinarji, trije pogledi … in ena znanost 2018! Znanstveno leto 2018 komentirajo Maja Ratej, Jan Grilc in Aljoša Masten.
Pred nekaj tedni je pri založbi Znanstveno-raziskovalnega središča Koper izšla knjiga Kultura na koncu jezika, pod katero se podpisujeta sinologinji Tina Čok in dr. Helena Motoh. Avtorici v omenjenem delu skušata predstaviti, kako je – po eni strani – narava kitajskega jezika vplivala na kulturne predstave tradicionalne in sodobne kitajske civilizacije in – po drugi plati – kako so miselni koncepti in kulturne formacije, ki so se v toku dolgih stoletij oblikovali v osrednjem cesarstvu, vplivali na naravo kitajske govorjene in pisane besede. Do kakšnih zaključkov sta se dokopali, smo v pogovoru z dr. Heleno Motoh preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Lydia Liu, Flickr
Poletje je pred vrati in to je čas, ko si malodane vsi Evropejci – ne glede na to ali si kaj takega lahko tudi privoščijo ali ne – želijo, da bi pobegnili na obale Sredozemlja in v blagodejni senci kakega borovega gozdička pozabili na težave, ki jih prinaša sodobno življenje. Sonce, morje in veter pri tem resnično lahko pomagajo, a, kot vemo, se je po tednu ali dveh praviloma treba vrniti v resničnost. Ali pa tudi ne. Kakor namreč ugotavlja antropologinja dr. Nataša Rogelja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti se zlagoma povečuje število ljudi, ki za seboj pustijo svoje službe, svoje domove, svoja utečena socialna okolja, si kupijo jadrnico in pričnejo živeti kot nekakšni morski nomadi. S svojimi plovili so pač nenehno – od januarja do decembra – na poti, na poti so od obale do obale, od pristanišča do pristanišča in to vzdolž celega Mediterana. Kaj te ljudi, te morske nomade pravzaprav napelje k tako radikalni spremembi življenjskega sloga? Kako poteka njihovo življenje na jadrnici? Česa si sploh obetajo od potovanja, ki nima nikakršnega cilja, od potovanja, ki je samemu sebi namen? – Na ta vprašanja je Nataša Rogelja, ki je pred časom več let tudi sama živela kakor eden izmed morskih nomadov, lani skušala odgovoriti v v angleščini pisani antropološki študiji Blue Horizons (Modra obzorja), no, pred nedavnim pa je v slovenščini pri založbi Aktivni mediji izdala še izrazito lirično, meditativno potopisno knjigo Trinajsti mesec, v kateri je bolj z literarnimi kakor teoretskimi prijemi skušala izrisati portret sodobnega morskega nomadstva. Do kakšnih zaključkov se je dokopala, smo skušali ugotoviti v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Pixabay
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.
Znanost v medijih. Nekdo pravi, da zunaj sije sonce, nekdo drug pa, da dežuje. Kako o tem poročati?
prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta, UL, in Medicinska fakulteta, UM doc. dr. Tomaž Grušovnik, Znanstveno raziskovalno središče, UP dr. Marjetka Golež Kaučič, ZRC SAZU dr. Tanja Španič, Veterinarska fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger 31. marec 2016, Atrij ZRC SAZU Uporaba živali v raziskavah je tematika, ki pogosto razdvaja javnost. Nasprotniki uporabe živali navajajo neetičnost... Preberi več
Po prvi svetovni vojni so na letovanje v Portorož vabili tudi z oglaševanjem, da tam ni komarjev. Kako je bilo zares, ne vemo, pa tudi o komarjih takrat verjetno niso prav veliko verjetno niso vedeli. Prve raziskave o teh dvokrilcih je pri nas naredila dr. Danica Tovornik z Inštituta za varovanje zdravja v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Potem raziskav ni bilo več, vse do zadnjih let, ko se je komarjem posvetila biologinja Katja Kalan, raziskovalka na Inštitutu za biodiverzitetne študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Vseh vrst na svetu je približno 3500, v Evropi jih živi 120, pri nas pa 28. Med njimi sta tudi invazivni vrsti, tigrasti in japonski komar, ki sta se po svetu razširili ob pomoči avtomobilskih pnevmatik in sta precej nadležnejši od drugih. Čeprav so komarji za marsikoga le golazen, pa so tudi pomemben del ekosistema. Če ne verjamete, poslušajte Noetovo bando. Katja Kalan letos spet raziskuje razširjenost komarjev, predvsem tigrastega. Če ga najdete, prosi, ji to sporočite na elektronski naslov tigrasti.komarji@gmail.com. Najbolj jo zanimajo podatki iz dolenjske, štajerske in gorenjske regije.