Podcasts about pahor

Majska epizoda podkasta je posebna iz dveh razlogov. Prvič, imam najmlajša gosta doslej; in drugič, snemano je v živo! Špela Dobrovoljc je mlada podjetnica, ustanoviteljica blagovne znamke trajnostnih, naravnih oblačil Goodwill.si. Luka Pečar Pahor je magister mednarodnih ved, mladi diplomat in ustanovitelj Inštituta Gajst. Srečali smo se na študentskem festivalu Ringlšpil in v zavetju šotora na deževno popoldne debatirali o aktivaciji mladih, o pomenu odnosov in diplomatske izobrazbe, o zeleni prihodnosti, podjetništvu, obštudijskih dejavnostih in še marsičem. Upam, da vam zvok dežnih kapljic deluje dodatno pomirjujoče :) Inštitut Gajst najdeš na Instagramu: @gajst.institut Špelo najdeš na www.goodwill.si Luka omenja podkast Naivni duh: https://open.spotify.com/show/4uQtrYcvx3x56o48G7e9Kl Luka omenja knjigo Kolektivni spomin (Maurice Halbwachs)

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije.

Po odločitvi ustavnega sodišča o zakonu o KGZS se vrstijo pozivi k odstopu kmetijske ministrice.V tekmo za predsednika Socialnih demokratov vstopa tudi gospodarski minister Han.Evropski parlament tarča ruskega vpletanja, belgijski pravosodni organi sprožili preiskavo.Slovenija v Varnostnem svetu Moskvo obtožila teptanja mednarodnega prava, slovenski uslužbenec na veleposlaništvu razglašen za nezaželeno osebo.Vodenje projekta drugi tir ocenjen kot nezadostno.Nadškof Zore: Tako kot je nadškof Uran, moramo tudi mi pred izzivi sodobnega časa ponavljati Da, Oče.Vreme: Jasno bo, popoldne lahko v hribovitem svetu nastane kopasta oblačnost.Pahor in Mattarella častna doktorja prava Univerze v Trstu.Papež bo septembra obiskal Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur.ŠPORT: Rokometašice proti Nemkam izgubile prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na olimpijskih igrah.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Danes pa zelo na kratko o nekaterih temeljnih vprašanjih bivanja. V tednu, ki ga začenjamo brez Petra, najprej pojasnjujemo, da odhod velikega šampiona v pokoj najverjetneje ni dokončen. V Sloveniji imamo zakonodajo, ki omogoča upokojencem, da pogodbeno delajo še naprej. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da je ta zakonodaja eden izmed razlogov za nezaposlenost med mladimi, a ostaja dejstvo, da je mogoče tudi iz pokoja po navadi z dotedanjim delodajalcem pogodbeno sodelovati še naprej. Tako si mislimo, da bo tudi Pero še kdaj pogodbeno skočil in kar je najboljše: lahko bo izbiral samo tiste skakalnice, ki so mu ljube; izognil pa se bo lahko potovanjem čez lužo ali na Japonsko. Tistim, ki nas zdaj napadete, češ da športni pokoj ni enak odhodu v penzijo, lahko ponudimo dva trdna argumenta. Ob slovesu od aktivnega skakanja je Peter v dar dobil uro, kar je standardno darilo, ki ga prejmejo penzionisti, in drugič; slavnostni večer ob upokojitvi je vodil upokojeni slovenski predsednik republike, ki pa pogodbeno tudi še dela naprej. Večkrat kot predsednik, večino časa pa je v šovbiznisu … A ker smo globoko analitična oddaja in smo z zanimanjem ter – kot vsi državljani na trenutke z ganjenostjo – spremljali slovo športnega junaka, ki je preželo vso slovensko družbo in celo vedno stoični Val 202, se moramo nujno vprašati, od kod športu takšen mobilizacijski potencial. Da pa ne bomo viseli nad glavo ubogemu Petru več, kot smo že, poglejmo še novejši primer. V Ljubljani sta istočasno na obisku nogometaš Ronaldo, ki tukaj gostuje s portugalsko nogometno reprezentanco in nemški kancler Olaf Scholz. Portugalska nogometna reprezentanca je sedma najmočnejša reprezentanca na svetu, nemško gospodarstvo pa je globalno tretje najmočnejše … Če bi obrnili, bi slika ne bila tako idilična, a o tem kdaj drugič. Na začetku; razumnemu ni treba pojasnjevati, kateri obisk je za Slovenijo, Slovence, našo prihodnost, gospodarske in pa tudi politične ter varnostne perspektive pomembnejši… Scholz se nas je sumljivo dolgo izogibal, ampak zdaj, ko je tu, njegov obisk prinaša pomemben politični ter gospodarski signal, upajmo da tudi premik v naši gospodarsko-politični stvarnosti. Portugalski nogometni zvezdnik pa prinaša 90 minut pasivnega užitka, pa še to za tiste, ki jim je nogomet pri srcu. A poglejmo si razliko v sprejemih. Ronaldo je pričakan s transparenti in občudovalci, nekateri so celo rezervirali sobe v hotelu, pred katerim so zbrani navijači, ki čakajo, da ga bodo za trenutek uzrli. Stožice bodo polne, vstopnice so razprodali v štirih minutah. Potem pa Scholz. Dobil bo varovano avtomobilsko kolono z Brnika, edino navdušenje pa bo povzročil mogoče pri deseterici članov najožje politične elite … Da razumemo vso tragikomično primerjavo med politiko in športom, moramo podobo obrniti; Scholz pride v Ljubljano en večer prej, nemška vlada rezervira celo nadstropje hotela, najbolj vztrajni pa upajo, da ga bodo uzrli pri zajtrku. Ronaldo pa pride zadnji trenutek, se sreča s Kekom in na tri četrt praznem stadionu odigra s slovensko reprezentanco. Ali še naprej. Upokoji se Borut Pahor, na tridnevnem dogodku v Šempetru pri Gorici se zbere 70 000 obiskovalcev, pred televizijo pa največje občinstvo tega leta. Gala prireditev vodi Peter Prevc, Pahor pa za slovo dobi uro. Ni, da se ne bi trudili … Hočemo reči, da si politiki, sploh v zadnjih letih, še kako trudijo pridobiti status, primerljiv tistemu športnih super zvezdnikov. A jim nekako ne gre, razen tistim, ki jih potem zmerjamo s populisti. Resnici na ljubo; popularnost ni na prvem mestu v opisu zadolžitev in nalog ne pri politikih, ne pri športnikih. Popularnost je primarna dejavnost predvsem pop pevcev in TV zvezdnikov, ostali imamo v družbi druge zadolžitve. Športniki, da tečejo hitro in skačejo daleč, politiki, da uspešno vodijo državo, vsi ostali pa, da se pritožujemo in hodimo v nakupovalna središča. Zdaj pa še zadnji in najbolj presenetljivi obrat v današnjem izvajanju. Trdimo, da smo z vsakim nadpovprečnim športnikom obsojeni na podpovprečnega politika! Stric Gauss je neusmiljen in ker nismo izvoljeno ljudstvo, v naši družbi biva točno določeno število nadpovprečno sposobnih posameznikov … Če se ti usmerijo v šport, kar je na Slovenskem zelo pogosto, nastane vrzel v drugih segmentih družbe, ki jo zapolnijo ali povprečni, v primeru politike pa celo podpovprečni posamezniki. Kajti izjemnost, recimo tista, ki jo je pokazal Peter Prevc, ni omejena samo na atletske sposobnosti. Povedano še drugače s primeroma iz današnje pripovedke … Peter Prevc bi lahko bil Borut Pahor, Borut Pahor pa nikoli Peter Prevc. In še naprej; Cristiano Ronaldo bi lahko bil Olaf Scholz, Olaf Scholz pa nikoli Cristiano Ronaldo.

Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay

Turizem smo ljudje - je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji v osemdesetih letih. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Tjaša Škamperle.

'Turizem smo ljudje' je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji iz osemdesetih let minulega stoletja. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala Tjaša Škamperle.

Der slowenische Zeichner Jurij Devetak hat mit dem Comic „Nekropolis“ die Erinnerungen seines Landsmanns Boris Pahor an dessen Zeit in deutschen KZ adaptiert. Eine Zeit geprägt von Gewalt, Todesangst und Hunger, gezeichnet in harten Hell-Dunkel-Kontrasten. Aus dem Slowenischen von Barbara Anderlič Schaltzeit Verlag, 172 Seiten, 25 Euro ISBN 978-3-946972-73-0

Na letošnjih študijskih dnevih Draga, 58-i po vrsti so bili, je Peterlinovo nagrado za svoje dolgoletno delo prejel Sergij Pahor. Njegova služba je bila novinarska na slovenskem radiu v Trstu, RAITrstA, sodeloval pa je v več slovenskih organizacijah, to so: Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, revija Mladika, Svet slovenskih organizacij, Slovenska skupnost … Zanesljivo lahko rečemo, da je in je bil zelo aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine na Tržaškem. Predsednik Društva slovenskih izobražencev in s tem eden bistvenih nosilcev odmevnih Študijskih dnevov Draga je bil kar 47 let.

Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala. To je bil eden od razlogov za snemanje dokumentarnega filma z naslovom Trst - pet življenjskih zemljevidov, v katerem peterica Tržačanov spregovori o svojih slovenskih koreninah, ki so različno vplivale na njihova življenja. Vsi pa opažajo pozitivne spremembe. Mesto je treba živeti, ker je tudi slovensko, pravi Živa Pahor, ko pojasnjuje kompleksne razmere v mestu. Prepričana pa je, da bi morala več k temu prispevati sama narodna skupnost. Kako je torej danes živeti in delati v Trstu, če si Slovenec? Foto: zajem zaslona

Nedavno je v slovenskem prevodu izšla knjiga Nikogaršnji sin, biografija Borisa Pahorja, ki jo je skupaj s tržaškim pisateljem napisala Cristina Battocletti, italijanska novinarka, urednica in pisateljica. Prevedla sta jo Edvin Dervišević in Tadej Pahor, slovensko različico je s predgovorom pospremil Adrijan Pahor, pisateljev sin. Cristino Battocletti je pred mikrofon povabil Goran Tenze. Zakaj je naslov knjige Nikograšnji sin, kako se je začelo tesno sodelovanje in prijateljstvo, kakšen odnos ima Cristina Battocletti do fašizma in do Slovenstva - v sproščenem pogovoru o vsem tem in še marsičem drugem.

Piše: Iztok Ilich: Bere: Aleksander Golja. Boris Pahor je bil v večini svojih knjig zelo oseben. Tudi če ni pisal v prvi osebi, je očitno, da gre zanj in da piše o svojih doživetjih. Posebno v zadnjih letih, ko je dočakal širše pisateljsko priznanje in nominacijo za Nobelovo nagrado, je marsikaj o sebi razkril tudi v številnih nastopih. Kljub temu je svoje najpomembnejše življenjske mejnike sklenil povzeti še v avtobiografiji. V prvi vrsti za italijanske bralce, ki so do njegovih zadnjih let življenja na robu Trsta in najvišjega državnega odlikovanja predsednika Mattarelle o njem večinoma vedeli le malo – ali nič. Slovenska izdaja je dopolnjen prevod lani v Milanu objavljene druge izdaje knjige, pri kateri je Pahor skoraj do zadnjega zavzeto sodeloval s pisateljico in urednico Cristino Battocletti. Pahorjeva svojevrstna duhovna oporoka Nikogaršnji sin z uvodom sina Adrijana najprej razgrinja pisateljevo življenjsko etično in politično usmerjenost. Skrbelo ga je širjenje osamljenosti, ki spodbuja narcisizem in individualizem, v manifestu Intelektualci, pesniki, ekonomisti in znanstveniki, združite se! pa je pozval k uporu diktaturi denarja. Zaradi suženjstva kapitalu in predmetom smo postali nečloveški, je verjel. Kopičenje stvari je zavrnil z besedami: »To vam zagotavljam jaz, ki še vedno nosim oblačila iz sedemdesetih let, staromodne srajce in raztrgane puloverje«. Predvsem pa se je ves čas zavzemal za ohranitev zgodovinskega spomina. »Svet ne sme pozabiti tega, kar se nam je zgodilo!« Pahor nadaljuje z najtršimi preizkušnjami od srede tridesetih do srede štiridesetih let, ko je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Da se ni pretrgala, kot se je mnogim drugim, je največ pripisal prirojeni kraški trmi in neustavljivi želji po znanju. Najprej si je sam otežil formalno pot do izobrazbe, nato pa se je z zagrizeno vztrajnostjo lotil študija. Med drugim se je naučil francoščine, nemščine in hrvaščine, kar mu je sredi vojne groze rešilo življenje. Kot prevajalcu v vojski in uničevalnih nacističnih taboriščih, kjer se je priučil še bolničarskih veščin, so mu prizanesli z najtežjimi deli, ki so ugonabljala izčrpane sotrpine. Premagal je tudi tuberkulozo in se iz sanatorja, kjer je okusil tudi prvo ljubezen, šele ob koncu leta 1946 vrnil v Trst – kot eden od le petnajstih iz konvoja šeststotih deportirancev, ki so bili februarja 1944 odpeljani v Nemčijo. Takrat se je, kot pravi, znova rodil in se, po nekaj začetniških objavah, čeprav je imel za seboj le šest let slovenske osnovne šole, bolj zavzeto lotil pisanja. Pahor brez zadržkov razkriva tudi ljubezenska razmerja, v katerih se je znašel, čeprav se je imel za nezanimivega fanta z manjvrednostnim kompleksom, izhajajočega »iz socialnega statusa absolutne ničle«. Po francoski bolničarki Arlette, ki so jo starši prisilili, da se mu je odrekla, a sta stike ohranila do njene smrti, je globoko sled zapustila zveza z Danico Vuk. To je bila zanj povsem nehotena nova ljubezenska izkušnja, ki se je neuspešno in žalostno končala; Dani je aprila 1944 skupaj z možem postala žrtev še danes nerazkritih morilcev. Sledila je pianistka Neva, ki je zanosila in zahtevala poroko. Ker jo je zavrnil, čeprav je prevzel odgovornost, je sina videl samo dvakrat; drugič le malo, preden je umrl za levkemijo. Tudi ko je v Pahorjevo življenje vstopila Radoslava Premrl, je ostal samotar. Tako kot je v gore običajno hodil sam, tudi pri pisanju ni želel nikogar v bližini. Žena je njegovo zahtevo po samoti občutila na lastni koži, je priznal. Sposobnost, da se je znala vedno bliskovito hudomušno ironično odzvati, ji je zavidal, a ga je tudi spravljala ob živce. Sledila so leta ločenega življenja, ko je zakonca poleg dveh otrok povezovalo izdajanje revije Zaliv. Skupnost očeta, samotarskega pisatelja, in matere z otrokoma je preživela mnoge težavne trenutke. Rada kljub pismom in namigom, ki so ji prihajali na uho, ni prelomila predporočne zaobljube, kot jo je razumel on. »Zame je bila kot angel, saj je do potankosti razumela naravo mojega 'posebnega' vedenja,« je iskreno priznal in potrjeval s posvetili v knjigah. »Z Rado,« je še zapisal, »se nisva nikoli nehala ljubiti, dokler ji ni začelo pešati srce.« In: »Bila sva zaprt, umirjen par. Nikoli nisva imela gostov, redko sva šla na počitnice daleč stran.« Na vprašanje, zakaj se nikoli ni mogel igrati z Majo in Adrijanom, čeprav ju je imel iskreno rad, si je sam odgovoril: »Zaradi omejitev in travm, ki sem jih doživel v času fašizma, je bilo zame tako, kot da sploh ne bi občutil otroštva in mladostništva.« Šele v poznih letih so se družinski stiki otoplili. Boris Pahor v nadaljevanju brez zadržkov razkriva še druge svoje posebnosti: »Nisem ljubitelj druženja ob kavi, še manj v gostilni. Vina ne maram …« In: »Razen Kocbeka in Jančarja nikoli nisem imel pravih prijateljev.« O druženju s prvim pove več v poglavju o posledicah leta 1975 v posebni izdaji Zaliva objavljenega intervjuja, kjer je Kocbek razkril grozoto zamolčanih povojnih pobojev. Pisatelj Boris Pahor se poslovi s pobudo, naslovljeno mladim, »da bi si zapomnili, da je treba ohranjati tisto iskrico upanja v pravičnost, ki smo jo deportiranci gojili v temačnosti lagerja in jo kljub grenkim spoznanjem o pozabi naših žrtev gojimo še naprej«. Knjigo zaokrožata dodatek s komentirano bibliografijo Pahorjevih objav, spominskima zapisoma Cristine Battocletti na njuno prvo in zadnje srečanje ter izbor fotografij iz družinskega arhiva.

Dobre pomorščake je reba iskati v hribih, torej v zaledju, je zgolj ena od misli dr. Miroslava Pahorja, utemeljitelja zgodovine slovenskega pomorstva, naše pomorske identitete in pomorske muzeologije pri nas. Bil je prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki ga je tudi zasnoval. V njegovo središče pa ni postavil ladje, temveč človeka-pomorščaka. O njegovem obširnem delu priča pravkar izdana monografija v dveh zvezkih, z naslovoma Vse potijo vodijo na morje in Morje je vedelo - zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini. Nastala je v sodelovanju Univerze na Primorskem in Pomorskega muzeja. Več o Miroslavu Pahorju, izjemnem raziskovalcu naše pomorske zgodovine in življenja ljudi, povezanih z morjem, pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Epizoda 0 novega podkasta Mihilizem je posneta pred publiko na Avdiofestivalu Radia Slovenija v ljubljanski Cukrarni. Gost je Borut Pahor. Sodi med domače politike, ki so najbolj zaznamovali obdobje po osamosvojitvi. Nekdanji premier in predsednik republike s svojim slogom delovanja redkokoga pusti ravnodušnega, tudi zdaj, ko uradno ni več politik, temveč podkaster, brez dvoma pa še vedno vplivnež.

Danes pa na kratko o enem temeljnih vprašanj vsakdana, o katerem bomo lahko razpravljali med dolgimi obmorskimi večeri, ko nam bodo sončne opekline najedale kožo in komarji najedali človeško bistvo. Da ga zastavimo, moramo nekoliko korakov v času nazaj.Pred leti nas je namreč največji politik levih in desnih socialdemokratov, bivši predsednik v vseh institucijah naše krhke demokracije, mislec in vplivnež Borut Pahor, poskušal priključiti na nemško-francoski vlak. Kot večina stvari v življenju, izvzemši preprodajo rabljenih vozil, mu kompozicija ni uspela. Takrat smo se vprašali "čemu", te dni pa smo vsaj delno dobili dogovor. Nekaj tednov nazaj je v Franciji francoski policist med nadzorom prometa ustavil voznika in ga med postopkom ustrelil. Nekaj dni nazaj v Sloveniji sta med nadzorom prometa slovenski policist in policistka ustavila voznika, ki ju je med postopkom ustrelil. Mogoče kdo poreče, da je hudič v podrobnostih … Da je v Franciji mladenič preminil, naša policistka pa je bila samo ranjena; a pri napadu s strelnim orožjem so to povsem nepotrebne podrobnosti. Ker ko gre krogla iz cevi, preidemo na koordinatni sistem z milimetri. V primeru francoskega mladeniča nekaj milimetrov bolj levo in bi preživel, v primeru slovenske policistke nekaj milimetrov nižje in proti desni in bi umrla. Tako da bistvo obeh dogodkov je identično, le razmerja so obrnjena. Hočemo povedati, da v Franciji policisti streljajo voznike, v Sloveniji pa vozniki policiste. In zaradi te – lahko jo imenujete tudi kulturne razlike – Pahorju ni uspelo izvoljenega ljudstva odpeljati na francosko-nemški vlak. A ta teza se zdi celo za ohlapno radijsko oddajo nekoliko preveč enostavna, predvsem pa ne upošteva dogodkov, ki so se zgodili po obeh napadih. V Franciji vemo, kaj se je zgodilo; dvignil se je ogromen protestniški val, ki je na nasilje odgovoril z nasiljem in ko so celo sorodniki nasilno umorjenega pozivali k umiritvi razmer, češ da nasilje ni rešitev. V Sloveniji po napadu na policistko ni bilo nobenih protestov … Kako pa naj bi tudi bili? Mar naj bi šli ljudje na ulice in nasilno protestirali, ker smo državljani nasilni do policistov? Če bi bili načelni, bi morali storiti prav to, a se zdi, da je tak moralni kredit slovenska policija porabila med tem, ko je bila nasilna med sicer izvorno nenasilnimi protesti – najprej ob mariborskih dogodkih 2012, nazadnje pa med protesti v koronskem času … Kakorkoli, da nas preveč ne odnese iz glavnega toka zgodbe. Slovenci nismo protestirali tako kot so Francozi. Kljub temu, da je šlo v francoskem primeru za nasilje institucije nad posameznikom, v slovenskem pa za nasilje posameznika nad institucijo, je nasilje v svojem golem bistvu vedno in predvsem nasilje. Moralno bi bili nenasilni protesti proti nasilju nad policistko enako upravičeni kot so bili francoski protesti, dokler so bili nenasilni. Seveda se protesti, ki trajajo dolgo, oziroma predolgo, praviloma spremenijo v svoje nasprotje. Nasilni protesti proti nasilju so enako absurdni, kot je pričakovati, da na Dolenjskem ustavljeni voznik ne bo nažgan. Medtem ko po mnogih evropskih državah potekajo protesti ali protestne akcije proti nasilju, se v Sloveniji ne dogaja nič podobnega. Zakaj in čemu je tako? Razlaga, ki jo ponujamo in za katero upamo, da je napačna, je hkrati razlaga, ki nas loči od omikanih evropskih narodov, in je tista cokla, ki je naš vagon zadržala na postaji ne glede na to, kako je postajni načelnik Pahor mahal z lopatico in piskal v piščalko. Slovenci ne moremo protestirati proti nasilju, ker smo z njim tako prežeti, da je nemogoče, kako bi protestirali proti nečemu tako zraščenem z nami, da je postalo neodtujljiv del naše narodne zavesti! Kritik poreče, da gre za prazne marnje, saj se pri nas ne streljamo, ne pobijamo tako intenzivno in uspešno, kot kje drugod po zahodnem svetu. Mogoče res; a čeprav tudi na tem področju napredujemo in se od klasičnega  nasilja sekire, alkohola in ljubosumja premikamo k mafijskim umorom in ostalim sofisticiranim nasilnim rabotam, je slovensko nasilje posebno nasilje. Je bolj anonimno nasilje, ki bi ga nepoučeni stežka ločil od zares slabih manir. Obrekovanja, zmerjanja, medvrstniško, sosedsko, medijsko in nasilje neučinkovitih institucij ter tem podobna nasilja, ki nikoli ne bodo privedla do epohalnih bitk in sijočih zmag, a so prav tako boleča, nasilna, nepravična in za družbo hromeča nasilja, kot je streljanje vse naokrog. Nasilje malih narodov se pač razlikuje od nasilja velikih, ki imajo lestvico nasilja vzpostavljeno, če ne drugače, skozi imperialno zgodovino. Ko je oni voznik nameril orožje v policistko, so ga krasili trije konstitutivni elementi slovenskega nasilja, ki jih kot družba ne le toleriramo, temveč kot narod tudi ujčkamo: alkohol, pomanjkljivi kultura in vzgoja ter absolutno nespoštovanje institucij.  

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Minuli teden je, brez pretiranega pompa, v 85. letu starosti umrl politik Miran Potrč. Karkoli si že mislimo o starem komunistu, po prelomu »demokratično prenovljenem« v socialdemokrata, je šlo za človeka, ki je politično obrt imel v malem prstu. In če je bilo v prvih letih demokracije obrtniško obvladovanje politike domena preobraženih komunistov, medtem ko so se politično zeleni pomladniki učili na (pred)dragih lastnih napakah, je trideset let kasneje marsikaj drugače.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Minuli teden je, brez pretiranega pompa, v 85. letu starosti umrl politik Miran Potrč. Karkoli si že mislimo o starem komunistu, po prelomu »demokratično prenovljenem« v socialdemokrata, je šlo za človeka, ki je politično obrt imel v malem prstu. In če je bilo v prvih letih demokracije obrtniško obvladovanje politike domena preobraženih komunistov, medtem ko so se politično zeleni pomladniki učili na (pred)dragih lastnih napakah, je trideset let kasneje marsikaj drugače.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Prisluhnili smo razmišljanju Špele Pahor o trenutnih bolečinah Etiopije in tamkajšnjih ljudi.

Prisluhnili smo razmišljanju Špele Pahor o trenutnih bolečinah Etiopije in tamkajšnjih ljudi.

Boris Pahor ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, na katere je opozarjal mednarodno skupnost. Še v zadnjih letih življenja, ko je umiralo njegovo telo, je v njem tlela silna energija, ki jo je izžareval. Njegova smrt v 109. letu starosti je bila eden izmed dogodkov, ki so vzbudili največ pozornosti na področju kulture, pa tudi širše. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Na začetku njenega mandata je izbruhnila afera, povezana s ponaredki v narodnem muzeju, razvedelo se je tudi za zlorabo v primeru Fotopub. Nobelovo nagrado za književnost je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux, nagrada Ingeborg Bachmann, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad na nemškem govornem območju, pa je šla v roke slovenski pisateljici Ani Marwan. Pregledali bomo, kateri so bili filmi, razstave, predstave in knjige leta, ki jih priporočamo. Poslušajte nas, ko bomo odstirali svetle, pa tudi manj svetle plati leta 2022 na področju kulture.

Novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar bo popoldne prisegla na slavnostni seji državnega zbora, jutri pa bo od svojega predhodnika Boruta Pahorja prevzela posle in tudi uradno začela petletni predsedniški mandat. Pahor je v dopoldanski poslovilni poslanici sporočil, da je v predsedniški palači vse pripravljeno za prihod nove predsednice in ji zaželel uspešno delo. Pirc Musarjeva je v ospredje mandata postavila učinkovito zunanjo politiko, socialno pravičnost in vključenost ter podnebna vprašanja. Druge teme oddaje: - Moskva kritična do novih ameriških dobav orožja Kijevu - Turčija ocenjuje, da Švedska še ni storila dovolj za vstop v NATO - V koprskem pristanišču pretovorili milijonti kontejner

Združenje zdravnikov družinske medicine je popoldne slabe delovne razmere navedlo kot ključen problem družinske medicine. Kot je povedala Marija Petek Šter z ljubljanske medicinske fakultete, študente od specializacije odvrne prav izkušnja v sistemu, saj se za družinsko medicino sicer zanima četrtina študentov zadnjega letnika medicine. Drugi poudarki oddaje: - Odhajajoči predsednik Pahor za Radio Slovenija: prihodnje leto bo politično zelo zahtevno - Državni svet z vetom zadržal novelo zakona o Finančni upravi; vnovična parlamentarna potrditev negotova - Slovenska policija se pred vstopom Hrvaške v schengen pospešeno pripravlja na spremembo mejnega režima.

Predsednik Pahor je ponovno izročil zlati častni znak svobode Republike Slovenije šesterici slovenskih osamosvojiteljev (Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel, Bavčar), ki ga je 24. junija 1992 ta šesterica prejela, potem pa, leta 1993, protestno vrnila. To je storila zato, ker je bilo prav táko odlikovanje podeljeno dr. Ljubu Bavconu, ki je bil dolgoletni član totalitarnega represivnega režima in sotvorec boljševističnega jugoslovanskega in slovenskega kazenskega aparata. Po Bavconu je bil zlati znak podeljen tudi dr. Janku Pleterskemu, očitnemu nasprotniku slovenske samostojnosti, ki je prav njej grozil z vsemi mogočimi negativnimi posledicami. Zaradi tega je omenjena skupina tedaj odlikovanja skupaj z javnim protestnim pismom ostentativno vrnila.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Predsednik Pahor je ponovno izročil zlati častni znak svobode Republike Slovenije šesterici slovenskih osamosvojiteljev (Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel, Bavčar), ki ga je 24. junija 1992 ta šesterica prejela, potem pa, leta 1993, protestno vrnila. To je storila zato, ker je bilo prav táko odlikovanje podeljeno dr. Ljubu Bavconu, ki je bil dolgoletni član totalitarnega represivnega režima in sotvorec boljševističnega jugoslovanskega in slovenskega kazenskega aparata. Po Bavconu je bil zlati znak podeljen tudi dr. Janku Pleterskemu, očitnemu nasprotniku slovenske samostojnosti, ki je prav njej grozil z vsemi mogočimi negativnimi posledicami. Zaradi tega je omenjena skupina tedaj odlikovanja skupaj z javnim protestnim pismom ostentativno vrnila.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V 47 občinah so včeraj v drugem krogu izbirali župane. Za največje presenečenje so poskrbeli volivci v Celju, kjer se po 24-ih letih od županovanja poslavlja Bojan Šrot. Nasledil ga bo skoraj 30 let mlajši Matija Kovač. V preostalih mestnih občinah pa so izidi takšni - v Mariboru je drugi mandat dobil Saša Arsenoviča, tudi v Kranju bo še naprej županoval Matjaž Rakovec. V Novi Gorici je slavil Samo Turel, v Murski Soboti Damjan Anželj, v Krškem pa Janez Kerin. Druge teme oddaje: - Predsednik Evropskega sveta Michel danes prvič pri Golobu, Pahor na zadnjem srečanju z Mattarello - Ob svetovnem dnevu tal opozorila o preobsežni pozidavi; po njivskih površinah smo na repu Evrope - V četrtfinale nogometnega prvenstva še Angleži in Francozi

Zaradi prepričljive podpore zakonom o RTV, dolgotrajni oskrbi in vladi je državna volilna komisija prejela predlog, da bi uradne izide objavila prej kot 47. dan od odločanja na referendumih. Po prepričanju več članov državne volilne komisije namreč ni zelo verjetno, da bi podatek o številu umrlih od dneva sestave volilnih imenikov do sklepa glasovanja odločilno vplival na ugotavljanje kvoruma oziroma veljavnost referendumskega odločanja. Člani komisije bodo o tem razpravljali v četrtek. Druge teme oddaje: - Pahor na zadnjem predsedniškem obisku v tujini v Zagrebu poudaril, da arbitražni sporazum nima alternative - Obrambni minister Šarec v Kijevu o nadaljnji pomoči naše države Ukrajini - 19. Animateka v Ljubljano prinaša osem celovečernih animiranih filmov, več kratkih in izbor animiranih dokumentarcev

V predsedniški palači sta se danes o primopredaji poslov pogovarjala odhajajoči predsednik Borut Pahor in novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Da bo prenos pooblastil potekal nemoteno, se bo nova predsednica z vsem, kar jo čaka, začela seznanjati po 5-em decembru. Vse do prevzema polnih pooblastil 23-ega decembra se bo o zadevah, predvsem o Zahodnem Balkanu, posvetovala tudi s Pahorjem. Druge teme oddaje: - Geoplin v Alžiriji podpisal pogodbo za dobavo plina, zadostoval bo za tretjino slovenskih letnih potreb - Kritike Rusije zaznamovale začetek vrha G20 na Baliju, ki ga spremljajo tudi odmevna dvostranska srečanja - Število prebivalcev sveta je danes preseglo 8 milijard; kdaj bo doseglo vrhunec?

Kako sta se deček iz levega in deklica iz desnega brega našla na sredi reke. Kako so starši začeli razmišljati … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Max Bollinger/Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Sindikati javnega sektorja in vlada so vendarle zbližali stališča in so tik pred podpisom dogovora. Kot pojasnjuje pristojna ministrica Sanja Ajanovič Hovnik, naj bi bila višja že oktobrska plača, uslužbenci bi dobili več tudi za prehrano. Odprto ostaja vprašanje, s katerim mesecem prihodnje leto bi plače zvišali za en plačni razred. V oddaji tudi: - Vlada pospešuje vlaganja v obnovljive vire energije s številnimi zakonskimi podlagami; brez dolgotranjih postopkov predvsem za sončne elektrarne - Začetek splošne razprave generalne skupščine Združenih narodov; Pahor in Fajon s prizadevanji za podporo nestalnega članstva Slovenije v varnostnem svetu - Zelenski pozval mednarodno skupnost, naj Rusijo prepozna kot teroristično državo

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano prinaša analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjega časa: najprej o bizarnem intervjuju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki vedno znova užene novinarje v kozji rog s svojim pahorjanstvom in populizmom. Nato o novih kandidatih za novega predsednika, predvsem razvpiti psihoanalitičarki Nini Krajnik, ki hitro postaja neke vrste ideološka ikona in up opešane desnice, nova Spomenka Hribar. Na koncu pa še o zaostrenih razmerah na RTV Slovenija, kjer bo potrebna biopolitika upora: novinarski kolektiv si lahko pribori svobodo le s svojimi lastnimi telesi, v bitki za kamere in mikrofone, ki so jim odvzeti. Vedno je čas, da poskrbimo zase z intelektualno samoobrambo. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju. Blog in s tem tudi podkast lahko podprete na platformi www.novdan.si.

Pozivi k iskanju rešitev za blaženje posledic visokih cen energentov so z dneva v dan večji. Z morebitno umiritvijo vojne v Ukrajini se bodo cene najverjetneje nekoliko umirile, a kot zatrjuje direktor Elesa Aleksander Mervar zdajšnje napovedi niso obetavne. Cene električne energije bi se lahko povišale še za od dva- do trikrat. Kako lahko pomaga država? Druge teme: - Iskanje enotnega stališča Slovenije do Ukrajine: v novem pismu premierju Golobu in zunanji ministrici Fajon pozivi k odločni podpori ukrajinski obrambi - Pahor začel posvetovanja o kandidatih za predsednika Računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije; bo treba razpisa ponoviti? - Ob svetovnem dnevu krvodajalstva pozivi k čim večji vključenosti v darovanje krvi; v Sloveniji velik problem pridobitev redkih krvnih skupin

Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se spominjamo tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode. Foto: Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons"Vprašanje obstoja slovenskega jezika ni bilo nekaj, s čimer bi se šalili. Zanj je zastavljal svoje življenje."Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se bomo spomnili tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode.

Lo scorso 30 maggio se n'è andato, all'età di 108 anni, lo scrittore triestino Boris Pahor, uno dei massimi esponenti della letteratura slovena. Ci lascia un'opera vasta e di immenso valore, tr adotta con colpevole ritardo in Italia. Pahor è stato due volte ospite a Festivaletteratura, la prima, nel 2008 proprio in occasione della pubblicazione di “Necropoli”, forse la sua opera più conosciuta: scritta nel 1967 e arrivata al grande pubblico italiano solo 50 anni più tardi, “Necropolis” è il racconto della sua esperienza nei campi di concentramento nazisti. Oggi a “Voci di Festivaletteratura” vogliamo ricordare questo grande testimone del Novecento riproponendovi l'audio del primo incontro di Pahor a Mantova. L'intervista, in quell'occasione, è stata a cura del giornalista Piero Dorfles.

Albath, Maikewww.deutschlandfunk.de, BüchermarktDirekter Link zur Audiodatei

Karches, Norawww.deutschlandfunk.de, BüchermarktDirekter Link zur Audiodatei

Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletjeV 109. letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in – četudi pogosto kritičen do Evropske unije – vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, k čemur nas je vseskozi neutrudno pozival, se pogovarjamo z gosti pred mikrofonom: Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.   Boris Pahor v BBC-jevem dokumentarnem filmu Mož, ki je preveč videl: Mislil sem, da bo človeštvo spremenilo svoj pristop k življenju, odnos do drugega. A kaj smo doživeli? Hirošimo in Nagasaki, dvajset let vojne brez orožja. Je to življenje, zaradi katerega se je splačalo biti v taborišču?

Geboren und aufgewachsen in der Hafenstadt Triest, überlebte er mehrere Konzentrationslager und schrieb darüber. Im Alter von 108 Jahren ist der Autor Boris Pahor gestorben: einer der bedeutendsten Autoren slowenischer Sprache und literarischer Zeitzeuge.Von Tomas FitzelDirekter Link zur Audiodatei

Fitzel, Tomaswww.deutschlandfunk.de, Kultur heuteDirekter Link zur Audiodatei

Pongratz, Elisabethwww.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9Direkter Link zur Audiodatei

Seznam kandidatov za ministrice in ministre 15. slovenske vlade je popolnjen. Levica in Gibanje Svoboda sta namreč predstavila še tri manjkajoča imena, v državnem zboru potrditev dobiva tudi predlog zakona o vladi, ki omogoča njeno potrditev; vlada bo imela 20 resorjev, od tega bo eden brez listnice. Drugi poudarki oddaje: - V Državnem zboru spremembe zakona o vladi, predsednik Pahor bo vodje poslanskih skupin gostil v ponedeljek. - Iz mariupoljske jeklarne evakuirali 260 ukrajinskih borcev; Kijev in Moskva želita izmenjati ujetnike. - Nova francoska premierka Elisabeth Borne kot adut iz rokava predsednika Macrona pred parlamentarnimi volitvami.

Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju je predsednik republike Borut Pahor v nagovoru poudaril, da je uporništvo del našega narodnega značaja. Kot je še dejal, bo tisti, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal, kar po Pahorjevih besedah velja tudi za ukrajinski narod. Druge teme: - V Bruslju, Varšavi in Budimpešti Moskvi očitajo izsiljevanje - Evropska komisija proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja sredstev z vladavino prava - Slovenija v najnovejšem poročilu Sveta Evrope o medijski svobodi večkrat omenjena ob Madžarski in Poljski

Nova slovenska vlada bi lahko svoj mandat nastopila v začetku junija, je po današnjem srečanju s predsednikom stranke Gibanje Svoboda Robertom Golobom dejal predsednik republike Borut Pahor. Kot je dejal, je Golobu zagotovil polno sodelovanje, zlasti v njegovi želji, da bi vlado oblikoval čim prej. Golob je ob tem dodal, da si želi operativne vlade še pred parlamentarnimi počitnicami, da se lahko ta pripravi na morebitno poslabšanje covidnih razmer v jeseni in na ukrepe za blažitev energetske draginje. Drugi poudarki oddaje: - Ob pričakovanih kadrovskih menjavah generalni direktor Finančne uprave Ivan Simič napoveduje umik s položaja. - V Osnovni šoli Žužemberk je bil dopoldne sprožen strel. Po domnevni nesreči z orožjem je lažje ranjen en človek, neuradno mladoletnik. - Zahod obljublja dodatno orožje Ukrajini, Združeni narodi krepijo diplomatska prizadevanja za prekinitev ruskih napadov.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami lahko volivke in volivci danes, jutri in v četrtek predčasno glasujejo. To je že storil predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tem dejal, da je vsak glas neprecenljiv glasnik demokracije. Ostale teme: - Objavljen je razpis za javna najemna stanovanja iz Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija bo iz evropskega sklada za okrevanje prejela 60 milijonov evrov posojil. - Ruska vojska je začela obsežno ofenzivo na območje Donbasa. - Huda prometna nesreča na štajerski avtocesti je zahtevala dve življenji, več ljudi je poškodovanih. Vzrok naj bi bila vožnja v napačno smer.

V zadnjih dneh je verjetno jutro nekoliko lažje premagovati tudi tistim, ki jim je načeloma vseeno za rane in zlate ure, ki so se za slovenske športnike na olimpijskih igrah dobesedno uresničile. Že tradicionalno vsaj približno ob zimski olimpijski termin sovpade slovenski kulturni praznik, kar so nekateri ob sončnem vremenu izkoristili za romanje v Prešernov rojstni kraj svet Marka, nekateri, ki so pa s kulturo poklicno povezani pa so razmišljali nekoliko manj, če sploh, prešerno. Valentin ima torej ključ do korenin volilnih list. Čeprav se verjetno marsikdo veseli 24. aprila, nas do tja loči še kar nekaj mučnih tednov. Ne slepimo se. Čeprav si predsednik Pahor želi drugače, bo kampanja, milo rečeno, podla. Nedvomno bo veliko zavajanj in jemanja iz konteksta. Zato bo treba biti previden. Za preverjanje izjav bo v post-resničnem obdobju treba napeti vse sile. Zdaj, ko bi ga spet najbolj potrebovali, da bi vladajočim in vsem nam tako kot vedno neposredno nastavil ogledalo, pa je zares odšel edinstven Marko Brecelj. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev. Te bodo 24. aprila oziroma na prvi možni datum. Mandat bo Pahor podelil tisti kandidatki oziroma kandidatu, ki mu bo uspelo zbrati najmanj 46 glasov poslancev. To bodo morali na prošnjo predsednika svoj glas podpreti tudi s podpisom. Druge teme: - Fiskalni svet opozarja, da ugodna gospodarska klima zakriva poslabševanje stanja javnih financ - Levica parlamentu predala podpise za začetek referendumskih aktivnosti o nakupu oklepnikov - Ukrajina napoveduje vojaške vaje kot odgovor na ruske in beloruske