Podcasts about lutkovno

Lutkovno gledališče Ljubljana bo s predstavo Nekje drugje, v režiji Tina Grabnarja konec tedna gostovalo v Nemčiji. V Tržiškem muzeju so pred Gregorjevim odprli razstavo, ki predstavlja šego spuščanja luči po vodi Ko gre vuč u vodo. Pokrajinski muzej Maribor vabi na Cvetlični večer z glasbo, ki bo drevi (petek 7.3.) ob 18h skupaj z odprtjem občasne slikarske razstave Marije Auersperg Attems.

premiera: LGL, 6. februar 2025 Radio Slovenija, 7. februar 2025, info oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili senčno predstavo z naslovom Mali nauki o čudenju, ki temelji na sporočilih ameriške biologinje in okoljevarstvenice Rachel Carson. Iz njene dokumentarno pisne zapuščine sta lutkovnem predstavo za odraščajočo publiko zasnovala Enrica Carini in režiser Fabrizio Montecchi. Ogledala si jo je Magda Tušar:

Premiera: 16. januar 2025, Kulturnica LGL informativne oddaje, Radio Slovenija V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v okviru raziskovalnega in eksperimentalnega sklopa BiTeater nastala predstava Hiša iz pločevine. Lutkovni vestern, kot je umetniško avanturo v puščavsko prostranost in utesnjeno urbanost označila ustvarjalna zasedba z režiserko Jano Nunčič, dramaturgom Domnom Šumanom, avtorico likovne podobe in scenografko Lariso Kazić, se izhodiščno opira na zgodbo Trije, ki si želijo h kralju angleškega pisatelja Magnusa Millsa, naslavlja pa generacijsko raznoliko publiko. Predstavo o upornem pomikanju k smislu in begajočem iskanju kraja svoje sreče, si je ogledala Magda Tušar

Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar, direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si

Lutkovno gledališče Ljubljana: Pisma z roba gozda premiera 28. november informativne oddaje Radia Slovenija Pisma z roba gozda si te dni v Lutkovnem gledališču Ljubljana pošilja živalska druščina, domovanja katere oblikujejo raznovrstna življenjska okolja, zbližujejo pa jih – slišati je protislovno - značajske pomanjkljivosti in statusne razlike, trenja med življenjskimi vzorci in bogastvom temperamentov. Nagrajena dramska pripoved, ki je bila doslej prirejena tudi za animirani film, je delo priznane hrvaške avtorice, teatrologinje, dramaturginje in performerke Jasne Žmak. Pisma z roba gozda je za slovensko občinstvo prevedla in priredila dramatičarkami in dramaturginja Simona Hamer, predstavo pa je režirala Anđelka Nikolić … Avtorica:Jasna Žmak Režiserka:Anđelka Nikolić Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja:Simona Hamer Igrajo:Ana Hribar (Sova), Alenka Tetičkovič (Veverica), Rok Kunaver (Tiger), Jan Bučar (Jež), Jernej Kuntner (Slon), Nina Ivanič (Želva) in Urška Hlebec (Krtovka) Scenografa:Radivoje Dinulović in Anđelka Nikolić Kostumografka:Mateja Čibej Koreografka:Bojana Robinson Avtorica glasbe:Polona Janežič

Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših lutkovnih predstav in se poklanjajo izjemnim lutkarjem, ki so soustvarjali lutkovno umetnost v Mariboru in v slovenskem prostoru. Lutkarje povezuje ljubezen do lutk, želja po raziskovanju vizualne plati lutkovne umetnosti, pogosto tudi osebna skromnost, pravi umetniška vodja in direktorica mariborskega lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar. Lutkarji je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču pripoveduje v oddaji Obrazi sosednje ulice.

Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.

Tin Grabnar in Ajda Rooss premiera: sobota, 9. november ponedeljek, 11. november, Radio Slovenija, informativne oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila v soboto premierna uprizoritev predstave Odhod, ki po prvi iz serije z naslovom Tovor, nadaljuje niz šestih predstav mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa s skupnim naslovnim izhodiščem Transport. Avtorja uprizoritvenega koncepta, ki predstavlja različne samostojne izseke iz globalne prepletenosti sveta, presprašujeta podnebno krizo in človekovo poseganje v naravo ter njegovo odgovornost in vrednost v nebrzdani logiki kapitalizma, sta režiser Tin Grabnar in dramaturginja Ajda Rooss. Na platnu razmislekov o možnih načinih v vzpostavljanja ravnovesja med ekonomskim determinizmom in ohranjanjem narave, tako prva kot druga miniaturna postavitev z veristično scenografijo, z maketami in drobcenimi lutkami iz 3d tiska, uvajata principe trajnostne ustvarjalne gledališke prakse, saj bo celotna scenografija po različnih prizoriščih potovala z javnim prevozom in javnimi poštnimi storitvami … O uprizoritvi Odhod, ki neposredno obravnava zgodbo družine Fužir iz Prevalj, ki je v poplavah izgubila dom, več Magda Tušar

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.

V Lutkovnem gledališču Ljubljana se začenja BiFest: LGL showcase mladih lutkarjev. Na festivalu bodo na ogled uprizoritve mladih lutkarjev, nastale v okviru programa BiTeater, s katerim Lutkovno gledališče v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo mladim lutkarjem omogoča, da v profesionalnih produkcijskih pogojih zasnujejo in izvedejo avtorski projekt znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti. V francoskem Cannesu pa že od torka, v bolj napetem ozračju kot sicer, poteka 77. mednarodni filmski festival. Poročamo o filmih Nebrušeni diamant in Dekle z iglo.

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.Gostje oddaje so bili: dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU; dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani; dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani. Poseben gost: Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana. Bral je Igor Velše. Zapiski: Celotno oddajo poslušajte tukaj

Premiera: 18. april 2024, Veliki oder LGL Radio Slovenija, informativne oddaje, 19. april 2024 Spretnosti v negovanju prijateljskih odnosov sta v Lutkovnem gledališču Ljubljana sinoči zgledno ponazorila značajsko zelo različna sostanovalca Medo in Pujsi. Junaka Sebastijana Preglja in Igorja Šinkovca najmlajši poznajo iz istoimenskih slikanic in revije Cicido, tokrat pa je njune odrske prigode režiral Mare Bulc. Več Magda Tušar. Režiser:Mare Bulc Avtor idejnega koncepta za lutkovno predstavo:Mare Bulc Avtorja priredbe besedila:Sebastijan Pregelj in Mare Bulc Avtorica glasbe:Polona Janežič Avtor likovne podobe:Igor Šinkovec Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Scenograf:Damir Leventić Svetovalec za animacijo:Brane Vižintin Kostumografka:Jadranka Pavlović Oblikovalec luči:Niko Štabuc Lektorica:Irena Androjna Mencinger Solo klarinetist na skladbi “Kotalke in skiro”:Boštjan Gombač Nastopata:Matevž Müller in Brane Vižintin

Premiera, 14. marec 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili predstavo Mišek Julijan, ki jo je po motivih slikanice Joeja Todd-Stantona, režirala Asja Kahrimanović. O režijskem prvencu lutkovne umetnice, animatorke in igralke, dolgoletne članice te lutkovne ustanove, več Magda Tušar: Dramaturg: Benjamin ZajcLikovna podoba: Jure EngelsbergerScenografka: Katarina PlanincGlasba: Zajtrk (Sven Horvat, Laura Krajnc)Oblikovalka luči: Maša AvsecLutkovni tehnolog: Žiga LebarAsistentka scenografije: Laura KrajncNastopajo: Gašper Malnar, Zala Ana Štiglic, Ajda TomanVodja predstave in oblikovalec zvoka:Aleš ErjavecProducentka:Alja Cerar MihajlovićLučno vodstvo: Maša AvsecScenski tehnik: Domen NagodeVodja delavnic LGL: Zoran SrdićIzdelava lutk, scene in kostumov: Žiga Lebar, David Klemenčič, Katarina Planinc, Laura Krajnc, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Zala Kalan, Uroš Mehle 

premiera: 7. marec 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje: 8. marec Na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana so včeraj premierno uprizorili lutkovno predstavo z naslovom V dobrih rokah, za katero je besedilo napisala Jera Ivanc, režiral pa jo je Jakub Maksymov. V dramsko - lutkovni, glasbeni in plesni pripovedi z ročnimi lutkami, je mednarodna zasedba z dogodivščinami majhne deklice, združila izkušnje časov treh generacij. Režija: Jakub Maksymov Dramaturginja: Jera IvancAvtor likovne podobe in scenograf: Jakub ŠulikAvtor glasbe in korepetitor: Lazar NovkovOblikovalca zvoka: Lazar Novkov, Damir RadončićLektorica: Irena Androjna MencingerOblikovalec svetlobe: Gregor KuharAsistentka režije: Matilda FaturLutkovni tehnolog: Zoran Srdić Nastopajo: Lovro Finžgar, Polonca Kores, Martina Maurič Lazar, Filip Šebšajevič k. g.

premiera. 19. 10. 2023 informativne oddaje RA SLO 20. 10. 2023 V Lutkovnem gledališču Ljubljana so včeraj premierno uprizorili predstavo Mala vrla viteza, ki je nastala po šaljivi pripovedi norveškega pisatelja Bjørna F. Rørvika in Alice Lima de Faria. Besedilo je prevedel Darko Čuden. Domišljeno predstavo, nasičeno s posebno estetiko, ki sprevrača pravljične značilnosti, je režirala Ivana Djilas, med drugimi pa so predstavo soustvarili rudi Jelena Proković, Jani Kovačič, Blaž Celarec, Sara Slivnik in Željko Božič ... Ogledala si jo je Magda Tušar. Avtor:Bjørn Fredrik Rørvik in Alice Lima de Faria Režiserka in avtorica dramatizacije:Ivana Djilas Prevajalec:Darko Čuden Kostumografka:Jelena Proković Scenografka:Sara Slivnik Avtor glasbe:Blaž Celarec Avtor songov:Jani Kovačič Koreograf:Željko Božič Avtorica maske:Tina Prpar Oblikovalec svetlobnih elementov in luči:Igor Remeta Lektorica:Irena Androjna Mencinger Asistentka kostumografke:Saša Dragaš Tehnologija izdelave rekvizitov:Olga Milić Igrajo: Kralj in Zmaj:Brane Vižintin Princeska:Aja Kobe Vitez Roženkravt:Jan Bučar Vitez Netresk:Ajda Toman Silak:Blaž Celarec k. g. Glasbenika na posnetku:Andraž Polič in Joži Šalej

premiera: 12. september 2023 inormativne oddaje: 13.september 2023 V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili predstavo z naslovom Galop, ki so jo ustvarjalci – besedilo zanjo sta napisala Ana Duša in režiser predstave Tin Grabnar - označili kot senčno predstavo. Več o sinočnjem premiernem dogodku Magda Tušar. režiser: Tin Grabnar Avtorica likovne podobe:Eva Mlinar Scenografka:Sara Slivnik Avtor glasbe:Mitja Vrhovnik Smrekar Kostumografka:Tina Bonča Oblikovalec luči:Gregor Kuhar Lektorica:Maja Cerar Lutkovni tehnologinji:Polona Černe, Zala Kalan Asistentka režiserja:Jana Nunčič Nastopajo:Miha Arh, Maja Kunšič, Iztok Lužar, Gašper Malnar

V času, ko se Lutkovno gledališče Maribor približuje petdeseti obletnici ustanovitve, so lansko jesen, v okviru Minoritske kulturne četrti, odprli Lutkovni muzej Maribor. V osrednjem delu kaže bogato ustvarjalnost gledališča v skoraj petdesetih letih profesionalnega delovanja, del pa tudi v času pred tem, saj je lutkovna dejavnost v Mariboru živa že več kot stoletje. Zgodovinsko - pedagoška zbirka z izbranimi lutkami, kostumi in scenskimi elementi nagovarja posamezne obiskovalce, organizirane skupine iz vzgojno-izobraževalnih zavodov in tuje obiskovalce. Pred kratkim so v sodelovanju z Društvom za sodobno umetnost X-OP in KIBLA2LAB pripravilo aplikacijo LutkAR, ki prikaze razstavljenih eksponatov snovne kulturne dediščine, nadgrajuje s sodobnimi tehnologijami in novo-medijskimi postopki, razširjeno resničnost. Več o zbrani in izbrani mariborski lutkovni zgodovini pa v pogovoru s Špelo Hren Juhart, sodelavko za odnose z javnostjo in soavtorico muzejske postavitve. Vabimo vas k poslušanju! foto: Lutkovni muzej LGM, izsek

Lutkovno gledališče Ljubljana Oder pod zvezdami, 13. maj 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 14. maj 2023 Na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana so sinoči premierno uprizorili gledališko pustolovščino Bleščivka, ki je nastala po romanu Špele Frlic. Predstavo, ki jo je režirala Maruša Kink, si je ogledala Magda Tušar. Avtorici adaptacije:Špela Frlic, Maruša Kink   Režiserka:Maruša Kink   Dramaturginja:Špela Frlic   Scenografka in kostumografka:Vasilija Fišer   Avtorica likovne podobe lutk:Tina Dobrajc   Avtor glasbe:Kristijan Kranjčan   Soavtorica glasbe in zvočnih učinkov:Veronika Kumar   Oblikovalec svetlobe:Jaka Varmuž   Lektorica:Irena Androjna Mencinger   Koreografka:Ana Pandur   Lutkovna tehnologa:Zoran Srdić, Olga Milić   Snemanje glasbe in vokalov:Veronika Kumar   Igrajo:   Tarbula:Polonca Kores   Silva:Martina Maurič Lazar   Tomo:Zala Ana Štiglic   Karolina:Ajda Toman   Hišnik Jože:Tines Špik k. g.   Rozamund:Lovro Finžgar   Učitelj Govekar:Jure Lajovic   Afra:Sonja Kononenko

Radio Slovenija, informativne oddaje, 18.11. 2022 V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili lutkotečno predstavo Mala čarovnica, ki je v dramatizaciji Jožeta Pengova slovensko praizvedbo doživela že leta 1967. Besedilo nemškega pravljičarja Otfrieda Preußlerja je tokrat priredila Jera Ivanc, posodobljeno različico predstave s kopijami lutk pa je režiral Brane Vižintin. Avtor:Otfried Preußler Režiser:Brane Vižintin Prevajalka:Katja Ogrin Dramaturginja in avtorica priredbe:Jera Ivanc Oblikovalec lutk:Slavko Hočevar Scenografka:Laura Krajnc po zasnovi Vladimirja Rijavca Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Avtor glasbe:Marijan Vodopivec Avtor glasbene priredbe in zaključnega songa:Joži Šalej Lektorica:Maja Cerar Oblikovalec svetlobe:Niko Štabuc Glasbeni producent:Nino de Gleria Izvajalci glasbe:Jelena Ždrale, Primož Fleishman, Aleš Rendla, Joži Šalej, Nino de Gleria Glas na posnetku:Primož Pirnat Igrajo: Mala čarovnica:Aja Kobe Abraksas, Drugi otrok (glas):Matevž Müller Ropotavza, Deklica s cvetjem, Rdeči Bill, Pastirica:Ana Hribar Vrhovna čarovnica, Krošnjar (glas), Snežak, Rina z mladički (animacija), Čajnik:Jure Lajovic Močvirka, Prodajalec, Prva ženica, Gospa, Drugi otrok (animacija), Črni Joe:Rok Kunaver Druga ženica, Krošnjar (animacija), Gospejin otrok, Prvi otrok, Rina:Boštjan Sever k. g. Vodja predstave in oblikovalec zvoka:Emil Koprivc Producentka:Alja Cerar Mihajlović Lučni vodja:Niko Štabuc Scenski tehniki:Darko Nedeljković, Klemen Sašek, Kliment Petkukjeski Izdelava replik lutk, scene in kostumov:Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Polona Černe, Zala Kalan, David Klemenčič, Olga Milić, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Žiga Lebar, Uroš Mehle, Zoran Srdić, Jože Lašič

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so včeraj uprizorili predstavo Izginjajoči svet, v kateri so ustvarjalci v prikazu ozadji nastanka televizijskega dokumentarnega filma, soočili naravne in digitalne procese v nastajajočih in usihajočih življenjskih okoljih. Predstava je nastala v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL, zanjo sta koncept razvila Tjaša Bertoncelj in režiser Tin Grabnar. Režiser:Tin Grabnar Avtorja koncepta:Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj Dramaturginja:Tjaša Bertoncelj Scenografka:Sara Slivnik Kostumografka:Tina Bonča Glasba in oblikovanje zvoka:Eduardo Raon Avtorica videa:Vesna Krebs Oblikovalca svetlobe:Gregor Kuhar in Tin Grabnar Asistentka režiserja:Tončica Knez (projekt Erasmus+) Lektorica:Maja Cerar Fotografiranje s časovnim zamikom:Borut Kumperščak Nastopajo:Martina Maurič Lazar, Lana Bučevec k. g., Gregor Kuhar Nastopajoči na posnetku:Izidor Kozelj, Jure Popovič, Vesna Krebs Vodja predstave in oblikovalec zvoka:Luka Bernetič Producentka:Alja Cerar Mihajlović Lučno vodstvo:Gregor Kuhar Scenski tehnik:Kemal Vrabac Kordiš Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov:Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Zala Kalan, David Klemenčič, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Katarina Planinc, Zoran Srdić, Uroš Mehle

premiera, 10.10, 2022 informativne oddaje RA SLO V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila sinoči premierno uprizorjena predstava Tunel, ki je nastala v koprodukciji te ustanove z Lutkovnim gledališčem Klajpeda. O predstavi za otroke, ki jo je režiral Miha Golob - tudi avtor likovne podobe in scenograf, več Magda Tušar. foto:LGL/Mitja Vasič Režiser, avtor likovne podobe, scenograf:Miha Golob Dramaturginja:Mojca Redjko Kostumografka:Dajana Ljubičić Avtor glasbe:Andrius Šiurys Oblikovalec virtualnih vsebin:Borut Kumperščak Oblikovalec svetlobe:Gregor Kuhar Igrajo:Miha Arh, Gašper Malnar, Barbara Kanc k. g. , Filip Šebšajevič k. g.

V okviru 33. Poletnega lutkovnega pristana so v Lutkovnem gledališču Maribor premierno uprizorili predstavo Lutkovni zajec in samostanska miš, ki v obliki sprehoda gledalce popelje skozi zgodovino minoritskega samostana, v katerem danes domuje Lutkovno gledališče Maribor. Avtor besedila Borut Gombač Režiserka Nika Bezeljak Avtorica poti in likovne podobe Ajda Sitar Avtor glasbe Milko Lazar Lektorica Metka Damjan Igralca Urša Kavčič in Voranc Boh k. g. Premiera 26. avgust 2022 Foto: Boštjan Lah

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru. Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru. Premiera: 3. junij 2022 Informativni program RA SLO V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bil včeraj premieren lutkovno – gledališki, predvsem pa interaktiven dogodek za malčke in starše z naslovom Slišati morje. Raziskovalno estetsko potovanje je režirala Saška Rakef, predstavo pa si je ogledala Magda Tušar:

Ime tedna je postal Miha Bezeljak, igralec, ki je na 23. mednarodnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu prejel nagrado za igro v solistični lutkovni predstavi Ostržek. Z najboljšo predstavo festivala v celoti bo Lutkovno gledališče Maribor jeseni sodelovalo tudi na največjem in najuglednejšem lutkovnem festivalu na svetu v Franciji.

V mariborskem Lutkovnem gledališču je na ogled bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice. Izbrane predstave iz njihove skoraj 50-letne zgodovine, prikažejo različne lutkovne tehnologije, predvsem pa raznolike lutkovne poetike, ki se rojevajo iz likovnih zasnov. Po razstavi smo se sprehodili s Katarino Klančnik Kocutar, direktorico Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Boštjan Lah, Lutkovno gledališče Maribor

Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu (sicer je gledališke konvencije intenzivno raziskoval tudi drugod po svetu), je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima gledališkima popotovanjima, celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je v koprodukcijo z mladinskim gledališčem stopilo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave ne pomenijo izziva, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiernim dogodkom, za gledališko zaveso, ampak s svojo stalno prezenco in vključenostjo v predstavo, interakcijo z igralci in gledalci ter skupnim bivanjem vseh na odru polni prostor gledališke komunikacije v sistemu in tako vztrajno ruši tudi četrto steno

Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

»Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja

V svojem referatu se režiser in upokojeni profesor lutkarstva Edi Majaron ukvarjaj z vprašanjem govora lutke in razmišlja o usklajenosti vizualne, gibalne in zvokovne ravni, ki naredi lutko tudi razvidno, prepoznavno. Lutkovno gledališče ima svoje zakonitosti, ki niso pomanjšana kopija dramskega gledališča. Del čarobne moči lutke ali ene od zakonitosti, je tudi govor. Drugačen od odrskega dramskega govora. Ustrezen pač videzu in gibu lutke.Vabljeni k poslušanju oddaje Oder. Oddajo je pripravil Alen Jelen. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja (foto:osebni arhiv)

Lutkovno gledališče Ljubljana je leta 2018 praznovalo 70 let delovanja. Sicer pa je zgodovina lutkarstva pri nas zelo pestra. Med obema vojnama je v Sloveniji po češkem vzoru doživelo pravi razcvet sokolsko lutkarstvo. Leta 1939 je bilo namreč v okviru dejavnosti telovadnih društev Sokol registriranih kar 43 marionetnih odrov. Njihov program je imel vzgojno in »narodno prebudno« vlogo. Pomembni so predvsem kot gibanje za popularizacijo lutkarstva, saj je bila Ljubljana po njihovi zaslugi leta 1933 gostiteljica kongresa mednarodne lutkovne zveze UNIMA. In prav iz sokolskih vrst so pozneje izšli prvi sodelavci Lutkovnega gledališča Ljubljana. V vojnem času, leta 1944, je sokolski lutkar, kipar Lojze Lavrič kot glavni pobudnik ustanovil Partizansko lutkovno gledališče. V povojnem času pa je Lutkovno gledališče začelo svoje delo leta 1948. V tem obdobju je nastalo veliko predstav, pravljic, spominov in skrivnosti, ki jih želijo deliti tudi s svojim občinstvom. Lutkovno gledališče je zato pripravilo strokovno vodene oglede po Lutkovnem muzeju in Lutkovnem gledališču v Ljubljani za družine. O tem, kako potekajo ogledi, pa boste več izvedeli v Nedeljski reportaži. Njen avtor je Milan Trobič.

»Lutka, osvobojena svoje figuralnosti in določujočih okvirjev, se transcendira v animirano entiteto, odprt medij raznih potencialov. S prelivnostjo v različna snovna stanja in umetniške oblike predstavlja sintezo raznolikih estetskih prijemov in tehnologije.« Gre za citat uvodnika zadnje številke revije Lutka, v kateri so zbrani članki avtorjev, ki se ukvarjajo z različnimi možnostmi gledališča animiranih form, ki jih srečujemo v lutkovnih gledališčih. Gostje oddaje bodo Ajda Rooss, ki sicer umetniško vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, Maša Jazbec, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem lutkovne umetnosti in zelo izstopajoča umetnika s prepoznavnima poetikama na področju performativnih in uprizoritvenih praks, tudi lutkovna ustvarjalca Tin Grabnar in Matija Solce.

V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bo Društvo književnih prevajalcev Bredi Biščak in Tatjani Jamnik izročilo Sovretovo nagrado.V prostorih SAZU se je včeraj začel simpozij Hieronymus noster v prevodu Naš Hieronim.Lutkovno gledališče Maribor pripravlja medgeneracijski projekt Sprehod skozi čas.

V današnjem Odru nadaljujemo in sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo prihodnjo sezono v slovenskih gledaliških inštitucijah. Danes predstavljamo dve lutkovni gledališči, to sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Pixabay

Oboževalec in zbiratelj Mustrovih stripov v svoji sobici spet prebira dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. Stari junaki oživijo pred njegovimi očmi in skupaj odpotujejo na luno! Projekt raziskuje spomin na in pomen dela slovenske in jugoslovanske pop-kulturne zgodovine in zapuščine. Na luno z Zvitorepcem, Lakotnikom in Trdonjo je samostojna uprizoritev in vendar hkrati začetek serije na scenografski platformi Arhiv spomina. Lutkovno – igrana predstava za odrasle in otroke po motivih stripov Mikija Mustra. Režiserka: Nika Bezeljak Scenograf: Andrej Firm Oblikovalec zvoka: Dino Čurić Igralec: Miha Bezeljak Foto: Andrej Firm

Pogovor je potekal 15. marca, 2016 v Kinu Partizan v okviru serije #ekstremnoslovensko, v okviru katere predstavljamo slovenske filmske ustvarjalke. »Maruša Majer je res zelo dobra igralka,« je na prvem pogovoru svojo naslednico v seriji pogovorov s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami Ekstremno slovensko 2016 napovedala Katarina Stegnar in jo kot prvo izpostavila med njej najljubšimi slovenskimi filmskimi igralkami. Maruša je bila izbrana med vzhajajoče igralske talente Berlinala 2017. Na filmskih platnih je nase opozorila predvsem pred dvema letoma v glavni vlogi filma Janeza Burgerja Avtošola, z Burgerjem pa sodeluje tudi pri novem filmskem projektu Ivan. Na televizijskih ekranih je znana kot Veronika, zajedljiva Mariborčanka, ki telefonira z varnostnikom Studia City. In kot Martina v nadaljevanki Vincija Vogua Anžlovarja Več po oglasih. Igrala je tudi v kratkem filmu Sošolki in pred tem v vrsti študentskih produkcij. Kot nekdanjo prvogimnazijko smo jo povabili na pogovor v domači Kino Partizan, nekdanjo kinodvorano, kjer zdaj domuje Pokrajinski muzej Maribor, ki nam je prijazno odstopil prostor. FILMOGRAFIJA Ivan (2017), celovečerni igrani film Sošolki (2015), kratki igrani film Avtošola (2014), celovečerni igrani film Kje si stari? (2011), kratki igrani film Pobeg (2011), kratki igrani film Veter v meni (2010), kratki igrani film Smehljaji (2010), kratki igrani film Več na: http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/8094/marusa-majer/ Maruša Majer (rojena 1985 v Mariboru) je med letoma 1992 in 2000 obiskovala Osnovno šolo Bojana Ilicha v Mariboru, med letoma 2000 in 2004 pa Prvo gimnazijo Maribor. Po končani gimnaziji se je leta 2004 vpisala na študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 2009. Od leta 2000 je sodelovala pri več gledaliških in plesnih projektih, predvsem v sklopu Gledališke šole Prve gimnazije Maribor, in se udeleževala mnogo domačih in mednarodnih delavnic ter festivalov. Leta 2015 je končala študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Redno sodeluje v projektih nevladne scene in tudi v projektih institucionalnih gledališč, med drugim v (SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Gledališče Glej, Mini teater Ljubljana, Festival EX-Ponto …). Leta 2013 je prejela nagrado za najboljšo igralko na 20. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici za vlogo v Zvezdici Zaspanki (Mini teater). (vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/samointervju-marusa-majer)