Podcasts about mladih

Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.

Australski sustav mentalnog zdravlja teško prati brzo rastući broj osoba koji traže pomoć. Novo izvješće stručnjaka sa Sveučilišta u Sydneyju otkriva razmjere tog neuspjeha, posebno ističući da su mladi ljudi među najugroženijima.

Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.

Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?

Najbolj razširjena domača obrt v Sloveniji je klekljanje čipk. V več kot 260 krajih delujejo različne skupine in društva, zato ni čudno, da je klekljanje čipk na Slovenskem od leta 2018 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Sloveniji delujejo tri čipkarske šole, in sicer v Žireh, Železnikih in Idriji. In ker je prav zadnja zibelka klekljanja čipke, ni presenetljivo, da je čipkarska šola v Idriji najstarejša ustanova na svetu, ki nepretrgoma skrbi za prenos znanja in veščin klekljanja na mlajše rodove. Kako poteka pouk klekljanja na osnovni šoli, izvemo v oddaji Nedeljska reportaža.

Ustavljamo se pri naših rojakih v Bitoli in se z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Mileno Pinza pogovarjamo o slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti v tem delu Severne Makedonije. Predstavljamo strokovnjaka s področja robotike in računalniškega inženirstva Matevža Zorca, ki nadaljuje izobraževanje na tem področju v obliki doktorskega študija v Estoniji. Potujemo tudi na Švedsko, kjer so rojaki v okviru Slovenske zveze v novem letu že začeli z intenzivno dejavnostjo, predstavljamo pa tudi dejavnost Izseljenskega društva Slovenija v svetu v minulem letu ter se oziramo k načrtom za letos.

Neki od najvećih svjetskih rock sastava nastali su u osnovnoj školi. Nekad davno. A danas? Kako mladi bandovi dolaze do prvih javnih nastupa? Lako? Nenad Kreizer razgovara s Anom Bajom, pokretačicom festivala mladih bandova Superval iz Hrvatske koji se u međuvremenu proširio i na cijelu regiju. Zoran Ćatić iz Sarajeva šalje prve ovogodišnje glazbene dojmove koji, shodno godišnjem dobu, zvuče prilično melankolično. Zato nimalo melankolično ne zvuče novi singlovi bandova Porto Morto i Labia! Von Nenad Kreizer.

V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!

Pred vama je specijalna epizodu podcast-a „Snaga uma“, posvećena važnoj temi finansijske pismenosti i preduzetničkog duha, pre svega kod mladih, koju realizujemo uz pomoć prijatelja podcast-a, OTP banke, koja je pokrenula Generator EDU - novi, osmi po redu ciklus konkursa posvećen nagrađivanju ideja koje unapređuju finansijska znanja dece i mladih. Nemanja Glavinić iz inicijative „Dostignuća mladih u Srbiji“ podelio je svoja znanja na temu podizanja finansijske pismenosti kod mladih, na osnovu bogatog iskustva iz rada sa srednjoškolcima i mladima širom Srbije. Više informacija o konkursu Generator EDU, koji organizuje OTP banka, potražite na: generator.otpbanka.rs

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Obilje informacij, digitalnost in spletnost, hitrejše, celo hektično življenje, neizprosne zahteve po vse večji produktivnosti, spremenjen sistem vrednot, vse to je današnja družba, sistem, kjer je čas, da pojave, ki so nam bili nekdaj samoumevni, na novo pogledamo, poimenujemo in razumemo v luči novih kontekstov. Še posebej te pregovorne modrosti, ki so postale votla, zlizana puhlica »na mladih svet stoji« in otroci so naš največji zaklad«. A so res? Kje je to vidno? Kje to vzgajamo, kje negujemo? Danes se bomo v Intelekti spraševali - Ali smo spregledali vrednost mladih? Mladi so vse bolj tesnobni, depresivni, naraščajo samopoškodovalna vedenja. V tako zelo slavljeni družbi znanja, jih usmerjamo v tekmovalnost, pomembnost rezultatov in ocen. Kdaj je mlad človek najbolj vreden? Ko spozna sebe, svoje potenciale ali ko služi družbi, sistemu? Svet bržkone bolj kot kdajkoli potrebuje zavedanje kaj je bistveno. In kot morda malce utopično, glede na kontekst trenutnega sistema in vrednot pravi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za razvoj otrok dr. Gordon Neufeld »vsak je lahko starš, ki ga potrebuje njegov otrok", oziroma, če parafraziramo »vsakdo je lahko odrasel, ki ga mladi potrebujejo.« Pogovorimo se. Zato je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v goste povabila Ivano Gradišnik, ustanoviteljico in vodjo slovenskega Familylaba in dr. Klemna Laha (Filozofska fakulteta v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, tudi avtor učbenikov, beril in drugih strokovnih gradiv, beril za gimnazijo in srednjo šolo).

Stiglo je ljeto, a s njim i kupači. Jedna majka iz Melbournea čiji se sin prije 10 mjeseci utopio se nalazi među onima koji mole ljude da poslušaju poruke o sigurnosti dok nove brojke pokazuju rekordan broj žrtava migrantskog porijekla.

Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.

Varna raba interneta je zelo širok in nenehno spremenljiv pojem. Od škodljivih algoritmov do generativne umetne inteligence, ki ustvarja pornografske globoke ponaredke. Od vplivnežev do spolnih predatorjev. Od heca do travme. Z vsako novo aplikacijo ali orodjem pridejo tudi nove možnosti zlorab. Kako na varen vstop v spletno okolje pripraviti mlade uporabnike in uporabnice? Kdaj jih pustiti same pred zasloni in jim dovoliti nenadzorovano rabo? Kakšne so nevarnosti? Odgovori v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.Catherine Knibbs Niels Van Paemel Michael Colborne Državljan D Bellingcat safe.si Spletno oko  

Zdravstvo bo naša prednostna naloga. To obljubo poslušamo ob vsakih parlamentarnih volitvah ter vsakem novem mandatu poslancev in vlade. A sprememb ni oziroma ne gredo v pravo smer, sistem je načet do skrajnosti. Kako rešiti krizo na tem področju? Svoje poglede so nam v oddaji Pogovor o predstavili Jasna Humar z ministrstva za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, doktorica Bojana Beović, in predstavnica Mladih zdravnikov Larisa Kragelj.

Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?Sogovorniki: dr. Vesna Miloševič Zupančič, doktorica organizacijsko-kadrovskih študij in strokovna direktorica eŠtudentskega servisa Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah

V Ljubljani se je z otroškimi in šolskimi teki tekmovalno začel 28. Ljubljanski maraton, odrasli pa bodo na svoj račun prišli jutri. Start rekreativnega teka bo že ob osmih zjutraj, polmaraton in maraton se bosta začela uro pozneje. Druge teme: - Izrael krepi napade na Gazo, Hezbolahov dron zadel rezidenco premierja Netanjahuja v Cezareji. - S slavnostnim odkritjem spominske plošče se je začela prenova ljubljanske železniške postaje. - Na kongresu NSi edini kandidat za predsednika stranke Matej Tonin.

V epizodi 157 je bila moja gostja Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije, kjer igra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja startupov in inovativnih podjetij. Je izkušena investitorka in podjetnica, ki se osredotoča na podporo mladim podjetjem s finančnimi vložki ter mentorstvom. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Podjetništvo iz filozofskega vidika Karakteristike dobrega podjetnika Obrtništvo in procesi v podjetju Zakaj je Amerika tako uspešna? Regulacije v EU in uspešnost UAE Predobro nam gre Vzgoja otrok in življenjski cilji Kdaj se odseliti do doma in kdaj imeti otroke? Ženske v poslovnem svetu Poslovni angeli Bootstrapping in umetna inteligenca  ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Tradicionalni 43. festival Stična mladih bo prihodnjo soboto, 21. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem. Festival sklene teden in nedeljo mladih, ki jih v Cerkvi na Slovenskem organizirajo četrto leto zapored. Nedelja in teden mladih sta lokalno praznovanje svetovnega dneva mladih v Sloveniji, ki poteka z naslovom “Veseli v upanju”. 43. festival Stična mladih pa mlade spodbuja k osebni in duhovni rasti.

Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.

Mladostna energija in obenem prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, za življenje drugih in družbe, v kateri živimo. S temi besedami bi lahko opisali letošnji Genfest - srečanje Mladih za zedinjen svet iz celotnega sveta, ki ga mladi iz Gibanja fokolarov pripravijo vsakih šest let. Tokrat je potekal v Braziliji, udeležili pa so se ga mladi iz 52 držav. Pričevali so o tem, kako tudi v najtežjih okoliščinah, kot so vojne, naravne katastrofe, zlorabe in druge stiske, iščejo pot naprej ne le zase, ampak prinašajo moč ljubezni v svoja okolja. Nekaj pričevanj smo za vas pripravili tudi v oddaji Mladoskop. Vabljeni k poslušanju!

Rafaelova družba tudi letos pripravlja Višarske dneve mladih, nam je povedala Anamarija Rajk. Potekali bodo od 1. do 4. avgusta 2024 v Porabju. Nekaj prostih mest je še. Ta program je namenjen druženju in poglobitvi poznavanja dela slovenskega zamejstva - pripravljajo ga z domačini, ki iz prve roke povedo več o življenju slovenske skupnosti. Višarski dnevi mladih se bodo sklenili na 36. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Oratorij je počitniški program za otroke, ki ga pripravljajo mladi prostovoljci. Vsako leto poteka že v 300 krajih po Sloveniji, med seboj pa združi otroke, mlade in odrasle. Kakšen je utrip v Slovenskih goricah? Obiskali smo župnijo Sv. Urban – Destrnik. Skozi oddajo pa nas popeljejo: Mirjana Fladung, ki je že več kot 10 let voditeljica oratorija, otroci in mladi, župnik Jože Škofič, animatorka Eva Petek, pa tudi ena izmed staršev Nina Horvat, ki svoje otroke redno vključuje v oratorij.

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu. Ustavimo se na srečanju Dobrodošli doma, ki se je končalo v Celju z nastopom 250 Slovencev, ki živijo zunaj matične države. Na avstrijskem Koroškem je bil konec tedna tudi v znamenju praznovanja upora proti fašizmu in nacizmu. Na Peršmanovi domačiji v dolini Lepene je potekala osrednja slovesnost v spomin na krvave dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. V središču Celovca pa so se na praznovanju upora med drugim predstavili koroški slovenski študentski klubi. Gostimo porabskega rojaka mlajše generacije Szabolcsa Andrejka, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah prepričljivo izvoljen za župana Gornjega Senika, največje porabske vasi, in obiščemo Goransko kiparsko delavnico, eno najstarejših likovnih kolonij na prostem na Hrvaškem.   Foto (Mateja Železnikar): v Celju se je na Dobrodošli doma predstavil tudi mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja

Ob zaključku šolskega leta številni mladi za zahvalo romajo v Marijino svetišče na Brezjah. To je postalo že tradicija. Kaj romanje pomeni za mlade, za njihovo vero, kakšne tematike so izpostavljene in zakaj pritegne toliko mladih, da se ga udeležijo? O vsem tem se bomo pogovarjali z Marijo Ano Klančar iz Katoliške mladine v Sloveniji.

Slovenski regionalno razvojni sklad je minuli teden v uradnem listu ponovno objavil javna razpisa AGRO FI mikro in AGRO FI mladi, ki sta namenjena podpori majhnim kmetijam in mladim kmetom.

Majska epizoda podkasta je posebna iz dveh razlogov. Prvič, imam najmlajša gosta doslej; in drugič, snemano je v živo! Špela Dobrovoljc je mlada podjetnica, ustanoviteljica blagovne znamke trajnostnih, naravnih oblačil Goodwill.si. Luka Pečar Pahor je magister mednarodnih ved, mladi diplomat in ustanovitelj Inštituta Gajst. Srečali smo se na študentskem festivalu Ringlšpil in v zavetju šotora na deževno popoldne debatirali o aktivaciji mladih, o pomenu odnosov in diplomatske izobrazbe, o zeleni prihodnosti, podjetništvu, obštudijskih dejavnostih in še marsičem. Upam, da vam zvok dežnih kapljic deluje dodatno pomirjujoče :) Inštitut Gajst najdeš na Instagramu: @gajst.institut Špelo najdeš na www.goodwill.si Luka omenja podkast Naivni duh: https://open.spotify.com/show/4uQtrYcvx3x56o48G7e9Kl Luka omenja knjigo Kolektivni spomin (Maurice Halbwachs)

This is „Easy Croatian“– a podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Iz koalicije službi za pružanje podrške beskućnicima su uputili alarmantno upozorenje o nedostatnoj pomoći za mladim ljudima koji su pogođeni beskućništvom u Australiji. Nova analiza upućuje na činjenicu da su deseci tisuća njih u potrazi za pomoći, no da, usprkos tome, imaju problema pronaći dugotrajnija rješenja.

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Anita Skelin Horvat je predstojnica Zavoda za lingvistiku FFZG-a. Doktorirala je s temom Hrvatski sleng kao odraz identiteta mladih. Istražujući jezik zagrebačkih i splitskih srednjoškolaca u dva navrata – 2008. i 2023. – uočila je zanimljive trendove. Autorica knjige „O jeziku i identitetima hrvatskih adolescenata“ pojasnit će i kako se razvio sleng, njegova obilježja, što je značio za mlade nekad, a što danas u formiranju (jezičnog) identiteta. -- Podržite naš rad kavicom (već od 2 €): www.buymeacoffee.com/bsjv Kompletna priprema i dodatne pogodnosti dostupne su za članove (10 €/ mj.) www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2024 Bliski susreti jezične vrste

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Novi nacionalni okvir za praćenje zdravlja i dobrobiti mladih diljem Australije lansiran je s nadom da će potaknuti značajna poboljšanja prije 2030. Victorianska zaklada za promicanje zdravlja, Institut za istraživanje djece Murdoch i Australski istraživački savez za djecu i mlade udružili su snage, upozoravajući da zdravlje i dobrobit australske mladeži opadaju.

V 196. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim stand up komika, pisatelja, prevajalca, kolega podcasterja, predvsem pa človeka, ki je zaljubljen v slovenski jezik – Boštjana Gorenca Pižamo. Pogovor sva posnela na odru Kosovelove dvorane v Cankarjevem domu, tik po tem, ko sta s kolegom Nikom Škrlecem za devetošolce odigrala predstavo Reformatorji na odru. Z Boštjanom govoriva o njegovi poti, o pisanju, o odnosu do knjig, branja in načiov, kako ljubezen do slovenskega jezika, njegovega razvoja in uporabe predajati naprej mlajšim generacijam. Govoriva tudi o prevajanju, ustvarjanju podcasta in njegovi najljubši besedi v slovenskem jeziku. Prijavi se na moje e-novice in ujemi prvo novico o predprodaji moje knjige Lovim svoje ravnotežje: ⁠⁠https://ninagaspari.com/⁠⁠ Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Boštjanom omenila v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda196 Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Centar za učenje hrvatskog jezika u četvrti Keilor Downs na zapadu Melbournea prije 5 godina pohađalo je gotovo 160 učenika, od predškolske do srednjoškolske dobi. Sada je taj broj prepolovljen. Učitelji Tatjana Stankić, Petra Markač i Adrian Purić govore o svom radu, motivaciji učenika i odnosu zajednice prema nastavi hrvatskog jezika.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Slovenski radijski trg je od danes uradno bogatejši za projekt Radioplayer, s katerim se lotevamo vse večjega izziva izpodrivanja radijskega medija iz novejših avtomobilov. To pa je le ena od novodobnih težav radijskih postaj. Mladih poslušalcev je vse manj, umetna inteligenca je grožnja in hkrati izziv, poplava informacij na družbenih omrežjih je za številne poslušalke in poslušalce povsem zadosten vir informacij. Kako se spopasti s temi izzivi, kako jih dojema javni radio in kako komercialne radijske postaje, o tem v današnjem Studiu ob 17.00 živo ob robu Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni. Gostje: Mirko Štular, v. d. direktorja Radia Slovenija Andrej Vodušek, programski direktor Infonet media Peter Čakš, medijski strokovnjak, Inštitut za medijske komunikacije

V 188. epizodi podcasta Lovim ravnotežje je moj gost Gal Billa, avtor, pesnik in ustvarjalec, ki stoji za priljubljenim Instagram profilom @redkobesedno. Gal se je v podcast oglašal z rajskega Balija, kjer živi zadnjih nekaj mesecev. V epizodi govoriva o njegovem delu in ustvarjanju @redkobesedno, na katerem vsak petek objavi novo objavo, na katero se odzove na stotine ljudi. V svojih objavah iskreno in ranljivo govori o svojih čustvih, pogledih na svet in odpira polje iskanja prostora pod sonce za mlade moške, ki se v današnjem svetu ne znajdejo najbolje. V drugem delu pogovora govoriva o izgubljenosti mladih fantov in moških, o njihovi ujetosti in begu pred realnostjo in odgovornostjo. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Galom omenila v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda188 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠

Istraživači koji stoje iza jednog od prvih sveobuhvatnih istraživanja navika spavanja mladih Australaca otkrivaju da nisko zadovoljstvo spavanjem može biti snažan pokazatelj lošeg mentalnog i fizičkog zdravlja. Prema istraživanju, 60 posto od ukupno 1.234 ispitane mlade odrasle osobe prijavilo je neredovite obrasce spavanja, dok je trećina spavala manje od preporučenih sedam do devet sati noću.

Novo istraživanje provedeno u organizaciji za pružanje usluga očuvanja mentalnog zdravlja, Headspace je ukazalo na činjenicu da se mladi Australci koji imaju, kako ga nazivaju, problematičan odnos s društvenim mrežama ne žele isključiti s njih zbog straha da ne ostanu izostavljeni. Rezultati nacionalne ankete mentalnog zdravlja mladih pokazuju da svaka treća mlada osoba ima problematičan odnos s društvenim mrežama, dok se 51% ispitanika poželjelo isključiti s njih, no zbog pritiska da ostanu u korak s trendovima na internetu, vijestima i političkim zbivanjima, to im nije uspjelo.

Odnos mladih ljudi prema društvenim medijima veoma je složen. Iako bi se mnogi od njih željeli odviknuti od prisustva na mrežama, teško im je zbog straha od propuštanja: "fear of missing out". Mnogi su pod pritiskom da budu u toku s online trendovima, ciklusom vijesti od 24 sata, internetskim tračevima i politikom.

Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.Mladi v Sloveniji od rojstva živijo v upodatkovljenem okolju, a razveseljuje dejstvo, da večina ni prepričana o zaupanju do platform, ki jih uporabljajo. Poročajo, da Tik Tok uporabljajo za zabavo, za preganjanje dolgčasa in sprostitev od šole, pa tudi za iskanje vsebin o dogajanju v svetu. Kako (tudi Tik Tok) vpliva na življenje, zasebnost in zaupanje otrok in mladih? Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in ustanoviteljica Zavoda Vsak o rezultatih dveh aktualnih raziskav, ki ponujajo vpogled v digitalne navade mladih v Sloveniji. Poslušajte še: Tik Tok 1: Gorazd Božič o varnosti aplikacije Tik Tok 2: Nejc Slukan o dezinformacijah Zapiski: Blog – Medijski repertoarji mladih Zapisi – < vsak > Odbiti kviz Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju in Mastodonu. Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite.