Podcasts about mladih

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Delavci in sindikati neprestano razmišljajo o razmerah in pravicah na področju dela, seveda pa so prvomajski prazniki, ki bodo ta konec tedna, temu še posebej namenjeni. Časi so zaostreni. Mnogi so se razveselili dviga minimalne plače in zimskega regresa, kljub temu pa so tu opozorila delodajalcev, energetska kriza in nov interventni zakon, o učinku katerega so mnenja med sindikati in gospodarstveniki deljena.

Porabska Slovenka Noemi Illes je na tekmovanju v podjetniških idejah mladih Popri, ki ga organizira Primorski tehnološki park ob podpori urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, dosegla tretje mesto po izboru strokovne komisije v kategoriji študentje in prvo mesto po izboru ljudstva. Za STA je povedala, da želi izkoristiti priložnost in zagnati proizvodnjo. Illes izvira iz Porabja, starša sta porabska Slovenca, po končanem šolanju pa je študirala na univerzi v Budimpešti. Prav študij in zanimanje za trajnost sta bila po njenih besedah pomemben vir navdiha za razvoj izdelka sladkorne penice z medom, poimenovani Čebelji oblački. Že od nekdaj je želela postati slaščičarka, vendar je zaradi zasičenosti trga po pandemiji covida-19 začela razmišljati o bolj zdravih alternativah sladkarij. Illes trenutno dela v razvojni agenciji Slovenska krajina v Porabju, kamor se je vrnila po študiju v Budimpešti. Svojo zgodbo želi kot pripadnica zamejske skupnosti vključiti tudi v promocijo izdelka.

Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.

Stiske mladih kmetov niso le osebne ali psihološke, so tudi strukturne - povezane so z ekonomskim pritiskom, dolgimi delovniki, birokracijo, podnebnimi spremembami... V sodobnem kmetijstvu vse več jo vlogo prevzema tehnologija, ki lahko olajša delo, prihrani čas, hkrati pa prinaša nove izzive in pritiske. Tokrat smo spregovorili o tehnostresu, o tem, kdaj tehnologija res pomaga in kdaj dodatno obremenjuje ter kako prepoznati znake izgorevanja. Z nami sta bila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Ajda Podlesnik in psiholog ter raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU Dino Manzoni.

Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.

Šta se desi kada devetnaestogodišnjak odluči da ne ode iz svog grada, već da u njemu stvori prilike za sve ostale? U poslednjoj epizodi specijala realizovanog u saradnji sa Kreativnim mentorstvom, Ivan razgovara sa do sada najmlađim gostom Pojačala, devetnaestogodišnjim Muhamedom Smakićem iz Novog Pazara. Muhamed je dokaz da energija, vizija i želja za promenom ne poznaju godine. Kroz svoju inicijativu "Poguraj me" i sopstveni podkast, on aktivno radi na stvaranju novih prilika za mlade u svojoj lokalnoj zajednici, rušeći predrasude i dokazujući da se svet može menjati i van velikih centara. Ovaj razgovor je priča o odrastanju, snazi mentorstva, važnosti aktivizma i pronalaženju svog puta. Muhamed deli kako je tekao njegov razvoj od školskih dana do danas, šta ga je inspirisalo da se bavi mentalnim zdravljem i inkluzijom, i zašto je odlučio da ostane u Novom Pazaru i tu gradi budućnost za sebe i druge. Njegova priča je snažan podsetnik na moć pojedinca i inspiracija za sve koji veruju da se pozitivne promene mogu pokrenuti bez obzira na sve prepreke. Program *Kreativno mentorstvo za mlade profesionalce i profesionalke* podržava British Council u okviru projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs), finansiran od strane Evropske unije. Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4sGdIcr Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Završna epizoda podcast serijala o društvenoj koheziji "Biram svoju slobodu" u kojoj smo istraživali bosanski i australijski multikulturalizam kroz primjer prijateljstva između dvije srednjoškolke – Layle Zudelović i Triniti Bell, učenica 12. razreda sa zapada Melbournea. Toliko puta se pokazalo da mladi ljudi kroz školovanje, zajedničke radionice, školske projekte i prijateljstvo, doprinose izgradnji osjećaja zajedništva.

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?Sogovorniki:Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosovNomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v MariboruDavid Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakultetiTadej Grum, magistrski študent novinarstvaSrđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovjaPetar Petkovski, študent novinarstva

NuroLab je spremio besplatan FOCUS SCORE QUIZ! Popuni i saznaj gde gubiš mentalnu energiju i koliko te to zapravo košta.

V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.

Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.

Tokratni sogovorniki v Gymnasiumu so lanskoletni in letošnji udeleženci Mestnega inkubatorja, programa Mladih zmajev, v katerem mladi s pomočjo mentorjev in finančno pomočjo uresničujejo svoje ideje, ki bi izboljšale njihovo okolje oziroma družbo - zdaj poteka že 10. sezono, pri čemer že drugo sezono sodelujejo tudi s Centrom Rog, da lahko mladi tudi razvijajo produkte in izdelujejo prototipe. V studiu 51 nacionalnega radia so se v poglobljeni debati o resničnih vrednostih odnosov, ustvarjanja in sodelovanja z voditeljico Liano Buršič srečali gostje: Strahinja Jovanović, Ela Cerar, Andreas Morales Bajc, Sara Klopčič, Miha Turk, Sonja Čandek, Alja Fir in Sara Lucu.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem.

Posvetili smo se vprašanjem, ki zadevajo številne družine: kakšne stiske doživljajo mladi danes in kako jim lahko pomagamo? Naša gostja je bila svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje Špela Potočnik, ki je inštruktorica metode TRE. Gre za tehniko preprostih vaj za sproščanje napetosti, stresa in travm. Zakaj so stiske mladih danes tako pogoste? Kako jih prepoznati in se nanje odzvati?

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologijeFoto (Vida Toš): etnolginja Jelka Pšajd, Murkova nagrajenka, raziskovalno tesno posvezana s porabskimi Slovenci

Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.

Gorica in Nova Gorica počasi končujeta svoje letošnje poslanstvo kulturne prestolnice Evrope. Nataša Lang se je novembra leta 2022 pogovarjala s katoliškim duhovnikom iz koprske škofije Primožem Erjavcem, ki je takrat pripravljal skupne dejavnosti mladih kristjank in kristjanov z obeh strani meje. Pred oddajo pa najprej poslušajmo pogovor Tomaža Gerdena s katoliškim duhovnikom mag. Božom Rustjo, kako povezovanja teh mladih potekajo zdaj.

Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti?

Može li „Klimatska vojska“ mladih volontera pomoći Australiji u suočavanju s prirodnim nepogodama, od poplava i požara do cvjetanja algi i drugih posljedica klimatskih promjena? Ovo pitanje sada je u fokusu senatske istrage koja razmatra prijedloge za novi nacionalni program, usmjeren na jačanje kapaciteta zajednice i pripremu mladih volontera za brzu i učinkovitu reakciju u slučaju prirodnih nepogoda.

Mate Dolenc je na naše književno prizorišče stopil z novelami in črticami, ki jih je objavljal v Mladih potih, Sodobnosti, Problemih in Dialogih. Leta 1970 je izdal svojo prvo samostojno knjigo, zbirko novel z naslovom Menjalnica. Dve leti pozneje je izšel roman Peto nadstropje trinadstropne hiše, ki ga je napisal skupaj z Dimitrijem Ruplom. Tem knjigam so sledile Aleluja Katmandu, Potopljeni otok, Gorenčev vrag in številne druge, s katerimi je gradil svoj, danes zelo obsežen pisateljski opus. Zanj je prejel številne pomembne nagrade, kot so nagrada Prešernovega sklada, Levstikova in Kajuhova nagrada, dve nagradi desetnica in večernica. Po njegovih delih Morje v času mrka in Vampir z Gorjancev so posneli tudi filma. S pisateljem se pogovarja Tina Kozin, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Produkcija: 2005.

Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.

Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.

Izvještaj UN-a kaže da su milioni mladih ljudi zapostavljeni, "lišeni obrazovanja, sigurnosti i budućnosti." Mladi aktivisti iz cijelog svijeta okupili su se u sjedištu Ujedinjenih nacija u New Yorku i učestvovali na plenarnoj sjednici Generalne skupštine obilježavajući na taj način 30 godina Svjetskog programa djelovanja za mlade, koji obuhvata okvir sa 15 prioritetnih oblasti kao što su: obrazovanje, zapošljavanje, glad i siromaštvo, zdravlje i okoliš, globalizacija, informacione i komunikacione tehnologije, oružani sukobi i međugeneracijska pitanja.

Tokrat smo se v Gymnasiumu dotaknili še ene življenjske teme - z mladimi smo govorili o njihovi izkušnji raka v najstniški dobi in predstaviti pomen povezovanja, podpore in ozaveščanja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L s Teniškim klubom Olimpija to soboto namreč organizira dobrodelni teniški dogodek "As za zmagovalce", za male in velike zmage bolnikov s krvnimi raki. O svoji izkušnji s prebolevanjem raka pa sta spregovorila Ajda Cvelbar Kern (29 let) in Janež Matko Juvančič (21 let), z njima pa sta prišla tudi Janeževa mama Alenka Matko Juvančič, soorganizatorka dobrodelnega dogodka iz Tenis kluba Olimpija in sedemnajstletni Jure Vovk, prostovoljec in tenisač.

Na 44. srečanju mladih v Stični je slovesno somaševanje vodil in mlade nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je svojo homilijo naslovil z geslom letošnjega srečanja: Poglej gor! Ob oltarju so se mu pridružili slovenski škofje, duhovniki in redovniki. V Stično je prišlo tudi veliko število redovnic ter seveda več tisoč mladih iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva.

Na 44. srečanju mladih v Stični je slovesno somaševanje vodil in mlade nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je svojo homilijo naslovil z geslom letošnjega srečanja: Poglej gor! Ob oltarju so se mu pridružili slovenski škofje, duhovniki in redovniki. V Stično je prišlo tudi veliko število redovnic ter seveda več tisoč mladih iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva.

Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.

Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.

Avstrija je po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu razglasila tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javni dogodki so odpovedani. 21-letni napadalec iz okolice Gradca je ubil deset ljudi, med njimi je bilo največ učencev, 12 ljudi pa je ranil. Na koncu si je sodil sam. Motiv za dejanje še vedno ni znan. V oddaji boste slišali še: - Izraelske oblasti se ob tujih pritiskih zaradi vojne v Gazi srečujejo tudi z notranjimi političnimi pretresi. - V Los Angelesu zaradi nemirov ob protestih proti pregonu nezakonitih priseljencev uvedli policijsko uro. - Slovenski nogometaši premagali Bosno in Hercegovino. Preboj vaterpolistov na evropsko prvenstvo.

Kako se iz mladega podjetnika preleviti v globalnega igralca na svetovnih trgih, bodo v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarjali nekateri koroški podjetniki. Pot mladih v podjetništvo je sicer zaželena, a ne samoumevna, v nekaterih regijah morebiti še težja kot drugje. Na Koroškem je dodaten izziv, kako mlade zadržati v regiji. Podjetniška pot je ena od možnosti. Kako deluje program podjetniškega usposabljanja, ki ponuja celovito podporo pri razvoju poslovne ideje? Kako ključno je sodelovanje v takem usposabljanju in kaj pričakovati od Mrežnega podjetniškega inkubatorja, ki na Koroškem deluje 14 let? Kako to implementirati v regiji, ki slovi po slabih cestnih povezavah in oddaljenosti? Gostje: Primož Gams, soustanovitelj podjetja Dogs 4 motion; Mojca Urlep, ustanoviteljica podjetja Lemur; Jure Knez, vodja mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška, RRA Koroška; Boris Skudnik, vodja projekta Podjetno nad izzive – Poni, RRA Koroška.

Znate li da u Srbiji, u centru Beograda, postoji psihološko savetovalište za mlade u koje se možete prijaviti jednim klikom na Instagramu ili potražiti pomoć online, anonimno, bez knjižice i ikakve administracije? Ukoliko imate do 30 godina, ili se neko vama blizak u tom uzrastu bori sa psihološkim problemima i krizama koje ne može da reši, ovo je prava epizoda za vas. Psihijatar Mihailo Ilić o mentalnom blagostanju mladih danas razgovara sa svojim gošćama - socijalnom radnicom Jasminom Bogdanović i kliničkim psihologom Snežanom Mrvić. Uz osvežavajuće Olympus napitke, oni analiziraju stanje mentalnog zdravlja mladih u Srbiji, naročito osnovaca i srednjoškolaca, u kontekstu nedavnih tragičnih događaja u školi "Vladislav Ribnikar" u Beogradu, Malom Orašju i Duboni. Poseban fokus stavljen je na CEZAM projekat - Centar za mlade u Beogradu, koji nudi podršku adolescentima i njihovim porodicama. Kroz razgovor sa stručnjacima, saznaćete koji su najveći izazovi sa kojima se suočavaju mladi danas, kako prepoznati prve znake problema sa mentalnim zdravljem i na koji način društvo može pružiti podršku mladima u prevazilaženju kriza. U razgovoru se osvrćemo i na aktuelne statistike koje pokazuju zabrinjavajući porast problema sa mentalnim zdravljem među mladima, ali i na ulogu obrazovnih institucija i porodice u pružanju podrške. Gošće dele svoja iskustva iz prakse, navodeći konkretne primere rada sa adolescentima kroz CEZAM projekat i slične inicijative. Takođe, govorimo o tome kako mladi doživljavaju pritiske savremenog društva, uključujući uticaj društvenih mreža i društvenih normi, te kako prepoznati signale da je adolescentu potrebna pomoć. Poseban akcenat stavljen je na značaj edukacije roditelja i nastavnika, kako bi se razvila otvorenija komunikacija i bolje razumevanje emocionalnih potreba mladih. Jer, zvanični podaci kažu, svakoj petoj mladoj osobi u Srbiji potrebna je psihološka pomoć. CEZAM website: https://cezam.rs/ CEZAM Instagram: https://www.instagram.com/cezam.bgd/?hl=en Dodatni sadržaji su na raspolaganju i na YouTube kanalu za članove, kao i na Patreonu. Podržite nas i pretplatite se za naše ekskluzivne sadržaje: https://www.patreon.com/c/dvaipopsihijatra/

Na severu Makedonije, v kraju Kočani, je v požaru, ki je izbruhnil v nočnem klubu, življenje izgubilo najmanj 59 ljudi, več kot 150 jih zdravijo v bolnišnicah. V klubu je okoli tretje ure zjutraj zaradi pirotehnike ob odru zagorelo ostrešje. V preiskavi dogodka so pridržali štiri ljudi, tudi lastnika kluba. Identifikacija žrtev še vedno poteka. V oddaji tudi: - Trump sprožil val zračnih napadov na Jemen, več deset žrtev. - Poslovila se je ena najpomembnejših slovenskih ilustratork Ančka Gošnik Godec. - V Vikersundu veter odpihnil tekmo skakalk, Nika Prevc zmagovalka norveške turneje.

Australski sustav mentalnog zdravlja teško prati brzo rastući broj osoba koji traže pomoć. Novo izvješće stručnjaka sa Sveučilišta u Sydneyju otkriva razmjere tog neuspjeha, posebno ističući da su mladi ljudi među najugroženijima.

Pred vama je specijalna epizodu podcast-a „Snaga uma“, posvećena važnoj temi finansijske pismenosti i preduzetničkog duha, pre svega kod mladih, koju realizujemo uz pomoć prijatelja podcast-a, OTP banke, koja je pokrenula Generator EDU - novi, osmi po redu ciklus konkursa posvećen nagrađivanju ideja koje unapređuju finansijska znanja dece i mladih. Nemanja Glavinić iz inicijative „Dostignuća mladih u Srbiji“ podelio je svoja znanja na temu podizanja finansijske pismenosti kod mladih, na osnovu bogatog iskustva iz rada sa srednjoškolcima i mladima širom Srbije. Više informacija o konkursu Generator EDU, koji organizuje OTP banka, potražite na: generator.otpbanka.rs

Obilje informacij, digitalnost in spletnost, hitrejše, celo hektično življenje, neizprosne zahteve po vse večji produktivnosti, spremenjen sistem vrednot, vse to je današnja družba, sistem, kjer je čas, da pojave, ki so nam bili nekdaj samoumevni, na novo pogledamo, poimenujemo in razumemo v luči novih kontekstov. Še posebej te pregovorne modrosti, ki so postale votla, zlizana puhlica »na mladih svet stoji« in otroci so naš največji zaklad«. A so res? Kje je to vidno? Kje to vzgajamo, kje negujemo? Danes se bomo v Intelekti spraševali - Ali smo spregledali vrednost mladih? Mladi so vse bolj tesnobni, depresivni, naraščajo samopoškodovalna vedenja. V tako zelo slavljeni družbi znanja, jih usmerjamo v tekmovalnost, pomembnost rezultatov in ocen. Kdaj je mlad človek najbolj vreden? Ko spozna sebe, svoje potenciale ali ko služi družbi, sistemu? Svet bržkone bolj kot kdajkoli potrebuje zavedanje kaj je bistveno. In kot morda malce utopično, glede na kontekst trenutnega sistema in vrednot pravi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za razvoj otrok dr. Gordon Neufeld »vsak je lahko starš, ki ga potrebuje njegov otrok", oziroma, če parafraziramo »vsakdo je lahko odrasel, ki ga mladi potrebujejo.« Pogovorimo se. Zato je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v goste povabila Ivano Gradišnik, ustanoviteljico in vodjo slovenskega Familylaba in dr. Klemna Laha (Filozofska fakulteta v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, tudi avtor učbenikov, beril in drugih strokovnih gradiv, beril za gimnazijo in srednjo šolo).

Stiglo je ljeto, a s njim i kupači. Jedna majka iz Melbournea čiji se sin prije 10 mjeseci utopio se nalazi među onima koji mole ljude da poslušaju poruke o sigurnosti dok nove brojke pokazuju rekordan broj žrtava migrantskog porijekla.

Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.

Varna raba interneta je zelo širok in nenehno spremenljiv pojem. Od škodljivih algoritmov do generativne umetne inteligence, ki ustvarja pornografske globoke ponaredke. Od vplivnežev do spolnih predatorjev. Od heca do travme. Z vsako novo aplikacijo ali orodjem pridejo tudi nove možnosti zlorab. Kako na varen vstop v spletno okolje pripraviti mlade uporabnike in uporabnice? Kdaj jih pustiti same pred zasloni in jim dovoliti nenadzorovano rabo? Kakšne so nevarnosti? Odgovori v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.Catherine Knibbs Niels Van Paemel Michael Colborne Državljan D Bellingcat safe.si Spletno oko  

V epizodi 157 je bila moja gostja Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije, kjer igra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja startupov in inovativnih podjetij. Je izkušena investitorka in podjetnica, ki se osredotoča na podporo mladim podjetjem s finančnimi vložki ter mentorstvom. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Podjetništvo iz filozofskega vidika Karakteristike dobrega podjetnika Obrtništvo in procesi v podjetju Zakaj je Amerika tako uspešna? Regulacije v EU in uspešnost UAE Predobro nam gre Vzgoja otrok in življenjski cilji Kdaj se odseliti do doma in kdaj imeti otroke? Ženske v poslovnem svetu Poslovni angeli Bootstrapping in umetna inteligenca  ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/