Podcasts about kitajske

Jure Godler in Anže Tomić o Nataliji Prepovedani in Draganu Dragiću. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Pridi se pogovarjat – Discord: Apparatus klub Postavi nama vprašanje! – OpaHelp! Opazovalnica #159 Zapiski: Xiaomi YU7 – nov avtomobilski šok iz Kitajske, v treh minutah 200 tisoč kupcev – […]

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je po uvodnih zmagah na turnirju lige narodov na Kitajskem, ko je bila boljša od Kitajske in Poljske, pomerila še s Kubo, zadnjo tekmo pa bo odigrala proti Japonski. Na Bledu so pripravili jubilejno, 70. izvedbo mednarodne veslaške regate.

Ker so romani izjemno raznoliki po svojem obsegu, obliki in vsebini, tudi ni nemudoma jasno, kaj bi utegnila biti tista njihova skupna lastnost, zaradi katere jih vendarle lahko spravimo pod isto oznako: romanTolstojeva Ana Karenina je, kot dobro vemo, precej špehata knjiga, medtem ko je Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice čisto tanka. Goethejevo Trpljenje mladega Wertherja se sklene tragično, s samomorom, medtem ko se Prevzetnost in pristranost Jane Austen izteče v pravi pravcati happy end. Cervantesov Don Kihot kar kipi od napetih prigod in preobratov, medtem ko Oblomov, osrednji junak v istoimenskem delu Gončarova, komaj vstane iz postelje. Povedi, v katerih je Proust izpisal V Swannovem svetu, so vratolomno nalomljene v številna priredja in podredja, ki v iskanju končne pike zlahka bohotno napolnijo celo stran ali še več, medtem ko so Hemingwayevi stavki v Komu zvoni poudarjeno kratki, čvrsti, strogo obvladani. Medtem ko García Márquez v Stotih letih samote po svoje popisuje zgodovino Kolumbije, nam Cao Xueqin s Sanjami v rdeči sobi slika osupljivo podobo Kitajske sredi 18. stoletja. In ko smo že pri stoletjih – Petronij je svoj Satirikon pisal v prvem, Han Kang pa svojo Vegetarijanko v enaindvajsetem. Ni kaj, svetovni romaneskni kanon sestavljajo dela, ki si med seboj niso niti malo podobna. Pa vendar za vse te knjige pravimo, da so to romani. Zakaj? Kaj neki bi utegnila biti tista njihova sicer izmuzljiva, težko ugotovljiva, skrivnostna, a vendar skupna lastnost, ki nam omogoča, da jih – pa naj bodo še tako različni med seboj – vendarle lahko spravimo pod isto oznako: roman? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili komparativista, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofska fakultete, akad. dr. Toma Virka. Naš gost je namreč pred nekaj meseci pri Založbi Univerze v Ljubljani izdal razpravo Spisi o teorijah romana, kjer na pregleden in komunikativen način pretresa nekaj najbolj intrigantnih, intelektualno ambicioznih teorij, ki so jih v 20. stoletju ponudili raziskovalci literature, da bi odgovorili na zagonetno vprašanje, kaj je to roman oziroma, še natančneje, po čem je roman pravzaprav roman. Foto: don Kihot in Sančo Pansa, junaka prvega evropskega novoveškega romana, kakor ju je leta 1893 upodobil francoski slikar Louis Anquetin, litografija (Wikipedia, javna last)

Tillian se je srečno vrnil iz Kitajske, Luka je kupil 67-metrski katamaran, Matko je pa narejen iz jekla in gre kolesariti preko Slovenije. Iskreno opravičilo tudi vsem fenicam, ker nismo snemali več kot mesec dni in se niso mogle naslajati nad našimi vročimi telesi. Sicer pa o finalih. Konferenc in lige. Lp, BAI, čao Dvokorak […]

Srečanja med voditeljema Kitajske in Združenih držav Amerike imajo vedno predznak zgodovinska, tudi zaradi spomina na leto 1972 in obisk Richarda Nixona pri Mao Cetungu, kjer naj bi padla ena od prvih domin, ki je sprožila razpad Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Si bomo najnovejši Trumpov obisk pri Ši Džinpingu zapomnili po Šijevi omembi Tukididove zanke, s katero je Združene države označil za staro, Kitajsko pa za prihajajočo velesilo. Bo Kitajska okrepila svojo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu? So ZDA pripravljene zmanjšati vojaško podporo Tajvanu? Peking bo še nekaj časa v središču pozornosti svetovne javnosti, saj se tam vrstijo obiski z vsega sveta. Med drugim pričakujejo tudi Vladimirja Putina. O tem in še čem se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17h.

Ameriški predsednik Donald Trump je odpotoval na Kitajsko v obdobju geopolitičnih zmešnjav, ki jih je povzročil s svojimi nepredvidljivimi in impulzivnimi dejanji brez razmisleka o posledicah. Njegova politika moči in izsiljevanja tudi do zaveznic, je pomagala pri vzpostavljanju podobe Kitajske kot stabilne velesile in varuha mednarodnega prava. Pred obiskom Trumpu ni uspelo skleniti dogovora z Iranom, najbolj naj bi ga razjezila zahteva Teherana o povrnitvi vojne škode. Če bi se posvetoval s strokovnjaki, bi mu verjetno napovedali, kar se je zgodilo. Iran je po napadih postal še zahtevnejši pogajalec, njegov jedrski program pa je medtem tako močno napredoval, da ga ne more več omejiti noben sporazum. Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije. Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

Sestavljanje vlade v fazi potrjevanja koalicijske pogodbe in vstopa v koalicijo na organih strank.Po lanskem poraznem rezultatu letos gospodarska rast prvega četrtletja obetavna.Dr. Jože Dežman: Če je bil državni protokol ob predaji hrvaških žrtev sprejemljiv, zakaj bi bil pokop slovenskih žrtev na Žalah problematičen?⁠⁠»Mladi imamo dovolj odpiranja in zapiranja ran,« je sporočilo podmladkov bodoče koalicije in stranke Resnica.Trump ob odhodu s Kitajske obisk označil za zelo uspešen, a podrobnosti trgovinskih dogovorov še ni razkril.Prometne nesreče na območju delovišč na avtocestah in hitrih cestah predvsem posledica neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje.Ob mednarodnem dnevu družine posvet v državnem svetu. Samo govorjenje o družini ni dovolj, mlade je treba naučiti, kako ustvariti topel dom in ljubeč odnos.Robert Goter se letos odločno bori za naziv Guinnessovega rekorderja.Vreme - danes in jutri dopoldne še deževno, v nedeljo več sonca, a še hladno.

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali mlado učiteljico, ki prihaja iz Kitajske. Hui Hui Peng v Sloveniji živi od leta 2022. Čeprav je prišla k nam predvsem z željo po izobraževanju in pridobivanju novih izkušenj, pa je se tukaj kmalu po prihodu zaljubila, poročila in se z možem iz našega glavnega mesta preselila v Novo Gorico, kjer živi danes. Kaj ji je najbolj všeč v Sloveniji, kako pogosto obišče kitajske restavracije in katero je njeno najljubše prevozno sredstvo – vse to je med drugim povedala kolegici Tadeji Bizilj.

ORO - radijska oddaja za otrokeTretja oddaja: RUMENAZagotovo si pričakoval ali pričakovala rumeno oddajo, saj je to zadnja izmed osnovnih barv. Tanja, Juš, Jošt in Teja so veseli, da so dnevi daljši in to pomeni, da se lahko več družijo na prostem. Najlepše je, ko so lahko na soncu zato so že v uvodu zapeli pesem, da bi ga privabili čimveč. V kotičku z BlaBlažom se znova lahko naučiš kako se v različnih jezikih reče rumena, v novicah bomo izvedeli kje so vladali prvi kralji Kitajske, v literarnem kotičku pa boš tokrat lahko prisluhnila dooooolgi pravljici. Na slišanje!

Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.Ko danes pomislimo na Kitajsko, se nam najverjetneje že nariše podoba sodobne velesile. Podoba dežele modernih velemest, neskončnih, v svet odprtih pristanišč in robotiziranih tovarn, ki zmorejo zalagati cel planet z velikimi količinami vsega: od električnih avtomobilov, solarnih panelov, farmacevtskih izdelkov do seveda že pregovorne plastike v vseh mogočih oblikah. Zaradi svoje rastoče teže, ki jo ima tako z gospodarskega, geopolitičnega kot tudi vojaškega vidika, že kar nekaj časa velja za veliko tekmico Združenih držav Amerike. Zgodovina pa nas je že večkrat podučila, da so tovrstna tekmovanja med velesilami večinoma tudi odličen poligon za obsežne spopade in vojne; obenem nam sedanjost že nazorno kaže, da se je obdobje sorazmernega miru in stabilnosti v svetu zaključilo. Kako se bo torej Kitajska odzivala v novih kaotičnih časih, bo seveda zelo pomembno sooblikovalo svet in globalna razmerja moči v prihodnje. A pri tem ni pametno delati zaključkov, kakšni utegnejo biti ti odzivi, ne da bi vsaj v grobem poznali tisto miselno podlago, iz katere se ti premisleki napajajo. In ta podlaga je mnogo bolj razgibana in večplastna, kot si na zahodu običajno predstavljamo. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov odpravili v eno najbolj kaotičnih, burnih in z nenehnimi vojnami zaznamovanih obdobij kitajske zgodovine, ki je obenem tudi zlata doba kitajske filozofije. Podali smo se torej v čas, v katerem je nekje med 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem vzniknila množica raznolikih idejnih tokov, ki so na različne načine in z različnimi intenzitetami pustili svojo sled v kitajski miselni tradiciji in ki nedvomno kažejo svoj vpliv tudi danes. A res številne med temi miselnimi strujami so bile - morda prav zato, ker so vzniknile sredi nenehnih vojn - izrazito pacifistično intonirane. Naj gre za konfuciansko filozofijo, ki je kasneje skozi večji del kitajske zgodovine tvorila osrednji temelj državne ideologije, ali za daoistično misel, katere vpliv je bil morda manj izpostavljen, a vendarle vseskozi močno prisoten, ali pa konec koncev za dolgo precej pozabljeno in na svoj način radikalno moistično filozofijo, v kateri lahko najdemo kar nekaj vzporednic s krščanstvom; kitajska idejna tradicija nam vsekakor ponuja marsikaj – tako smerokaze, ki nam lahko osvetlijo odločitve in ravnanje Kitajske danes, kot tudi, čisto preprosto, nova plodna izhodišča za razmišljanje o pogojih za mir v današnjih, znova nemirnih časih. Kitajskim tradicionalnim miselnim tokovom in zlasti njihovim pacifističnim poudarkom smo se posvetili v družbi sinologinje in filozofinje prof. dr. Jane Rošker za oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Žerjavi, ki nosijo srečo, Avtor: cesar Huizong, dinastija Severni Song, 12. stoletje, Wikipedia, javna last

Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.Nastalo je pred skoraj dvema tisočletjema in pol. To je bilo obdobje, ko so kitajski kulturni prostor skozi dolga stoletja definirale nenehne vojne, intrige in spletke med številnimi tekmujočimi državami, obenem pa ta čas velja za zlato obdobje kitajske misli. Umetnost vojne je v marsičem paradoksalen tekst, sočasno zagovarja najpodlejšo prevaro, če le-ta vodi k zmagi, ter se obenem vztrajno vrača k pozivom k miru.V današnjem času, ko vse kaže, da spremljamo konec mednarodnopravnega sistema, ki je po drugi svetovni vojni zagotavljal sorazmerno stabilnost odnosov med državami po svetu, in se zdijo še včeraj trdna zavezništva vse bolj vprašljiva, vojne pa vse pogostejše, se ne zdi povsem odveč, če si nekoliko podrobneje pogledamo spoznanja mojstra Suna in druge lekcije iz obdobja vojskujočih držav ter preverimo, kako so današnji rivalstva videti skozi lekcije izpred dveh tisočletij in pol. Gostji v intelekti sta sinologinji prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik ter doc. dr. Maja Veselič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Foto: Glineni vojščaki iz grobnice prvega cesarja, ki je z združitvijo celotnega kitajskega kulturnega prostora zaključil obdobje vojskujočih se držav, vir: Wikipedia, By kevinmcgill from Den Bosch

Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.

Porcelan, lakirani predmeti, pahljače, razglednice, fotografije, vezenine, svilena oblačila - raznoliki spominski in okrasni predmeti, ki so jih pomorščaki s slovenskega prostora od sredine 19. stoletja do 60. let 20. stoletja prinašali s svojih dolgih potovanj po Vzhodni Aziji, predvsem iz Kitajske in Japonske. Predmete, ki se prepletajo tudi z življenjskimi zgodbami pomorščakov, podrobneje opisuje znanstvena monografija štirih avtoric z naslovom Kanček Vzhodne Azije, ki osvetljuje tudi manj znano poglavje slovenske pomorske dediščine.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost? Gosti:-kulturolog, urednik in raziskovalec dr. Blaž Kosovel -docentka dr. Zhonghui Ding z ljubljanske Ekonomske fakultete-socialni psiholog dr. Žan Lep z ljubljanske Filozofske fakultete in Pedagoškega inštituta

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Z nami je bila tokrat izkušena popotnica Anđela Nedeljković. Skupaj smo se v prvem delu podali na pot od zahodnega območja Kitajske in visokogorskih krajev do ožjega osrčja Azije. Obiskali smo skrivnostne kraje, ki so jih nekdaj prečkali in zaznamovali številni popotniki trgovske ter kulturne Svilne poti.S07E02Gostja: Anđela NedeljkovićModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 21. 01. 2026Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo​

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.

11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.

Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.

Pozornost zveze Nato je vse bolj usmerjena proti Arktiki. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je sporočil, da pripravljajo nove korake za krepitev varnosti arktičnega območja. Poudaril je, da se zaveznice strinjajo s pomembnostjo varnosti Arktike. Zavedamo se, da se z odprtjem morskih poti povečuje tveganje večje aktivnosti Kitajske in Rusije, je dodal Rutte. Drugi poudarki oddaje: - Iranski protestniki odrezani od sveta, mednarodna poročila o vse več ubitih - Začela so se volilna opravila, kandidature bo mogoče vlagati do 19-ega februarja. - Mariborska lesarska šola ob nevarnosti zrušitve strehe pod težo snega začasno brez telovadnice

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in KitajskeEvropska unija, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo slišati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je šlo za gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije ali pa za tehnološko, gospodarsko, tako rekoč popolno vojaško in v veliki meri tudi politično-strateško odvisnost od Združenih držav.In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmišljati o tem, kakšno vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strateški avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le prišel v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda še ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kakšnim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po vojaški, gospodarski, tehnološki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnološko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in še manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameriških vojakov? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. Sašo Furlana z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti Jašo Veselinoviča, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay  

Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/

Evropska komisija je po močnem pritisku domače avtomobilske industrije popustila. Motorje na notranje izgorevanje bo mogoče v Evropski uniji kupiti tudi po letu 2035, so napovedali v Bruslju. Evropski proizvajalci, ki se srečujejo z ostro konkurenco električnih vozil iz Kitajske, bodo kljub temu morali poskrbeti za 90-odstotno zmanjšanje izpustov v primerjavi z letom 2021. Po besedah pristojnega komisarja Apostolosa Cicikostasa nameravajo tako ohraniti domačo industrijo konkurenčno in inovativno ob upoštevanju zdravega razuma in pragmatičnih rešitev. Drugi poudarki oddaje: - Podpornice Ukrajine ustanavljajo komisijo za povračilo vojne škode - Tudi slovenski kmetje svarijo pred škodljivim trgovinskim sporazumom z Južno Ameriko - Pristojne službe: popoplavna sanacija prehaja k dolgoročnejšim naložbam.

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.

Podeželska pokrajina na jugu Kitajske, Guizhou, je Velika za skoraj devet Slovenij. Tam živi kar 17 različnih manjšin, ena od največjih je Dong. Prebivalci te province imajo zares težko življenje, saj so odvisni zgolj od samih sebe. Večina prebivalcev se še vedno ukvarja samo s kmetijstvom. Prisluhni njihovi pripovedkiMorda še ne veš, kaj je žad. to je poldragi kaemn, iz katerega so navadno izdelovali nakit.Vir: Zlata ptica, Brokatna podoba, Pravljice kitajskih manjšin, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, bere Nataša Holy

Vlada je po incidentu v Novem mestu sprejela napovedani sveženj ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki širijo policijska pooblastila, zaostrujejo kaznovalno politiko in omogočajo posege v socialne transferje. Tako imenovani Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, pravi premier Robert Golob, ki na očitke o neustavnosti odgovarja, da je zaveza te koalicije, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavno-pravnih okvirjev. Drugi poudarki oddaje: - Najdaljše zaprtje financiranja ameriške vlade v zgodovini čutijo predvsem v letalskem prometu in prejemniki socialne podpore - Nemčija v protekcionističnih izjavah zaradi Kitajske in Združenih držav Amerike vse bolj podobna Franciji - Celjski nogometaši s tretjo zmago v konferenčni ligi med le trojico klubov s polnim izkupičkom točk po treh krogih

V jugozahodni Sloveniji od prejšnjega konca tedna poleg policistov nadzor izvajajo tudi posebne in specialne policijske enote, sekretariat Sveta za nacionalno varnost pa je danes predlagal, da bi se jim pridružile tudi enote Slovenske vojske. Odločitev vlade naj bi bila po nekaterih podatkih znana jutri. V oddaji tudi: - Ob čedalje izrazitejšem višanju cen hrane medletna inflacija pri nas več kot 3-odstotna. - Na srečanju voditeljev Združenih držav in Kitajske napredek predvsem na trgovinskem področju. - Izrazit padec podpore skrajni desnici na Nizozemskem nakazuje na oblikovanje sredinske vlade.

Javnost težko pride do podatka o izvoru sestavin za določeno zdravilo. Na katerih področjih imata Kitajska in Indija že tako rekoč monopol?V farmacevtski industriji se vrti veliko denarja – posel je posel. Leta 2023 so tako farmacevtska podjetja in njihovi partnerji na globalni ravni zabeležili več kot 1.600 milijard ameriških dolarjev prihodka. Za primerjavo: to je približno toliko, kot je znašal celoletni bruto domači proizvod Avstralije, Španije ali Mehike. V želji po optimizaciji proizvodnje in maksimiranju dobička farmacevtske družbe zdravil ne proizvajajo več na eni sami lokaciji, ampak svoje priložnosti iščejo na globalnem trgu. Pogosto se zgodi, da zdravilo, preden pride do bolnice ali bolnika v Evropi ali ZDA, prepotuje polovico sveta. Nemška profesorica Ulrike Holzgrabe ocenjuje, da se približno 70 odstotkov aktivnih sestavin proizvede na Kitajskem in v Indiji, približno 25 v Evropi, preostalih 5 odstotkov pa v ZDA. Kakšno tveganje predstavlja ta izpostavljenost in odvisnost od Kitajske in Indije za največja zahodna farmacevtska podjetja in ne nazadnje tudi za zahodne države same? Ali zato vedno pogosteje prihaja do motenj v preskrbi z zdravili? Kje so največja ozka grla? Kakšno vlogo ima pri tem dobiček? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: prof. dr. Ulrike Holzgrabe (Univerza v Würzburgu), direktor oskrbe Miha Bahar (Lek, Sandoz) in prof. dr. Rok Dreu (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Foto: BoBo

Gospodarska zbornica je v sodelovanju z več kot 90-imi gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program ''Narejeno v Sloveniji'', s katerim je po zgledu Kitajske začrtala razvoj slovenskega gospodarstva do leta 2035. V oddaji tudi o tem: - Zelenski tretjič letos v Beli hiši. Bo Trump v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini dovolil dobavo raket tomahawk? - Civilna iniciativa, ki so jo sprožili prebivalci Rakitne, s peticijo za vrnitev odločevalcev k strokovnemu upravljanju medvedov. - S knjižnega sejma v Frankfurtu: Kako v sodobnem svetu živi založništvo in zakaj vse več beremo v angleščini?

Prebivalci Gaze se, potem ko je začelo veljati premirje, množično vračajo na opustošeni sever enklave. Mednarodne človekoljubne organizacije medtem opozarjajo, da tovornjaki s pomočjo čakajo na dostavo pred vrati Gaze in da je treba poskrbeti, da čim prej pridejo na cilj. Druge teme: - Na zasedanju skupščine zveze Nato v Ljubljani med drugim o obrambnih izzivih Evrope. - Trump: ZDA utegnejo prihodnji mesec uvesti dodatne 100-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. - Društvo OnkoMan z dogodkom Kolo življenja opozarja na pomen paliativne oskrbe.

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Če so pospešena diplomatska prizadevanja še do nedavnega dajala upanje, da so na vidiku mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo, so pretekli dnevi prinesli streznitev. Ruski predsednik Vladimir Putin ob znova potrjenih izrazih podpore svojih zaveznic Kitajske in Severne Koreje, pa tudi uspehih vojske na terenu, zaostruje retoriko. Evropske države v upanju na mirovni sporazum oblikujejo varnostna jamstva, ki pa jih Kremelj sproti zavrača. Drugi poudarki oddaje: - Med Združenimi državami in Venezuelo se že tako zaostreni odnosi še stopnjujejo. - V Planici se je 18 ekip prvih posredovalcev pomerilo v znanju in izmenjalo izkušnje. - 36. Pikin festival v Velenju letos s temo Pika premika; dejavni tudi udeleženci ljubljanskega festivala športa.

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Kitajske znamke telefonov že mamijo z daljšo avtonomijo baterije. Kdaj lahko spremembe pričakujemo na zahodnem trgu in kaj za okolje, uredbe Evropske unije in uporabnike pomenijo baterije s silicijem v anodi? Kaj pa pametne ure, sesalci ali skiroji? Je prihodnost elektronskih naprav dolgotrajnejša?Z Marušo in Anžetom debatira urednik portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret. Odbita zapiski Battery life is about to get WAY better - YouTube OPPO Find N5 - Ultra Slim Foldable Phone | OPPO Global Apple pred uvedbo carin v ZDA poslal za pet letal iPhonov - Forbes Slovenija Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:00:07 Frame TV ja ali ne? 00:02:51 Kako bo življenje baterij dolgotrajnejše? 00:06:02 Povprečna doba telefona (pri enem lastniku) je tri leta 00:12:29 Kaj konkretno to pomeni za avtonomijo baterije 00:14:51 Baterije v drugih elektronskih napravah 00:21:46 Kaj pa okolje? 00:24:10 Zamenljive baterije v EU 00:28:11 Vpliv Trumpovih carin 00:31:03 Trg električnih avtomobilov

Danes so začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države. Za Evropsko unijo je stopnja dodatnih carin po novem 20-odstotna. Carine za uvoz iz Kitajske pa skupaj z že predhodno uveljavljenimi po novem znašajo kar 104 odstotke. Ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da gre za pravilno odločitev, češ da je njihova prednost pred vsemi, da so velik trg. Članice povezave bodo medtem danes odločale o prvem naboru povračilnih ukrepov, povezanih s 25-odstotnimi dodatnimi carinami na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Po uveljavitvi plačne reforme v več delih javnega sektorja razočarani. Začenjajo se pogajanja o nagrajevanju delovne uspešnosti. - Obetajo se spremembe pri nadomestilih za brezposelnost. - Visoka zmaga Arsenala proti Realu v prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov. Inter slavil proti Bayernu.

Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.

Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.

Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.

Shuihui Zhang je profesor sociologije v Šanghaju. Sliši tudi na slovensko ime Luka Novak. Pojasni silovit razvoj Kitajske v samo nekaj desetletjih, prepad med mesti in ruralnimi območji, razloge za nizko rodnost in staranje prebivalstva, zapleten pokojninski sistem in ne samo pozitivne vplive hitre digitalizacije. Državo primerja s človekom, Kitajska je zdaj v srednjih letih, uporabiti mora predvsem izkušnje.

Po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa so davi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade, pa tudi dodatne 10-odstotne na izdelke iz Kitajske. Trump je ponoči tudi prekinil vojaško pomoč Ukrajini, navajajo viri. Gre za dodaten pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po petkovem sporu v Beli hiši, naj privoli v pogajanja z Rusijo. Ostali poudarki oddaje: Arabska liga, ki sestankuje v Kairu, odločno proti preselitvi Palestincev Zakon o financiranju občin v nekaterih delih še razburja občinska združenja. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o virusih HPV v več zdravstvenih domovih po državi brezplačno cepljenje za mlade

Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.

Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.

V epizodi 166 je moj gost bil ddr. Igor Grdina, redni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij zgodovine Ali je zanimanje za zgodovino res večje? Nedostopni arhivi Kitajske in Rusije Skrivanje resnice in uničevanje zapisov Razsvetljenstvo, krščanstvo in Montesquieu Vpliv žensk na zgodovino; Francija v 18.stoletju 2.svetovna vojna in Francoska revolucija Kitajska je komunistična Ali je nesvoboden človek lahko inovativen? Spodbujanje novih vplivnih posameznikov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

⏰ Driiiing! Novo leto, pa kar gremo! Na polno. Do statusa profesionalcev? Haha, morda pa letos res, kdo ve. Začela sva kar takoj, ker je bilo tooooliko vprašanj "kaj specialka bo?". Malo sva se nadihala, potem pa januarsko "vsega po malem" krenila v novo leto!

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela