Podcasts about Mlada

Postopek izboljša hojo in življenje bolnic ter bolnikov Mlada zdravnica Vesna van Midden preučuje nov neinvaziven terapevtski pristop za zdravljenje Parkinsonove bolezni. To nevrodegenerativno obolenje je postalo bolj znano, od kar je o njem odkrito spregovoril ameriški igralec Michael J. Fox, kateremu so diagnozo postavili leta 1991. Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so na voljo trije postopki, s katerimi zdravniki lahko nadaljujejo zdravljenje. To so: dovajanje zdravila v podkožje, dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje in stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka zdravnica Vesna van Midden pa preučuje, kako bi znake in simptome Parkinsonove bolezni olajšali z neinvazivno stimulacijo vagusnega živca. Originalni članek z isledki raziskave TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ

Četvrti poraz u nizu u prvenstvu tema je ovog podcasta…0:00:00 Slaven0:37:05 Grupa podrške0:50:43 Ocjene0:52:31 HNL0:54:55 Prognoze1:05:14 Lokomotiva

Mlada in Sukdol bittet euch für den Auftrag "Primum Nil Nocere" in Kingdom Come Deliverance 2 ihren Mann Peter zu heilen. Wie die Behandlung erfolgreich gelingt, erfahrt ihr in unserer Lösung.

V osrednjem delu oddaje smo objavili nekaj odlomkov iz zadnje epizode kmetijskega podkasta RAST. Mlada kmetica Katja Sinkovič Žerak, ki je med korono na trg poslala Frozi – zmrznjeni jogurt iz domačega mleka, ki je postal zelo iskan izdelek, je v podkastu spregovorila tudi o tem, da je bilo težko presekati tradicijo kmetije, ter po 50 letih začeti novo dejavnost, a ji je s podporo družine uspelo.

Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa zaključila več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrh pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena od bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.

Ako vyzeral Mufasa z Levieho kráľa za mlada? Čo si predstaviť pod pojmom maďarský mysteriózny horor? A ako dopadne obvinenie z obťažovania učiteľa na francúzskej škole? Niečo z toho sa možno dozviete, ak si pustíte nový diel .týždňa vo filme. Realizované s finančnou podporou Nadácie CEF https://cef.sk/ „Pomáhame komunitám a podporujeme cenné iniciatívy v záujme zachovania európskych hodnôt.“

Za ekskluzivne epizode Elle podkasta, se urednica Petra Windschnurer pogovarja z nagrajenci Elle Style Awards 2024. Svojo modno vizijo in vtise kako je sodelovati z največjimi modni imeni na svetu, danes v studiu deli Tanja Vidic. Mlada modna oblikovalka Tanja Vidic je za junijsko naslovnico kultne ameriške revije Rolling Stone v svoje pletenine oblekla svetovno znano raperko Cardi B, medtem, ko si za največji dosežek letošnjega leta šteje sodelovanje s priznanim modnim oblikovalcem Rickom Owensom pri njegovi kolekciji za pomlad in poletje 2025. Več o intervjuju s Tanjo Vidic si lahko preberete tukaj. Gostja: Tanja Vidic Voditeljica: Petra Windschnurer Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Prva romana pisatelja, teologa in filozofa Branka Cestnika Sonce Petovione in Šesti pečat je navdihnila preteklost Ptuja, zlasti starorimska Poetovia in njeni prebivalci v mestu in bližnji okolici, od koder izvira avtorjev rod. Tretji roman Pogovori z Njo sega v čas druge svetovne vojne, v njem prikazuje življenje slovenskih mobilizirancev v nemški vojski, eden med njimi je Jakob Špilek, ki se je boril na zahodni fronti avgusta 1944. Tudi v četrtem romanu Razmik med žerjavi pisatelj zajema iz istega časa, njegovi literarni junaki in nejunaki pa se bojujejo na vzhodni fronti. Skrivnostni naslov romana je povzet iz sovjetskega filma Let žerjavov in iz balade pesnika Gamzatova. Žerjavi so duše nekdanjih vojakov, ki so se skupaj bojevali in umirali. »Ko ustvarijo klin in složno letijo, dobro poglej, če je v formaciji vrzel. Če opaziš razmik med žerjavi, tolik, da bi tam lahko letela še ena ptica, vedi, to je prostor zate. Skoraj boš tam, med njimi, mrtev tovariš ob mrtvih tovariših. Duša v telesu bele ptice.« Roman sestavljajo štiri obsežna poglavja, razvrščena po bojnih premikih petnajste čete 304. pehotne divizije nemške vojske na vzhodni fronti v Ukrajini leta 1943 do začetka aprila 1944, predvsem po izgubljeni bitki za Stalingrad in predaji feldmaršala von Paulusa. Posamezne etape bojevanja nemških vojakov in Sovjetov se vrstijo po času in kraj posameznih spopadov, kratkotrajnih zmag in porazov do zadnjega umika. Vsi datumi o vojnih dogodkih so točno navedeni, poznavalsko so opisani tudi kraji in pokrajine. Po več kot osemdesetih letih je čas že zabrisal zgodovinski spomin na dogajanje med drugo svetovno vojno, generacije so se zamenjale, ostaja pa ustno izročilo, da je bil nekdo iz slovenske družine soldat v Hitlerjevi nacistični Nemčiji. Ostali so tudi dokumenti. Roman Razmik med žerjavi oživlja te čase in mlade ljudi, ki so bili nenehno izpostavljeni smrtni nevarnosti in pobijanju, ne da bi vedeli, za koga se borijo, saj niso verjeli nacističnim idejam. Borili so se, da bi preživeli. Na koncu knjige je Branko Cestnik dodal slovarček zastarelih in pozabljenih besed iz vojaškega življenja ter izrazov iz nemščine. Sledi še časovnica zgodovinskih dogodkov, na katere se veže pripoved. Začne se s 6. aprilom 1941 in konča s 3. aprilom 1944, ko je ameriško letalstvo prvič bombardiralo Budimpešto. Avtor navede tudi datum 6. junij 2023, ko je bil v rusko-ukrajinski vojni uničen največji jez Kahovka na Dnepru, poplava v Hersonu pa je razkrila okostja padlih nemških vojakov iz druge svetovne vojne Resnične osebe, ki nastopajo oziroma ki so omenjene v romanu, pojasnjuje posebna razlaga. Med njimi so sovjetski maršal Rodion Malinovski, eden najboljših nemških generalov Erich von Manstei in nemški generalpolkovnik Karl-Adolf Holidt, poveljnik na novo postavljene šeste armade po nemškem porazu v bitki pri Stalingradu, ki je deloval v Ukrajini v Donbasu in ob Dnepru. Pisatelj ne poudarja posameznih literarnih likov, saj je težišče dela bojevanje 15. čete nemške vojske, ki so jo decembra 1942 iz Francije prepeljali na vzhodno fronto, kjer je bilo minus 30 stopinj in so bili jarki pokriti z raztrganimi trupli branilcev. Tukaj je nastajala povezanost petih vojnih tovarišev: Ludvika Voduška, kmečkega sina iz okolice Ptuja, ki je bil vajen trdega dela, v domači godbi pa je igral violino, Avstrijca Hansa Auerja iz Wagne, Nemca, ki so ga klicali Deggi- Deggi, Frizijca z vzdevkom Tulipan in plemenitega Švaba Wolfganga. Ludvik nosi v sebi za vojaka nenavadno skrivnost, ki bi bila zanj lahko usodna. Že kot deček je namreč sklenil, da nikoli ne bo nikogar ubil. Angelu Neubijanja, kot je to stanje imenoval nekdanji ministrant Hans Auer, ki se je na angele spoznal od doma, je Ludvik ostal zvest tudi v vojnih razmerah. Ohranil je vse vrednote staršev in verske vzgoje, nikoli ni meril v človeka. Novo srečanje s sokrajanom Cvetom Ogorelcem iz skupine izvidnikov obeta prijateljstvo, vendar je to človek, ki je že zgodaj prestopil mejo med Dobrim in Zlom, s svojimi zločinskimi dejanji se celo hvali: »Lastnoročno sem ubil za pol potniškega vagona civilistov, Rusov in Ukrajincev, Ciganov in Židov. Žide še posebej rad…« Pretresljivo so opisani Ludvikovo osebno soočenje s sovražnikom – ruskim učiteljem iz Moskve, preselitev izoliranih »božjih pacifistov menonitov«, usoda šestletne deklice, ki jo je lastna družina v času prisilne lakote, »gladomora«, ubila in kruto pojedla, iztrebljanje neželenih skupin, kot je bila Mlada garda, uničevanje Judov, pomor nedolžnih talcev. Razmik med žerjavi ni le zgodovinski roman o vojnem dogajanju, ki se kar naprej ponavlja in mu ni videti konca. Odpira se prepad med Dobrim in Zlom, geslo zmagovalca je »Ni usmiljenja za šibke!« Morda se bo življenjska zgodba Floriana – Cveta Ogorelca, Ludvikovega vrstnika iz okolice Ptuja, razpletla v končnem delu vojne trilogije Branka Cestnika, pisatelja, ki, kot pravi, mora povedati zgodbo, ki je še niso povedali drugi.

Sv. mašo je daroval župnik Andrzej Gosek. S petjem je sodeloval župnijski pevski zbor Mlada srca pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Jerneja Berdena.

Na tretjo adventno nedeljo iz župnije Zalog neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Andrzej (izg. Andžej) Gosek. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor Mlada srca pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Jerneja Berdena

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Mateja Perpar. Roman Miriam Drev Po poti se je zvečerilo je napisan tako, da avtorica preskakuje od dogodka do dogodka, se vrača v preteklost in oživlja spomine. Nekaj samo nakaže, čez čas se vrne in pripoved razširi. Sama pravi, da vrti prizore. Protagonistka se sklicuje na modrost, da moramo piti iz reke spomina, ne pa iz reke pozabe. Opisuje svoje otroštvo, bivanje v Libanonu, družinske odnose in odhod z nevarnega območja, na katerem je od 1975. kar petnajst let divjala državljanska vojna. V tedanjo Jugoslavijo so se umaknili protagonistka, njena mati in brat, medtem ko je oče, levantinski kristjan in potomec Feničanov, ostal prepuščen samemu sebi in divjanju vojne. Družinska zgodba se je začela tako, da se je mati v Libanonu kot turistka zaljubila v precej starejšega moškega, se poročila z njim in nekaj let ostala v njegovi deželi. Rodila sta se jima sin in hči. Sinu je mati namenila vso pozornost, hčere ni marala, k sreči pa ji je varno zavetje in ljubezen dajala razumevajoča slovenska babica, h kateri se prvoosebna pripovedovalka spominsko vedno znova vrača. Oče jo je imel rad in ji je dal popotnico za življenje. Spodbujal jo je k radosti, saj je menil, da ta ni kar tako dana. Rekel ji je, da se je za veselje do življenja treba potruditi; na srce ji je položil tudi to, naj bo zmeraj pravična. Avtorica premišljuje o vojni, osebnem položaju literarne osebe in njenem čustvenem doživljanju. O vojni pravi: »O vojni odločajo stari moški, umrejo pa mladi, godni za boj, naščuvani, pozvani k osvajanju ali k maščevanju. In umre na desetine tisočev civilistov.« Protagonistka se odloči za študij ekonomije, čez čas pa presedla na francoščino in angleščino ter iz teh jezikov diplomira; obvlada tudi arabščino. Po burnih dogodkih najde novo moč in dokonča še študij ekonomije. Je izobražena, pametna, privlačna in radoživa. In kaj se zgodi z njo, ko sreča moškega, poslovno uspešnega Američana, po rodu Škota s strogo kalvinistično vzgojo? Zaradi očaranosti nad njim in ljubezenske zaslepljenosti za lep čas izgubi samo sebe. Ne vzame si dovolj časa, da bi moškega spoznala kot človeka in izvedela, kakšen je v resnici. Nekoliko jo prevevajo dvomi, ali bo zmogla materinstvo, vendar se na partnerjevo pobudo odloči zanj in rodi otroka. Neprespane noči, utrujenost in prepuščenost sami sebi v tujem svetu storijo svoje in kmalu se zvrstijo mučni prizori. Partner je narcis, zlobnež, ozkosrčnež in arogantnež, pravzaprav človek brez ene same dobre značajske lastnosti. Odlikuje se samo po tem, da je dober ljubimec. Do matere svojega otroka je žaljiv na vse mogoče načine in izreka tako neprijetne besede, da bralke in bralci občutimo nekakšno zgroženost. Partnerico obklada z besedami, kot so: postajaš zanikrna, vzemi se skupaj, si pa res štorasta, sodobne ženske ste razvajane, narobe uporabljaš termine, nisi politično izobražena, brigaj se zase. Pri vsem tem jo ima za navadno falirano študentko. Bralcem in bralkam nam je veliko do tega, da bi se protagonistka končno uprla moškemu ob sebi, vzela otroka in odšla po svoje. Ne sprevidi, da se je na milost in nemilost izročila nekomu, ki je nikakor ni vreden, z literarnega vidika antijunaku v najslabšem pomenu te besede. Mlada ženska skuša opravičiti svojo podrejenost moškemu in priznava, da je neprestano spravljiva in si namerno zatiska oči pred grdim dogajanjem v razmerju z njim. »Z mano pa je tako, da sem bila dobra za olepšavanje po kakšnem zoprnem pripetljaju. V meni je bila neka negotovost, zaradi katere sem imela potrebo po naknadnem olepšanju dejstev.« Primerja se z Alico v čudežni deželi, ki je po padcu v zajčjo luknjo popila skrivnostni napitek in se pomanjšala. Hkrati se prikaže kot mojstrica izmikanja. Nekaj jo ločuje od lastnega bistva, a ne ve natanko, kaj naj bi to bilo. V krutem odnosu se je porazgubil njen jaz. Moški je dvoličen, v družbi ves šarmanten in duhovit, doma pa pust in hkrati napadalen, vse do fizičnega nasilja. Ženska je ranjena in čedalje bolj prestrašena: »Preplavijo me dalj časa zatajevani občutki. Za grmado jih je – od tesnobe, skrušenosti, srda, sramu in razočaranja, ki ima priokus po grenivkinih pečkah – , do tistih na drugem koncu spektra. Med temi se najmočneje oglaša hrepenenje. Na površje vzplava stavek: česa si želim za srečo.« Premišljuje o tem, kaj pomeni iskanje lastnih korenin in selitev v različne dežele. Otroštvo je preživela v Libanonu, bežala pred puško ostrostrelca, dozorevala v Ljubljani, bila nekaj časa zaposlena na Škotskem in se na moževo zahtevo preselila v Švico. Nazadnje se je vrnila v Slovenijo. »Spet potujem iz ene države v drugo. Ni prvič, da sem se na vrat na nos znašla sredi toka sprememb, nepripravljena nanje.« Miriam Drev je napisala kakovosten roman. Slog je izbrušen, opisi so nazorni in slikoviti. Literarno snovanje ni namenjeno samo toksičnemu in razrušenemu razmerju med žensko in moškim, temveč tudi drugim življenjskim vprašanjem. Pomembni so vidiki angažiranosti in ti se kažejo kot prizadevanje za enakopravnost med spoloma, svet brez vojn in kakovostne medčloveške odnose. Boj nikoli ne bo končan, zmeraj se bo marsikaj zapletalo in ogrozilo dobronamernost. Trnovo pot mora prehoditi tudi protagonistka. Končno se ji posreči, da spregleda in skuša po pravni poti spremeniti svoj nezavidljivi položaj. Roman Po poti se je zvečerilo bi bilo mogoče uvrstiti med dela, ki si z literarnimi sredstvi prizadevajo za boljši svet. Poglobljeno spremno besedo je prispeval slovenist, esejist in pesnik Zoran Pevec. Napisal je vrednostno sodbo, da je pripoved v romanu tekoča, privlačna, berljiva in spretno prepletena znotraj retrospektivnega in paralelnega načina podajanja romaneskne vsebine. Pravi, da nas delo osupne in obenem pomirja ter nas spodbuja k novim občutjem in spoznanjem. Kar se je zgodilo v njem, sklene avtor spremne besede, bi se lahko primerilo tudi nam. Po njegovem mnenju je ob zanimivem podajanju zgodbe najbrž prav ta možnost ena od najpomembnejših vrednot tega romana.

Ob Tednu Karitas smo z Zalo Rus in Luko Ovnov, ki prihajata iz Mlade Karitas, predstavili hišo na Rakitni, kjer se odvija kup zanimivih dogodkov, hišo tudi odstopijo za kakršnekoli druge aktivnosti tistim, ki potrebujejo prostor. Okolje je idilično, pravita sogovornik.

Hrvatska nogometna reprezentacija je izborila plasman u četvrtfinale Lige nacija. Mlada reprezentacija do 21 godine ne ide na Europsko prvenstvo. Donna Vekić, Mate Pavić i Nikola Mektić nagrađeni na tradicionalnoj "Noći hrvatskog tenisa".

Papež v novi knjigi pozval k preiskavi domnevnega genocida v Gazi.Sveti oče na vrhu G20: Tisti, ki povzročajo lakoto in smrt z oderuštvom in pohlepom, zagrešijo umor.Program Pota odpira prijave za letošnje leto.Mlada karitas poziva k sodelovanju v akciji Pismo za lepši dan.

Pozeba in ostale vremenske ujme so botrovale precejšnjemu znižanju pridelka grozdja, kar je ostalo, pa je bilo zelo kakovostno. Zato so taka tudi mlada vina, pravijo vinogradniki. V oddaji tudi o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na Zadravčevo Erjavčeve dneve...

V Mini teatru je bila sinoči krstna uprizoritev predstave Morska deklica. Mlada gledališka generacija, ki ji pripadata tudi avtorica besedila Nina Kuclar Stiković in režiser Jure Srdinšek, je izhajala iz Andersenovega pravljičnega motiva, vendar igralski kvartet mladih ženskih glasov in enega moškega, spleta zvoke sodobne realnosti. Več Magda Tušar. Krstna uprizoritev: 27. september 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje, 28. september 2024 Režiser: Jure Srdinšek Dramaturginja: Nina Kuclar Stiković Scenografinja: Lucija Zucchiati Kostumograf: Claudi Sovrè Glasba: Martin Vogrin Scenski gib: Veronika Valdes Lektorica: Nina Žavbi Oblikovanje svetlobe: Domen Lušin Oblikovalka in realizatorka lutke: Katarina Planinc

Danes poskusimo najti enotno teorijo polja. Se pravi sistem, ki bi povezal, razložil in posledično razrešil vse naše travme, težave in tegobe. Odgovor je čisto preprost: »zapori«! Ni skrivnost, da si polovica Slovencev želi drugo polovico videti za rešetkami in nekaterim v tej državi dejansko uspe, da so obsojeni na zaporno kazen. A zadnje tedne nas je dosegla novica, da so slovenski zapori prezasedeni. Oziroma prenapolnjeni. Njihove kapacitete so zapolnjene 130-odstotno. Če se bo na sodiščih kaj izcimilo iz afere TEŠ 6, pa se bo ta številka povzpela na 150-odstotno prezasedenost, s tem, da bo v zapore prišlo kar nekaj obsojencev s posebnimi potrebami. Ne drezajmo preveč v občutljivo področje penologije in se po butalsko vprašajmo: »Ali je za prenatrpanost krivo preveliko število kriminalcev, ali premajhno število zaporov?« Eno je gotovo; število zapornikov bi dramatično znižali, če bi bili tako državljani Slovenije kot tudi tujci, ki nas obiskujejo ali pri nas živijo, bolj pošteni. Poštenost je najenostavnejša rešitev za prezasedenost zaporov. A ker ni znakov, ki bi kazali na množično dekriminalizacijo, smo skozi javna občila celo tisti, ki smo zunaj, ujeti v 130-odstotno prezasedenost. Tisti, ki so notri, pa sploh. In ker vemo, da bi bilo potrebnih 30 odstotkov manj zapornikov za 100-odstotno napolnjenost kapacitet, je mogoče trenutno stisko rešiti samo z novimi zapori. Eden takšnih se bo v kratkem odprl na Dobrunjah, saj so ljubljanske zaporniške in priporniške kapacitete presežene dvakratno in upajmo, da se županu Jankoviču ne bo zgodilo enako, kot se je njega dni koprskemu županu Popoviču, ki je takrat novi koprski zapor svečano odprl od znotraj. Kakorkoli; za prenapolnjenost zaporov je menda v veliki meri kriva migrantska kriza, saj se je povečalo število ilegalnih prehodov meje – kar je znotraj schengena nekoliko disfunkcionalna novica. Vse našteto so gola dejstva in v teh zaostrenih razmerah so se odzvali na ministrstvu za pravosodje. Kajti ne le, da ni zaporov, tudi pravosodnih policistov, se pravi ljudi, ki zapornike čuvajo, ni. Menda imajo preslabe plače. Logika slehernika ob tem vprašanju je precej preprosta. V državi, kjer so stanovanja za mlade samo predvolilna floskula, je zgraditi javno nepremičnino, se pravi zapor, praktično nemogoče. Ampak ker jim je v Ljubljani to uspelo, bo zapornik v Dobrunjah bival v celici, za katero bi študent z veseljem plačal 400 evrov plus stroške. Mlada družina recimo bi se dala za »dobrunjsko« ljubljansko kvadraturo mirno zapreti. Družba, ki jo bolj skrbi prezasedenost zaporov kot prezasedenost študentskih domov, ni na najbolj veseli poti. Kar pa spet ne pomeni, da v nekaterih študentskih domovih ne bi potrebovali pravosodnih policistov, da čuvajo tam stanujoče … Povedano še drugače. Karkoli se v naši državi že začne, se vedno na konča na ljubljanskem nepremičninskem trgu. Ker torej kazenske sankcije na nepremičninskem trgu nimajo možnosti, je ministrica Katič naklonjena bolj kreativni rešitvi, ki ne zahteva krmljenja gradbenih baronov z javnim denarjem. »I, če so zapori prepolni, pač spustimo nekaj zapornikov!« Z novelo v zakonodaji o prestajanju kazenskih sankcij bi omogočili, da bi lahko bili določeni zaporniki predčasno izpuščeni iz zapora. Seveda le tisti, ki niso nevarni za družbo; kar nas kot javnost postavlja pred manjšo dilemo, ki se glasi: »Če niso nevarni za družbo, čemu so sploh pristali zaporu?« Novela bo ob možnosti predčasnega izpusta iz zapora dodala tudi novo krajšo formulacijo pri izreku zaporne kazni, ki se je bodo morali odslej držati sodniki. Začne se sicer klasično: »V imenu ljudstva«, konča pa se: »Obsojeni ste na pet let, razen če bo v zaporu gužva!« Otežene bivalne in prostorske razmere v slovenskih zaporih so po naših informacijah v dobršni meri spremenile tudi način obrambe, ki jo uporabljajo odvetniki slovenskih nepridipravov. Zdaj nič več ne iščejo alibijev, ali se sklicujejo na demenco svojih strank, ali pa valijo krivdo na pozabljive tajnice … Po novem so opremljeni z zdravniškimi potrdili, ki zahtevajo, da se mora obsojencu za njegovo mentalno zdravje v zaporu omogočiti vadba bobnov, ali pa vsakodnevna joga, ki od osme do devete zjutraj in od sedemnajste do osemnajste popoldne zahteva pet kvadratov prostora. Sodniki takšne obtožence raje pošljejo domov, kot da še povečujejo gnečo v zaporih. Je pa tudi res, da bomo morali pogledati točno noter v narodov DNK … Kaj se plete med Slovenci in prezasedenostjo. Vsa javna infrastruktura je prezasedena; bolnišnice, domovi za ostarele, zapori, vrtci, šole, avtoceste, morska obala, hoteli in koncerti hrvaških pevcev. Ker nas je živih še kar nekaj generacij, ki smo skusile in preživele prezasedenost vojaških spalnic, planinskih koč, delavskih avtobusov in nogometnih stadionov, bi si upali trditi, da gre pri prezasedenosti zaporov bolj za kaprico, kot za resnični problem ...

Globoko hvaležen sem Katji, da je pristala na tale pogovor in iskreno spregovorila o svojem življenju ter nesreči, ki ji je spremenila življenje. Najprej sva se posvetila njeni bogatim športnim in tekaških dosežkom - maratonka je postala po 40-em in na vsakem briljirala. Zdrs na turnih smučeh ji je vzel desno nogo in tek, vrnitev v življenje in novo realnost pa je bila dolga in še traja. Malo je tako odločnih in trpežnih ljudi - Katjina zgodba vam bo dala misliti in vas navdhnila.

Nagrada Mentor leta, ki jo vsako leto podeljuje Društvo Mlada akademija, je namenjena promociji dobrega mentorstva in dobrih mentorskih praks in tudi osebnemu priznanju dobrih mentorjev. Prestižni naziv Mentor leta 2023 je prejel profesor doktor Roman Kuhar iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga gostimo v tokratni oddaji Intervju. Z njim se je o njegovem mentorskem, predavateljskem in raziskovalnem delu na področju enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic pogovarjala Urška Henigman.

Nedavno održana dodela prestižnih radijskih Naksi nagrada, u Pozorište na Terazijama, dovela je sve muzičke pop zvezde iz celog regiona, koje svojom sjajnom energijom i posvećenošću okuplja Maja Rakovic, vlasnica Naksi radija. Razgovarali smo sa nagrađenim izvođačima, ali i onima koji su došli da ih podrže: Bajaga, Jelena Tomašević, Boris Režak, Frajle, Jadran Malkovič, Bojan Marović, Dušan Alagić, Aco Regina, Filari, Nemanja Radošević, Milan Bujaković, Nevena Božović i mnogi drugi. Zavirite u svet poznatih, Sa druge strane. Jedan od najvećih šarmera na muzičkoj sceni, pevač moćnog i specifičnog glasa, Slavko Banjac, vodi nas u svoj omiljeni kafić, gde provodi najviše vremena sa svojim prijateljima i saradnicima. Mlada i talentovana Miona Marković, jedna je od onih glumica koje svoje snove uvek ostvaruju. Sa njom i njenim psom Maksom smo proveli veme na jednom prelepom i mirnom mestu, koje podseća na Grčku. Autorka i urednica: Milica Rakanović

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.

Mlada i uspješna arhitektica Gorana Hrabrov naprasno napušta svoj unajmljeni stan u Zagrebu. Ona bježi od dva moguća zločina natrag u rodnu kuću u Dalmaciji. Nižu se susreti s članovima Goranine obitelji u labirintu teških priča, sudbina, odnosa u čijem središtu leži majka na samrti. Pjesnikinja i prozaistica Martina Vidaić ovim romanom potvrđuje svoj pripovjedački nerv i uvodi čitatelja, a u adaptaciji Ivane Gudelj i slušatelja u svijet svoje junakinje na gotovo trilerski način. Redateljica: Stephanie Jamnicky, za radio adaptirala : Ivana Gudelj tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbeni dramaturg: Maro Market Igrali su: Irena Tereza Prpić, Gordana Gadžić, Ivana Buljan Legati, Matilda Sorić, Ivan Vukelić, Duško Modrinić, Rea Bušić, Alen Šalinović, Ante Krstulović, Ivica Pucar i Linda Begonja Premijerno emitirano: 21.-25.11.2022.

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

Pisanje je, baš kao i čitanje, usamljenički posao. No je li to uvijek baš tako? Na primjeru Foruma mladih pisaca iz Crne Gore možemo vidjeti šta se dešava kada se različiti glasovi na književnoj sceni udruže, sarađuju i na kraju postanu prepoznatljivi kao novi talas crnogorske književnosti. Gošće podkasta "Glasom mladih" su koordinatorka Foruma Valentina Knežević i dvije mlade i već afirmisane pjesnikinje Barbara Delać i Marija Ivanović.

Mlada učiteljica liberalnih nazorov je ...Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

October 22, 2020 - Tom Mlada, Lakeshore Natural Resource Partnership

Elizabeta Fetahi je privolila v ta pogovor kljub nevarnosti, ki ji bo morda izpostavljena. Med intervjujem sva večkrat izklopili snemalnik in začeli znova. S tistimi podatki, ki jih lahko deli z javnostjo. Elizabeta govori 7 jezikov. Stara je 26 let, ima sina. Noseča je zapustila nasilnega partnerja in se soočila z življenjem samohranilke. Ni bilo lahko, a je zbrala potrebno moč. V svoji skupnosti velja za moderno, svobodno Rominjo. Marsikatera mlada ženska, ki doživlja enako, jo prosi za nasvete in pomoč. A nimajo vse družinske podpore, kakršno je imela Elizabeta. Pogovarjali sva se o položaju (romske) ženske, razbijali predsodke (od kraj do higiene in kiča) in spoznavali njihove običaje, od namakanja v mleku do teden dolgih porok.

Mlada gledališka režiserka Nina Ralić Kranjac se je skupaj z damaturgom Tiborjem Hrsom Pandurjem lotila uprizoritve Mrakijada, ki je nastala po trilogiji Rimljanovina, ter drugih besedilih pisatelja in dramatika Ivana Mraka. Ni naključje, pravi, da se je prav njena generacija lotila tega izjemnega umetnika, ki s strani družbe ni bil priznan, hkrati sam vztraja na neki margini in prav zaradi tega je vedno znova dobival vsebino iz katere je črpal in pisal, na nek način portretiral to, kar je nekoč naredil že Cankar. Miloš Kosec, eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije, kurator in sokurator zadnjih treh odmevnih razstav v muzeju MAO: "Iščem stanovanje": sto let organizirane stanovanjske gradnje pri nas, ki je obenem tudi zgodovina različnih pristopov k reševanju stanovanjske krize, "Universum Plečnika" ter trenutno aktualne razstave: "Struktura modernosti: v iskanju Edvarda Ravnikarja", arhitekta, ki je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države. Miloš Kosec je z letošnjim letom postal najmlajši docent na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Eno odmevnejših njegovih razmišljanj je prav gotovo o Plečnikovem stadionu v Ljubljani. Igor Šterk je v svojem zadnjem dokumentarnem filmu Septembrska klasa posnel portret generacije, ki je leta 1987, v nekdanji Jugoslaviji, sobivala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v vojski. "V tistem času res nisem pomislil," pravi Šterk, da bi nekoč posnel film. Maruša Zorec je arhitektka in profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in se zelo uspešno in veliko ukvarja s prenovami najrazličnejših prostorov. Na njenem seznamu je tudi mariborski Lent. "Večkrat se počutim kot raziskovalka, saj nenehno odkrivam nekaj novega." Temni pokrov sveta je slovenski dokumentarni film, kjer spremljamo izjemnega slovenskega letalca Matevža Lenarčiča na poteh okoli sveta z utralahkim letalom, ki pa je od znotraj bolj podoben znanstvenemu laboratoriju. Lenarčič zbira delce črnega ogljika, drugega največjega povzročitelja globalnega segrevanja.

Hostem štědrovečerních Hovorů je hudební skladatel, dirigent a autor vánočních mší Jaroslav Krček. Proč se zaobírá vánoční hudbou? Jak vznikla jeho první mše? A jak probíhalo sbírání lidových písní?

Hostem štědrovečerních Hovorů je hudební skladatel, dirigent a autor vánočních mší Jaroslav Krček. Proč se zaobírá vánoční hudbou? Jak vznikla jeho první mše? A jak probíhalo sbírání lidových písní?Všechny díly podcastu Hovory můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!

Prejšnji teden smo v oddaji Nove glasbene generacije poslušali polovico koncerta Mala mlada glasba, ta teden pa nas čaka še preostanek. Potekal je konec maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine, na njem pa so nastopili flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Ta teden bomo poslušali skladbe Message – Sporočilo, zapisano v Morsejevi abecedi Lana Podletnika Ašiča, Vrtiljak Blaža Pirnata, drugi stavek skladbe Modrina Lare Oprešnik in dve deli Lucia Žganca: Brez miru za pihalni kvintet in Klavirski trio za violino, violončelo in klavir.

Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative. Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo. Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.

Aleksandra Gudelj, jedno od omiljenih i po mišljenju gledalaca, najlepših TV lica otvara nam vrata studija kviza "Pobednik". Ovoga puta, ona je "sa druge strane". Osim o poslu, razgovarala je sa nama otvoreno i o vaspitanju dece, značaju porodice i otkrila koliko joj je važan dobar partnerski odnos. Matija Cvek, hrvatski muzičar i jedan od najpopularnijih pop kantautora u regionu, veliki korak u karijeri, učinio je duetom sa Marijom Šerifović. Nakon uspešnog koncerta u beogradskom Domu omladine, Matija je na velika vrata ušao i među publiku u Srbiji. U emisiji Sa druge strane, imaćete priliku da saznate više o tome kako je bilo sarađivati sa Marijom, kako on voli da "puni baterije" i koje strasti, osim muzike, Matija još ima. Mlada glumica Nataša Stanišić, publici se predstavila kroz lik Ivone u seriji "Zakopane tajne", ali i kroz predstavu "Poetesa", u kojoj igra Milicu Stojadinović Srpkinju. Ona nas vodi na njeno posebno mesto.   Autorka i urednica: Milica Rakanović

O izazovima sa prvim detetom, ćerkicom Sofijom, koja je uvela u sasvim novi svet, u novoj Mamazjaniji priča naša proslavljena košarkašica Nataša Kovačević Stojaković, koja je 2013. doživela tešku saobraćajnu nesreću i tada prestala profesionalno da se bavi sportom, iako nikada nije prekinula svoje veze sa košarkom, a danas je deo tima Košarkaškog saveza Srbije i vodi Fondaciju „Nataša Kovačević“, ali je pre svega – mama jedne Sofije. Kada je pre 10 godina preživela tešku saobraćajnu nesreću, razmišljala je samo o košarci i kako nikada više neće izaći na teren, ali, pogrešila je, jer kako navodi, ipak je odigrala još jednu sezonu. Tada nije mislila o majčinstvu, deci, porodici, ali je svu svoju snagu usmerila na to da ostane vedra, nasmejana i spremna za neke drugačije pobede. Najveća od svih stigla je krajem prošle godine, kada je rodila voljenu Sofiju. U našem podkastu Nataša priča kako će Sofiji objasniti protezu koju nosi, ali i o tome koliko joj nedostaje košarka. Objašnjava kako nadoknađuje nedostatak sna, sa kojim se bori u noćima kada bebi rastu zubići i muče je grčevi. Takođe, priča o tome zašto je važno da mama i tata podele obaveze oko bebe, ali i da ne zaborave jedno na drugo. Mlada mama Nataša, ispričala nam je šta joj je najteže palo, ali i koji su to najlepši trenuci u životu sa bebom, koja je i nju i supruga Vuka, uvela u jedan potpuno novi svet. Nataša, koju znamo kao velikog borca i ženu koja, ni u najmučnijim momentima ne skida osmeh sa lica, priča o tome kako je ćerka Sofija podsetila koliko je važno radovati se sitnicama i da sva deca uče roditelje da zastanu, i obrate pažnju na „male“ stvari, koje brzo prođu, a mnogo nam znače.

U mjesecu oktobru, koji je posvećen borbi protiv raka dojke, najčešćeg malignog oboljenja kod žena, sa nama je dr. Una Delić, specijalizirana za rano otkrivanje i dijagnostiku karcinoma dojke. Mlada, a iskusna, educirana širom svijeta, ova doktorica jedna je od miljenica pacijentica, jer im izuzev stručnosti pruža drugačiji pristup kako bi otklonila nelagodu i strah, česte razloge izbjegavanja pregleda. Doktorica Delić odgovara na sva važna pitanja o raku dojke, pojašnjava zašto je ovo tema za cijelo društvo, a ne isključivo problem oboljelih žena, zašto se naša zemlja razlikuje u pristupu od većine ostalih, može li ljekar biti imun na stres i tugu koju izaziva saopštavanje teških dijagnoza.Govori nam i o svojim životnim navikama, koje podrazumijevaju dosta sporta i boravka u prirodi, što je zasigurno dio prevencije svakog oboljenja.

Pred časom je Lucija Fatur obiskala Dom starejših občanov Grosuplje in spoznala sostanovalki, gospe Mariji. Gospo Pucihar ste v naši oddaji že spoznali, danes pa boste slišali pogovor z gospo Marijo Fink. Z oskrbo v Domu je zelo zadovoljna, dneve pa si obe gospe Mariji krajšata kar skupaj.

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Moja gošća u 125. epizodi podkasta Ubod kulture je mlada talentovana slikarka Tara Bubonja. Razgovarali smo o njenim umetničkim uzorima i zanimljivostima o njima, ali o njenim radovima i planovima. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža -Tamara Stojanović

Mlada glumica Mina Sovtić (28), koja je pre pola godine rodila ćerku, otvara sa nama drugu sezonu podkasta „Mamazjanija“ i priča o svim izazovima koje joj je priredila ova, do sada najveća i najvažnija, životna – uloga. O sigurnosti i životu svoje bebe, Mina je odgovorno razmišljala još dok je njena ćerkica Luna bila u stomaku, a rizična trudnoća vezala je za kuću i krevet, što joj nije lako palo, ali ističe da se na taj način pripremila za život sa bebom, iako tek sad uviđa da je, kako uz osmeh kaže, trebalo više da spava. U novoj epizodi našeg podkasta ona otkriva zašto je ćerkica po izlasku iz porodilišta imala dva imena. Takođe, priča o tome koliko preterana briga za dete ponekad može da optereti majku. Mina je želela prirodan porođaj, ali to nije bilo moguće, pa objašnjava zašto je nemoguće biti spreman za porođaj carskim rezom. Ona ističe koliko u prvih nekoliko meseci po porođaju znači pomoć majke i svekrve, naročito uz bebu koja ne voli da spava. Navodi nam i zašto svojoj mami, čuvenoj glumici Anici Dobroj, ne mora da daje instrukcije i pravila kada Luna ostaje sa sama njom. O ovim novim momentima i emocijama u životu, promeni navika i dodatnim obavezama, kao i o trudnoći koja je zahtevala mirovanje i porođaju hitnim carskim rezom, na koji nije bila spremna, podršci muža Luke, koji je bio uz nju dok je Lunu donosila na svet, a sada joj predlaže da ode na trodnevno putovanje i odmori od bebe i brige, do povratka na posao, na snimanja, samo dva meseca posle porođaja, priča nasmejana mama i talentovana glumica Mina, u prvoj epizodi nove sezone našeg podkasta.

Chaque jour, écoutez le Best-of de l'Afterfoot, sur RMC la radio du Sport ! L'After foot, c'est LE show d'après-match et surtout la référence des fans de football depuis 15 ans ! Les rencontres se prolongent tous les soirs avec Gilbert Brisbois et Nicolas Jamain avec les réactions des joueurs et entraîneurs, les conférences de presse d'après-match et les débats animés entre supporters, experts de l'After et auditeurs. RMC est une radio généraliste, essentiellement axée sur l'actualité et sur l'interactivité avec les auditeurs, dans un format 100% parlé, inédit en France. La grille des programmes de RMC s'articule autour de rendez-vous phares comme Apolline Matin (6h-9h), les Grandes Gueules (9h-12h), Estelle Midi (12h-15h), Super Moscato Show (15h-18h), Rothen s'enflamme (18h-20h), l'After Foot (20h-minuit).

V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.

Mlada glumica, Mirka Vasiljević, mama četvoro dece, za “Mamazjaniju” priča o vaspitanju, brizi, jurnjavi za vremenom koje stalno izmiče, ali i svim radostima i velikoj ljubavi, koja živi u višečlanoj porodici. Ona se osvrće na teškoće usklađivanja brzog i stresnog načina života jedne angažovane glumice, sa obavezama koje ima u kući, oko dece, ali i željom da što više korisnog i produktivnog slobodnog vremena provede sa njima. Od najmlađe ćerke, koja je još beba, do najstarijeg sina, koji polako ulazi u pubertet, Mirka se svakodnevno susreće sa njihovim najrazličitijim željama, prohtevima, idejama, pitanjima koja nemaju kraja. Tajna uspešne komunikacije u kući sa četvoro dece, metod rešavanja sukoba, odgovori na sve što ih zanima, ljuti, raduje, jeste u bezrezervnoj ljubavi, toleranciji i razumevanju koje su za Mirku zvezde vodilje. Kako kaže, mama je tu da sasluša, razgovara, bude osoba od poverenja, ali takođe i neko koga treba da poštuju i slušaju u trenucima kada je to neophodno. Česte selidbe zbog poslovnih angažmana, dovele su Mirku u situaciju da sa decom prolazi kroz stalne adaptacije na okolinu, novu školu, drugare, jezike, što sve utiče na njihovo odrastanje. Koliko god da ovakav “nomadski” način života ima negativne strane zbog traženja svog mesta u društvu, toliko je i pozitivan, jer, naglašava Mirka: “Moja deca jednog dana neće imati problem da se odsele iz sredine koja im ne odgovara, neće brinuti kada im se u životu dešavaju promene, biće fleksibilni i kad im se nešto ne dopada umeće to lako da zamene boljim”.

A young doctoral student in anthropological studies at RMIT University in Melbourne, who arrived in Australia more than a year ago at the invitation of prof. dr. Hariz Halilović talks about her research and working on her doctorate, how she coped in a new country and what is the greatest value of life down under. - Mlada doktorandica antropoloških studija na RMIT univerzitetu u Melbourneu, koja je prije više od godinu dana stigla u Australiju na poziv prof. dr. Hariza Halilovića, govori o svom istraživanju i radu na doktoratu, kako se snašla u novoj sredini i šta je najveća vrijednost života down under.

Na Svjetskom prvenstvu u plivanju, koje se održavalo od 13. do 18. decembra u Australiji, plivačka reprezentacija Bosne i Hercegovine ostvarila je značajne rezultate (Lana Pudar je peta u svijetu u disciplini 200 metara delfin, a Iman Avdić je postavila novi državni rekord u disciplini 400 metara mješovito). Uz snažnu i toplu podršku BH zajednice u Viktoriji ekipa reprezentacije donosi svoje utiske o boravku u Australiji.

Gostja je bila Ana Schnabl, mlada pisateljica, avtorica psihološko-kriminalnega romana Plima, ki se dogaja na slovenski obali.

Proč přestal Jan Dobrovský číst každý den noviny? Co se stalo, když Mladá Fronta Dnes v roce 2009 přišla o třetinu inzerce? Jak ovlivnil nástup sociálních sítí českou žurnalistiku? Proč se dnes novináři a politici navzájem nerespektují? A proč Robert Čásenský nepředal Jindřichu Šídlovi vyčištěné auto? Druhý díl podcastu o historii a současnosti českých médií očima Jindřicha Šídla, Jana Dobrovského a šéfredaktora časopisu Reportér Roberta Čásenského.

Vesić, Stefanović, Šapić, Čičičić, Toma Mona, Mlada liderka Staša, Jovana Jeremić i #NijeNjuz