POPULARITY
Na nogometnem svetovnem prvenstvu se počasi končuje uvodni krog skupinskega dela tekmovanja. Zjutraj so turnir začeli branilci naslova Argentinci, ki so se v Kansas Cityju pomerili z Alžirci. Ob nogometnem dogajanju podrobneje še o najodmevnejši kolesarski prireditvi pri nas. Malo po poldnevu se bo v Velenju začela 32. kolesarska dirka po Sloveniji.
Na Velenjskem festivalu poezije LIRIKONFEST so prejemnikom podelili letošnje nagrade, med njimi velenjico, ki jo je za pesnjenje v zadnjem desetletju prejel Milan Dekleva. Sredi tedna so v Ljubljani Svetlani Slapšak za življenjsko delo podelili Župančičevo nagrado mestne občine. V koprskem Mestnem stolpu, v zvoniku stolne cerkve je na ogled nova stalna razstava z naslovom Pokončna zgodovina Kopra. Eden od šestih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv Celje, letos beleži svojo 70-letnico. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v glavnem mestu je iz korpusa 2000 državnih daril našim dosedanjim predsednikom na razstavi na ogled postavil izbranih 200. V okviru 61. Borštnikovega srečanja, festivala slovenskih gledališč v Mariboru (8. – 21. junij), so pripravili tudi razstavo fotografij predstav pokojnega režiserja Tomaža Pandurja – letos mineva 10 let od njegove smrti. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper v sedanji organizacijski obliki in Zgodovinski arhiv Celje letos beležita 70 let od ustanovitve. VIR: BoBo, RTVSLO
Predstavljamo prejemnike nagrad Festivala poezije v Velenju, Lirikonfesta. Letošnja novost je jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti. Nagrado ob 20-letnici podeljevanja tako prvič namenjajo za vrhunski desetletni pesniški opus. Prejel jo bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Dekleva.Monografska publikacija z naslovom Nič več te ni je zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič, ki jo je zasnoval Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva, obsežno zapuščino umetnice, ki priča o njeni izjemni umetniški siili, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predstavljamo še letošnje prejemnike Župančičeve nagrade, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.
Novi premier Janez Janša je državnemu zboru predložil seznam ministrskih kandidatov. Nekaj presenečenj je pri imenih iz SDS-ove kvote - Franci Matoz kandidira za prevzem notranjega resorja, Borut Rončević pa ministrstva za izobraževanje. V SLS so medtem razočarani, ker v novem ministrskem zboru ni nikogar iz njihove stranke. Drugi poudarki oddaje: V nesreči v Velenju poškodovanih 5 delavcev Eksplozija ruskega drona v Romuniji izzvala ostre odzive drugih članic Nata Civilna iniciativa zbrala dovolj podpisov za referendum o ljubljanskih parkirninah.
Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.
Drugi poudarki oddaje: V občini Cerkvenjak so še naprej brez lekarne Lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov niso zadovoljni s postopki za vzpostavitev Regijskega parka Snežnik Na Ptuju Festival Dobrote slovenskih kmetij, v Metliki Vinska vigred
Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.
NAPOVEDNIKSDS vložila predlog spremembe zakona o vladi, Svoboda svoj predlog istega zakona, umaknila.Petrič: ustavna pritožba Svobode glede volitev predsednika državnega zbora nima možnosti.V luči energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, EU predstavila nabor ukrepov.Analiza AMZS pokazala: kolesarska infrastruktura v Ljubljani, Kopru, Kranju, Velenju in Novem mestu s številnimi nevarnimi točkami.VREME: Tudi jutri bo pretežno jasno, s temperaturami od 17 do 21°C.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.
Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.
Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ...
Obglavili so Titov kip v Velenju. Zdi se, da so izgubili glave tudi svetovni politiki, ki kažejo mišice in se igrajo vojno.
Drugi poudarki: - Kaj se dogaja v nekdanjem Vegradovem kamnolomu Selo pri Velenju? - Spremljanje poplav tudi z novo aplikacijo. - Kaj so slišali snovalci Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 ob njeni predstavitvi v Posavju? - Kulturni center v Škocjanu na Dolenjskem, na prvi pogled prevelika naložba za tako majhno občino, se je v letu dni izkazal za zadetek v polno.
Slovenskim nogometašem je sinoči kosovska izbrana vrsta razblinila sanje o uvrstitvi na svetovno prvenstvo prihodnje leto. V ljubljanskih Stožicah so klonili z 0:2, s prvim zadetkom že v šesti minuti, za drugega pa so po neposrečeni podaji poskrbeli kar izbranci Matjaža Keka sami. V oddaji tudi o tem: - V Braziliji ob podnebni konferenci protest aktivistov in avtohtonih prebivalcev - Libanon s pritožbo na Varnostnem svetu Združenih narodov zaradi Izraela - Festival slovenskega šansona se bo drevi sklenil v Velenju.
25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Tudi na Primorskem dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita zaradi pomanjkanja kadrov. - V Brežicah polnoletnim mladim, ki niso vključeni v formalne programe izobraževanja, predstavili programe vseživljenjskega učenja, različne oblike dela in priložnosti v Evropski uniji. - V Ilirski Bistrici niz dogodkov za promocijo lesa in poklicev v lesni panogi. - V Trbovljah so pripravili že 17. festival novomedijske kulture Speculum artium.
Če so pospešena diplomatska prizadevanja še do nedavnega dajala upanje, da so na vidiku mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo, so pretekli dnevi prinesli streznitev. Ruski predsednik Vladimir Putin ob znova potrjenih izrazih podpore svojih zaveznic Kitajske in Severne Koreje, pa tudi uspehih vojske na terenu, zaostruje retoriko. Evropske države v upanju na mirovni sporazum oblikujejo varnostna jamstva, ki pa jih Kremelj sproti zavrača. Drugi poudarki oddaje: - Med Združenimi državami in Venezuelo se že tako zaostreni odnosi še stopnjujejo. - V Planici se je 18 ekip prvih posredovalcev pomerilo v znanju in izmenjalo izkušnje. - 36. Pikin festival v Velenju letos s temo Pika premika; dejavni tudi udeleženci ljubljanskega festivala športa.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.
Na začetku leta smo se zaradi nesreče v Velenju več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je bil prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, gre za Zgodbe mojega kraja, upokojeni rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno" in tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, kar dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.
V Škalah pri Velenju so dopoldne slovesno zaznamovali začetek del na najzahtevnejšem odseku severnega kraka tretje razvojne osi, to je odsek Velunja. Gre za del hitre ceste, kjer se pri umeščanju in graditvi ves čas zapleta. A kot so zagotovili danes, bodo odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem zgradili do jeseni 2029, upajo pa tudi, da bodo kmalu zatem odprli tudi odsek med Velenjem in Šentrupertom. V oddaji tudi o tem: - Gospodarstveniki na Dolenjskem so razočarani zaradi zastoja pred graditvijo novomeške vzhodne obvoznice - V Franciji skrajna desnica zaradi rezov v proračun grozi z rušenjem vlade - Letos umrlo enkrat več kot motoristov kot lani, pristojni pozivajo k previdni in strpni vožnji
Kolesarska dirka po Dofineji, na kateri se najboljši tekmovalci pripravljajo na sloviti Tour, se bo končala z etapo, ki ponuja kar pet kategoriziranih vzponov. Za skupno zmago se bori zvezdniška zasedba specialistov za največje dirke, ob prvem kolesarju sveta Tadeju Pogačarju še Danec Jonas Vingegaard in Belgijec Remco Evenepoel. Odbojkarice pa bodo domači turnir zlate evropske lige v velenjski Rdeči dvorani končale proti reprezentanci Španije.
Razgibana peta etapa kolesarske dirke po Dofineji se je po 183 kilometrih končala v Maconu. Bistvenih sprememb v skupni razvrstitvi ni prinesla, jih bodo pa gorske etape v Alpah, ki bodo sledile v prihodnjih treh dneh. Ob kolesarstvu se posvetimo še odbojki. Slovenski odbojkarji so elitno ligo narodov v Braziliji začeli s tekmo proti Kubi, slovenske odbojkarice jutri v Velenju začenjajo tretji turnir zlate evropske lige.
Na Portugalskem se je prejšnji konec tedna končal drugi turnir zlate evropske lige za slovenske odbojkarice. Slovenija se je na zahodu Evrope najprej pomerila z Ukrajino, nato še z gostiteljico Portugalsko. Že ta teden slovenske odbojkarice čaka domači turnir v Velenju, na katerem bodo njihove nasprotnice Grkinje in Španke. Slovenski vaterpolisti pa so pretekli konec tedna v Kranju začeli kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Slovenija v kvalifikacijah igra z Nizozemsko, Češko, Veliko Britanijo in Poljsko.
Na Portugalskem se je prejšnji konec tedna končal drugi turnir zlate evropske lige za slovenske odbojkarice. Slovenija se je na zahodu Evrope najprej pomerila z Ukrajino, nato še z gostiteljico Portugalsko. Že ta teden slovenske odbojkarice čaka domači turnir v Velenju, na katerem bodo njihove nasprotnice Grkinje in Španke. Slovenski vaterpolisti pa so pretekli konec tedna v Kranju začeli kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Slovenija v kvalifikacijah igra z Nizozemsko, Češko, Veliko Britanijo in Poljsko.
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Občina Postojna želi ob gradu Haasberg urediti parkirišče za avtodome, a ZVKD tega ne pusti. - Mrakova domačija v bližini Blejskega gradu bo po prenovi zaživela kot središče kulture, izobraževanja in ustvarjalnosti. - Na športnih igrah mladih poudarjajo pomen druženja in gibanja. - Plesalci iz šestih držav so v Velenju z gibi in zgodbami opuščenim objektom vrnili življenje.
Slovenija je ena redkih držav, ki praznik dela praznuje 1. in 2. maja. Drugi maj je dela prost dan še v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter Ukrajini. Dvodnevno praznovanje ima močan simbolni pomen, saj gre za praznik solidarnosti, dela in povezovanja. Vrednote praznika dela so močno zasidrane tudi pri rudarjih. Gre za zahtevne delovne pogoje, zato so se tudi vrednote izoblikovale skozi 150 let izkopavanj premoga v eni najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, to je v Velenju.
Drugi poudarki: - Zapora vipavske hitre ceste povzroča gnečo proti Fernetičem; ob tovornjakih v zastoju namreč tudi osebna vozila. - Zaradi podnebnih sprememb tudi gorenjska turistična središča o zimi prisiljena razmišljati drugače - ključna bo razširitev ponudbe. - Tudi v Kozjem stavijo na turizem. Ob občinskem prazniku se pohvalijo še z naložbami v neprofitna stanovanja, dom starejših, športno igiršče in še kaj.
Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si
Slovenska moška teniška reprezentanca je v boju za uvrstitev v drugo svetovno skupino Davisovega pokala v Velenju gostila Indonezijo. V popoldanskih športnih minutah podrobneje še o sezoni odbojkarjev Roka Možiča in Jana Kozamernika, ki nastopata v močnem italijanskem prvenstvu. Njuni ekipi, Trentino in Verona, sta se med seboj pomerili v zadnjem odigranem kolu prvenstva.
Smučarski skakalci se bodo v Willingenu pomerili še na drugi posamični tekmi, v Velenju pa se bodo nadaljevali teniški dvoboji Slovenije in Indonezije, ki se želita uvrstiti v drugo svetovno skupino Davisovega pokala.
V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - gre za Zgodbe mojega kraja - upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno", in tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, kar dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.
Po ponedeljkovi tragediji v Premogovniku Velenje so popoldne po težavnem in nevarnem reševanju našli truplo še tretjega rudarja. Odkopavanje glinenega materiala, ki je zasul jamo, se sicer nadaljuje. Direktor premogovnika Marko Mavec pa je napovedal pomoč za družine ponesrečenih. Psihološko pomoč bodo omogočili tudi preostalim rudarjem. Drugi poudarki: - Vlada potrdila predloge treh zdravstvenih zakonov. - Izraelska vojska drugi dan nadaljuje silovito operacijo na Zahodnem bregu. - Slovenski rokometaši na svetovnem prvenstvu premagali Argentince s 34:23.
Reševalci v Velenju so popoldne našli truplo še tretjega pogrešanega rudarja, potem ko je v ponedeljek zvečer mokra glina zasula odkop v jami Préloge. Direktor premogovnika Marko Mavec je napovedal finančno pomoč družinam ponesrečenih rudarjev ter psihološko podporo svojcem, sodelavcem in vsem udeleženim v reševanje. Velenjska občina je za petek razglasila za dan žalovanja, občina Šoštanj ga bo zaznamovala jutri. V obeh so v znak spoštovanja in žalovanja v prihodnjih dneh odpovedali javne prireditve.
Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.
Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katero rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.
Gost tokratnega Tretjega polčasa je bil Žiga Kos, trener odbojkaric OTP banke Branika, ki imajo za seboj pestre dneve igranja. Tako kot njihovi kolegi odbojkarji so uvrščene v finale Pokala Slovenije, ki bo 12. januarja v Velenju, so druge v državnem prvenstvu, pete v ligi Mevza in s tem v igri, da osvojijo vsaj tri medalje v nadaljevanju tekmovanja.
Tretji polčas je tokrat odbojkarski, kajti oba domača odbojkarska kolektiva sta se uvrstila v končnico Pokala Slovenije. Pri moških je i-Vent že v finalu in se bo za lovoriko pomeril 12. januarja v Velenju z ACH Volleyem, dekleta pa so v četrtek s 3 proti 0 nadigrala Radol'co in se uvrstila v polfinale. Tekma bo 18. decembra v Kopru proti Luki Koper.
Slovenska nogometna reprezentanca bo nastope v letošnji ligi narodov sklenila s tekmo proti Avstriji na Dunaju. Prvega mesta v skupini, ki prinaša neposredno uvrstitev v najvišji razred evropskega tekmovanja, ne more več osvojiti. Bi si pa z zmago najverjetneje zagotovila drugo mesto in dodatne kvalifikacije za uvrstitev v ligo A. Minute namenjamo še tenisu in dvoboju pokala Billie Jean King med Slovenijo in Nizozemsko, ki se je včeraj končal v Velenju.
Franc Schreiner, spodnještajerski duhovnik in narodni buditelj, je izjemen pa hkrati, paradoksno, tudi tipičen predstavnik podeželskih kaplanov in župnikov, ki so si okoli leta 1900 na vso moč prizadevali v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmetaFranc Schreiner se je rodil leta 1872 v Lokavcih na Murskem polju. Za mašnika je bil posvečen leta 1896, glavnino svojega pastirskega dela pa je opravil v Dobrni (kjer je kot kaplan služboval med letoma 1900 in 1907), Žalcu (tamkajšnji kaplan je bil v obdobju 1907–1917) in, nazadnje, v fari Šentilj pri Velenju (dotično župnijo je vodil od leta 1917 do upokojitve leta 1938). Umrl je med drugo svetovno vojno, leta 1943. Zdi se, da je bilo vse njegovo dolgoletno pastirsko delovanje podloženo z eno samo mislijo: da se duhovnik, ki mu je resnično mar za vernike, nikakor ne sme skrivati za oltarjem, temveč mora stopiti med ljudi in si pošteno zavihati rokave, da bi jim pomagal – ne le v duhovno-verskem, ampak tudi ekonomsko-socialnem in kulturno-prosvetnem smislu. Zato je tako v Dobrni kakor v Žalcu in Šentilju energično ustanavljal hranilnice in zadruge, ljubiteljske pevske zbore in gledališke skupine, bralne krožke, gasilska društva. Da bi zagnal vso to civilno-družbeno infrastrukturo se ni pomišljal seči v lasten žep, za nameček pa je kmete seznanjal še z novimi poljedelskimi tehnikami in jih učil, kako navsezadnje ravnati s pridelkom kot tržnim blagom. Seveda pa Schreiner ni bil mož brez napak; v svojem gorečem in neutrudnem zavzemanju za slovenski narod kot katoliški narod – zdi se, da nacionalne ideje in evangeljskega sporočila sploh ni znal misliti neodvisno ene od drugega – je znal biti nepremišljen, navijaški, grob in konflikten. Njegove tarče pa niso bili le tisti, ki so še v Avstro-Ogrski simpatizirali z nemško nacionalno idejo; prav zagrizeno se je znal spraviti tudi nad sonarodnjake liberalnih nazorov. Franc Schreiner, skratka, ni bil svetnik. Bil pa je eden tistih mož, ki so si ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja z zavzetostjo, ki je danes tako rekoč nihče več ne premore, prizadevali in navsezadnje tudi uspeli v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmeta iz revščine in zaostalosti. Na ta način so poskrbeli, da smo Slovenci kot narod stali in obstali tudi v moderni dobi, o čemer smo podrobneje govorili v predhodni oddaji. Njegov portret nam je za tokratne Sledi časa pomagal izrisati antropolog, dolgoletni predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Božidar Jezernik. foto: župnik Franc Schreiner s šentiljskimi šolarji ob zaključku šolskega leta, sredi 30. let 20. stoletja
Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod
Življenja ni mogoče vedno krmariti, kot bi si želeli. Lahko se z nami igra skrivalnice in nas zapelje v neznano. Zakonca Foit, za povojni čas morda malo neobičajna češkoslovaška pustolovca, sta na svoji misiji, ki sta jo morala izpeljati v daljni Afriki po 2. svetovni vojni, doživela veliko vznemirljivih presenečenj, napeto dramaturgijo komedije, groteske in srhljivke obenem, predvsem pa veliko domotožja in neskončnega čakanja. Njuno potovanje, s katerega se nista vrnila na Češkoslovaško, ampak sta skupaj z izjemno afriško zbirko zatočišče našla v Sloveniji, se je podaljšalo za kar 23 let. Prvotni načrt, ki je vključeval enoletno bivanje med različnimi potomci prvotnih ljudstev, že kmalu ni bil več v njuni domeni. V takratnem belgijskem predelu Konga sta doživela incident, prišlo je do velikega nesporazuma in ostala sta brez osebnih dokumentov. Po dolgem času so ju gostoljubno sprejeli v Velenju, kjer še danes, po njuni smrti, ostaja njuna umetniška in antropološka afriška zbirkaV oddaji sodeluje Tanja Verboten skrbnica zbirke in direktorica Muzeja Velenje.
Znani so rezultati raziskave, ki je z analizo odpadnih voda preverjala pogostost oziroma prisotnost mamil v njih; s tem pa tudi pogostost oziroma razširjenost mamil v družbi. Nekaj ugotovitev. Narašča uporaba kokaina, Ljubljana je na prvem mestu; pri kajenju marihuane so najbolj aktivni v Kopru, glavna zabava v Velenju pa je amfetamin. Ker so to zahtevno in zanimivo analizo naredili na nadvse spoštovanem inštitutu Jožefa Stefana, je prav, da družboslovno analizo naredimo na spoštovanem Valu 202. Zbiranje vzorcev za analizo ni ravno elegantno početje, saj se mora raziskovalec podati v čistilne naprave, med fekalije. Ker zadeva je ta, da z lulanjem izločimo tudi mamilarsko zalego, ki jo nato kemiki v laboratoriju poskušajo uloviti. In če kemijska analiza preučuje drogo, ko pride ven, družboslovna analiza preučuje drogo, ko pride noter. Najprej kokain v Ljubljani. Kot rečeno, se uporaba povečuje in ker se slovenska policija najraje in tudi najbolj uspešno ukvarja sama s sabo, je logično, da imajo dilerji in uporabniki v slovenski prestolnici blažen mir. Zato je kokaina po izsledkih raziskave ogromno. Po rezultatih iste raziskave iz prejšnjih let je bila Ljubljana prav pri vrhu preučevanih evropskih mest. Ker kokain ni droga kot marihuana, ki jo pohlevni najstnik zasadi na gozdni jasi, temveč je uvožena droga, ki si jo lahko privoščijo bogati, se pravi družbena elita. Zato se moramo nujno vprašati najbolj zadeto vprašanje slovenske stvarnosti: "Katere gospodarske in politične odločitve, ki se nato aplicirajo na slehernikov vsakdan, so bile sprejete pod vplivom kokaina?" Ker iz popularne kulture poznamo vpliv kokaina na človekove reakcije in razmišljanje, lahko s precejšno gotovostjo najdemo nekaj situacij, za katere je povsem jasno, da so posledica uporabe kokaina. Opozarjamo pa, da ni nujno, kako so naši zaključki tudi točni. Ker kot pravi največja svetovna avtoriteta za kokain, legendarni Tony Montana, oziroma "Brazgotinec": "Vedno govorimo resnico! Tudi, ko lažemo!" Zadnji primer očitne uporabe kokaina je bila slovenska nogometna reprezentanca, ki je tekala po Stožicah kot kura brez glave in je najslabšo reprezentanco na svetu premagala šele, ko si je ta sama dala dva gola. Nekaj malega snifov je tudi ustvarilo idejo, da bo slovenska industrija služila z izdelavo topovskih izstrelkov za Ukrajino. Kot tudi pri tozadevnih evropskih partnerjih, ki bodo dve milijardi evrov za milijon izstrelkov dobili iz "Evropskega sklada za mir"! Če pa gremo kakšno leto do dve nazaj, vidimo, da je bilo kokaina med epidemijo v Ljubljani še več. Takrat je po raziskavah postala naša prestolnica tudi eno najbolj zadetih mest v Evropi. S tega stališča se zdijo nekatere odločitve povsem logične. Recimo ideja, da s solzivcem zapliniš celo mesto in se z vodnim topom podaš v ulični spopad s protestniki. O kokainu pa priča tudi nenavadno hitra postrežba kave v s turisti prenatrpanih ljubljanskih lokalih. Kot tudi njena cena. Da pa ne bomo ljubljanocentrični, si poglejmo še nekaj ostalih rezultatov. V raziskavo je bilo vključenih sedem slovenskih mest, a ogledali si bomo samo zmagovalce. Ob častni omembi Maribora, ki se je, zaradi socialnega in gospodarskega zloma zatekel k zgodovinsko rešilni in predvsem legalni bilki vseh Štajercev – k alkoholu. Pri kanabisu oz. vsebnosti THC-ja v odpadnih vodah vodi Koper. Po pravici tako. Sveta primorska zemlja ima za proizvodnjo kar nekaj primerjalnih prednosti in upamo lahko, da obsežni požari pridelovalcev niso preveč prizadeli. Pri uničenju nasadov trave gre celo za kulturno dediščino, saj je veliki Marko Brecelj že pred desetletji poročal o požigih na Markovem hribu, mesto pod njim pa je logično vodilno po uporabi kanabisa. Kako drugače si tudi predstavljati serijo melodramatičnih primorskih županov in kako drugače preživeti poletne obiske megalomanskih križark kot s smotko za družbo. Povsem drugačna, predvsem pa skrivnostna zgodba pa sta Velenje in njegov amfetamin. Amfetamin je rekordno prisoten v velenjskih odpadnih vodah; na drugem in tretjem mestu mu sledita Maribor in Ljubljana, a z več kot polovico nižjimi vrednostmi. Za splošno razgledanost moramo poudariti, da ne smemo enačiti amfetaminov z metamfetamini. Popularni "meth" je seveda najbolj priljubljen v Ljubljani, kjer imajo edini v Sloveniji dovolj hiter internet, da se lahko mladina navdušuje nad "Breaking bad" oziroma nadaljevanko Kriva pota. Amfetamin pa je pogosto droga, ki jo je mogoče dobiti na recept, ilegalno pa gre za mamilo, imenovano "spid", ki ga uporabljajo plesalci v diskotekah ali pa študentje, da jim poveča budnost in koncentracijo. Nič od tega ne bi pripisali Velenju. Hočemo povedati, da v mestu ni videti, da bi dolgo v noč plesali, še manj pa, da bi dolgo v noč študirali. In če se vrnemo na začetek: zagotovo nam ni v čast, da smo v mamilarski statistiki tako visoko. Rešitvi sta dve. Ali uvedemo nacionalno lulanje v vrečke, ali pa policija neha preganjati kurje tatove in tedensko menjavati direktorje ter se posveti razvejani mreži organiziranega kriminala, ki uspeva na Slovenskem. Je pa res, da bi ob uspešni policijski akciji storilnost slovenskega menedžmenta kot tudi kreativnost slovenskih ustvarjalcev čez noč padli na izhodišče.
V včerajšnjem prvem krogu lokalnih volitev so županje ali župane dobili v 165 občinah, v 47 jih bodo izbrali v drugem krogu četrtega decembra. V Ljubljani, Kopru, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Novem mestu in Velenju na položaju ostajajo zdajšnji župani. V mestnih občinah Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Murska Sobota in Krško pa bo o županu odločal drugi krog. Občinske volilne komisije danes štejejo še glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije. Druge teme oddaje: - Pocenitev reguliranih cen pogonskih goriv: dizel bo od jutri cenejši za 9,5 centa, 95-oktanski bencin pa za 1,8 centa - Po podnebni konferenci COP27 opozorila, da sklepi glede zmanjševanja izpustov še zdaleč ne bodo dovolj - Po silovitem potresu v Indoneziji reševalci iščejo morebitne preživele, število žrtev se približuje 60
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.