Podcasts about velenju

Maševal je vikar Silvo Šinkovec, na orgle je igral Tadej Hrastnik.

Maševal je župnik Janko Rezar, orgle igrala Jana Lesnik.

Maševal je vikar Janez Turinek, orglal pa Tadej Hrastnik.

Maševal je vikar Roman Travar, orglal pa bogoslovec Tadej Hrastnik.

Maševal je vikar Silvo Šinkovec, orglala pa Katja Gruber.

Maševal je vikar Roman Travar, na orgle je igrala Katja Gruber.

Maševal je vikar Janez Turinek, na orgle je igral Tadej Hrastnik.

Sv. mašo je daroval tamkajšnji vikar Janez Turinek, orgle pa je igral Tadej Hrastnik.

Maševal je župnik Rezar, orglal pa Tadej Hrastnik.

Na 16. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Martina v Velenju. Mašuje vikar Roman Travar, na orgle igra Peter Rozman.

Maševal je vikar, Roman Travar, ljudsko petje pa je spremljal Peter Rozman.

Mašuje župnik Janko Rezar, orgle igra Tadej Hrastnik.

Maševal je župnik Janko Rezar, orglal pa Tadej Hrastnik.

Maševal je vikar Janez Turinek, orglal pa Tadej Hrastnik.

Sveto mašo je daroval vikar Roman Travar, ljudsko petje je na orglah spremljal Tadej Hrastnik.

Maševal je Janez Turinek, orglala pa Julijana Lesnik.

Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.

Maševal je vikar Roman Travar, orglala pa Jana Lesnik.

Maševal je vikar Roman Travar, na orgle je igrala Jana Lesnik.

Maševal je župnik Janko Rezár, pri orglah je bila Jana Lesnik.

Maševal je župnik Janko Rezár, pri orglah je bila Jana Lesnik.

Maševal je župnik Janko Rezár, pri orglah je bil Peter Rozman.

Na nedeljo slovanskih apostolov Cirila in Metoda neposredno prenašamo sveto mašo iz iz župnije svetega Martina v Velenju. Mašuje župnik Janko Rezár .

Ob sklepu je oratorija je mašo daroval župnik Janko Rezar, na orgle je igral Tadej Hrastnik, ob njem pa so peli tudi animatorji.

Maševal je vikar Janez Turinek, ljudsko petje na orglah spremljal Tadej Hrastnik.

Maševal je župnik Janko Rezar, ljudsko petje na orglah spremljal Tadej Hrastnik.

Na nogometnem svetovnem prvenstvu se počasi končuje uvodni krog skupinskega dela tekmovanja. Zjutraj so turnir začeli branilci naslova Argentinci, ki so se v Kansas Cityju pomerili z Alžirci. Ob nogometnem dogajanju podrobneje še o najodmevnejši kolesarski prireditvi pri nas. Malo po poldnevu se bo v Velenju začela 32. kolesarska dirka po Sloveniji.

Na Velenjskem festivalu poezije LIRIKONFEST so prejemnikom podelili letošnje nagrade, med njimi velenjico, ki jo je za pesnjenje v zadnjem desetletju prejel Milan Dekleva. Sredi tedna so v Ljubljani Svetlani Slapšak za življenjsko delo podelili Župančičevo nagrado mestne občine. V koprskem Mestnem stolpu, v zvoniku stolne cerkve je na ogled nova stalna razstava z naslovom Pokončna zgodovina Kopra. Eden od šestih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv Celje, letos beleži svojo 70-letnico. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v glavnem mestu je iz korpusa 2000 državnih daril našim dosedanjim predsednikom na razstavi na ogled postavil izbranih 200. V okviru 61. Borštnikovega srečanja, festivala slovenskih gledališč v Mariboru (8. – 21. junij), so pripravili tudi razstavo fotografij predstav pokojnega režiserja Tomaža Pandurja – letos mineva 10 let od njegove smrti. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper v sedanji organizacijski obliki in Zgodovinski arhiv Celje letos beležita 70 let od ustanovitve. VIR: BoBo, RTVSLO

Predstavljamo prejemnike nagrad Festivala poezije v Velenju, Lirikonfesta. Letošnja novost je jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti. Nagrado ob 20-letnici podeljevanja tako prvič namenjajo za vrhunski desetletni pesniški opus. Prejel jo bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Dekleva.Monografska publikacija z naslovom Nič več te ni je zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič, ki jo je zasnoval Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva, obsežno zapuščino umetnice, ki priča o njeni izjemni umetniški siili, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predstavljamo še letošnje prejemnike Župančičeve nagrade, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.

Novi premier Janez Janša je državnemu zboru predložil seznam ministrskih kandidatov. Nekaj presenečenj je pri imenih iz SDS-ove kvote - Franci Matoz kandidira za prevzem notranjega resorja, Borut Rončević pa ministrstva za izobraževanje. V SLS so medtem razočarani, ker v novem ministrskem zboru ni nikogar iz njihove stranke. Drugi poudarki oddaje: V nesreči v Velenju poškodovanih 5 delavcev Eksplozija ruskega drona v Romuniji izzvala ostre odzive drugih članic Nata Civilna iniciativa zbrala dovolj podpisov za referendum o ljubljanskih parkirninah.

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Drugi poudarki oddaje: V občini Cerkvenjak so še naprej brez lekarne Lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov niso zadovoljni s postopki za vzpostavitev Regijskega parka Snežnik Na Ptuju Festival Dobrote slovenskih kmetij, v Metliki Vinska vigred

Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.

NAPOVEDNIKSDS vložila predlog spremembe zakona o vladi, Svoboda svoj predlog istega zakona, umaknila.Petrič: ustavna pritožba Svobode glede volitev predsednika državnega zbora nima možnosti.V luči energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, EU predstavila nabor ukrepov.Analiza AMZS pokazala: kolesarska infrastruktura v Ljubljani, Kopru, Kranju, Velenju in Novem mestu s številnimi nevarnimi točkami.VREME: Tudi jutri bo pretežno jasno, s temperaturami od 17 do 21°C.

Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.

Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.

Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.

Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.

Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.

Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.

Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ...

Obglavili so Titov kip v Velenju. Zdi se, da so izgubili glave tudi svetovni politiki, ki kažejo mišice in se igrajo vojno.

Drugi poudarki: - Kaj se dogaja v nekdanjem Vegradovem kamnolomu Selo pri Velenju? - Spremljanje poplav tudi z novo aplikacijo. - Kaj so slišali snovalci Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 ob njeni predstavitvi v Posavju? - Kulturni center v Škocjanu na Dolenjskem, na prvi pogled prevelika naložba za tako majhno občino, se je v letu dni izkazal za zadetek v polno.

Slovenskim nogometašem je sinoči kosovska izbrana vrsta razblinila sanje o uvrstitvi na svetovno prvenstvo prihodnje leto. V ljubljanskih Stožicah so klonili z 0:2, s prvim zadetkom že v šesti minuti, za drugega pa so po neposrečeni podaji poskrbeli kar izbranci Matjaža Keka sami. V oddaji tudi o tem: - V Braziliji ob podnebni konferenci protest aktivistov in avtohtonih prebivalcev - Libanon s pritožbo na Varnostnem svetu Združenih narodov zaradi Izraela - Festival slovenskega šansona se bo drevi sklenil v Velenju.

25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tudi na Primorskem dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita zaradi pomanjkanja kadrov. - V Brežicah polnoletnim mladim, ki niso vključeni v formalne programe izobraževanja, predstavili programe vseživljenjskega učenja, različne oblike dela in priložnosti v Evropski uniji. - V Ilirski Bistrici niz dogodkov za promocijo lesa in poklicev v lesni panogi. - V Trbovljah so pripravili že 17. festival novomedijske kulture Speculum artium.

Če so pospešena diplomatska prizadevanja še do nedavnega dajala upanje, da so na vidiku mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo, so pretekli dnevi prinesli streznitev. Ruski predsednik Vladimir Putin ob znova potrjenih izrazih podpore svojih zaveznic Kitajske in Severne Koreje, pa tudi uspehih vojske na terenu, zaostruje retoriko. Evropske države v upanju na mirovni sporazum oblikujejo varnostna jamstva, ki pa jih Kremelj sproti zavrača. Drugi poudarki oddaje: - Med Združenimi državami in Venezuelo se že tako zaostreni odnosi še stopnjujejo. - V Planici se je 18 ekip prvih posredovalcev pomerilo v znanju in izmenjalo izkušnje. - 36. Pikin festival v Velenju letos s temo Pika premika; dejavni tudi udeleženci ljubljanskega festivala športa.

Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.

Franc Schreiner, spodnještajerski duhovnik in narodni buditelj, je izjemen pa hkrati, paradoksno, tudi tipičen predstavnik podeželskih kaplanov in župnikov, ki so si okoli leta 1900 na vso moč prizadevali v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmetaFranc Schreiner se je rodil leta 1872 v Lokavcih na Murskem polju. Za mašnika je bil posvečen leta 1896, glavnino svojega pastirskega dela pa je opravil v Dobrni (kjer je kot kaplan služboval med letoma 1900 in 1907), Žalcu (tamkajšnji kaplan je bil v obdobju 1907–1917) in, nazadnje, v fari Šentilj pri Velenju (dotično župnijo je vodil od leta 1917 do upokojitve leta 1938). Umrl je med drugo svetovno vojno, leta 1943. Zdi se, da je bilo vse njegovo dolgoletno pastirsko delovanje podloženo z eno samo mislijo: da se duhovnik, ki mu je resnično mar za vernike, nikakor ne sme skrivati za oltarjem, temveč mora stopiti med ljudi in si pošteno zavihati rokave, da bi jim pomagal – ne le v duhovno-verskem, ampak tudi ekonomsko-socialnem in kulturno-prosvetnem smislu. Zato je tako v Dobrni kakor v Žalcu in Šentilju energično ustanavljal hranilnice in zadruge, ljubiteljske pevske zbore in gledališke skupine, bralne krožke, gasilska društva. Da bi zagnal vso to civilno-družbeno infrastrukturo se ni pomišljal seči v lasten žep, za nameček pa je kmete seznanjal še z novimi poljedelskimi tehnikami in jih učil, kako navsezadnje ravnati s pridelkom kot tržnim blagom. Seveda pa Schreiner ni bil mož brez napak; v svojem gorečem in neutrudnem zavzemanju za slovenski narod kot katoliški narod – zdi se, da nacionalne ideje in evangeljskega sporočila sploh ni znal misliti neodvisno ene od drugega – je znal biti nepremišljen, navijaški, grob in konflikten. Njegove tarče pa niso bili le tisti, ki so še v Avstro-Ogrski simpatizirali z nemško nacionalno idejo; prav zagrizeno se je znal spraviti tudi nad sonarodnjake liberalnih nazorov. Franc Schreiner, skratka, ni bil svetnik. Bil pa je eden tistih mož, ki so si ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja z zavzetostjo, ki je danes tako rekoč nihče več ne premore, prizadevali in navsezadnje tudi uspeli v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmeta iz revščine in zaostalosti. Na ta način so poskrbeli, da smo Slovenci kot narod stali in obstali tudi v moderni dobi, o čemer smo podrobneje govorili v predhodni oddaji. Njegov portret nam je za tokratne Sledi časa pomagal izrisati antropolog, dolgoletni predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Božidar Jezernik.   foto: župnik Franc Schreiner s šentiljskimi šolarji ob zaključku šolskega leta, sredi 30. let 20. stoletja

Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod