Podcasts about velenju

Kolesarska dirka po Dofineji, na kateri se najboljši tekmovalci pripravljajo na sloviti Tour, se bo končala z etapo, ki ponuja kar pet kategoriziranih vzponov. Za skupno zmago se bori zvezdniška zasedba specialistov za največje dirke, ob prvem kolesarju sveta Tadeju Pogačarju še Danec Jonas Vingegaard in Belgijec Remco Evenepoel. Odbojkarice pa bodo domači turnir zlate evropske lige v velenjski Rdeči dvorani končale proti reprezentanci Španije.

Razgibana peta etapa kolesarske dirke po Dofineji se je po 183 kilometrih končala v Maconu. Bistvenih sprememb v skupni razvrstitvi ni prinesla, jih bodo pa gorske etape v Alpah, ki bodo sledile v prihodnjih treh dneh. Ob kolesarstvu se posvetimo še odbojki. Slovenski odbojkarji so elitno ligo narodov v Braziliji začeli s tekmo proti Kubi, slovenske odbojkarice jutri v Velenju začenjajo tretji turnir zlate evropske lige.

Na Portugalskem se je prejšnji konec tedna končal drugi turnir zlate evropske lige za slovenske odbojkarice. Slovenija se je na zahodu Evrope najprej pomerila z Ukrajino, nato še z gostiteljico Portugalsko. Že ta teden slovenske odbojkarice čaka domači turnir v Velenju, na katerem bodo njihove nasprotnice Grkinje in Španke. Slovenski vaterpolisti pa so pretekli konec tedna v Kranju začeli kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Slovenija v kvalifikacijah igra z Nizozemsko, Češko, Veliko Britanijo in Poljsko.

Na Portugalskem se je prejšnji konec tedna končal drugi turnir zlate evropske lige za slovenske odbojkarice. Slovenija se je na zahodu Evrope najprej pomerila z Ukrajino, nato še z gostiteljico Portugalsko. Že ta teden slovenske odbojkarice čaka domači turnir v Velenju, na katerem bodo njihove nasprotnice Grkinje in Španke. Slovenski vaterpolisti pa so pretekli konec tedna v Kranju začeli kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Slovenija v kvalifikacijah igra z Nizozemsko, Češko, Veliko Britanijo in Poljsko.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Občina Postojna želi ob gradu Haasberg urediti parkirišče za avtodome, a ZVKD tega ne pusti. - Mrakova domačija v bližini Blejskega gradu bo po prenovi zaživela kot središče kulture, izobraževanja in ustvarjalnosti. - Na športnih igrah mladih poudarjajo pomen druženja in gibanja. - Plesalci iz šestih držav so v Velenju z gibi in zgodbami opuščenim objektom vrnili življenje.

Slovenija je ena redkih držav, ki praznik dela praznuje 1. in 2. maja. Drugi maj je dela prost dan še v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter Ukrajini. Dvodnevno praznovanje ima močan simbolni pomen, saj gre za praznik solidarnosti, dela in povezovanja. Vrednote praznika dela so močno zasidrane tudi pri rudarjih. Gre za zahtevne delovne pogoje, zato so se tudi vrednote izoblikovale skozi 150 let izkopavanj premoga v eni najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, to je v Velenju.

Drugi poudarki: - Zapora vipavske hitre ceste povzroča gnečo proti Fernetičem; ob tovornjakih v zastoju namreč tudi osebna vozila. - Zaradi podnebnih sprememb tudi gorenjska turistična središča o zimi prisiljena razmišljati drugače - ključna bo razširitev ponudbe. - Tudi v Kozjem stavijo na turizem. Ob občinskem prazniku se pohvalijo še z naložbami v neprofitna stanovanja, dom starejših, športno igiršče in še kaj.

Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.

»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si  

Slovenska moška teniška reprezentanca je v boju za uvrstitev v drugo svetovno skupino Davisovega pokala v Velenju gostila Indonezijo. V popoldanskih športnih minutah podrobneje še o sezoni odbojkarjev Roka Možiča in Jana Kozamernika, ki nastopata v močnem italijanskem prvenstvu. Njuni ekipi, Trentino in Verona, sta se med seboj pomerili v zadnjem odigranem kolu prvenstva.

Smučarski skakalci se bodo v Willingenu pomerili še na drugi posamični tekmi, v Velenju pa se bodo nadaljevali teniški dvoboji Slovenije in Indonezije, ki se želita uvrstiti v drugo svetovno skupino Davisovega pokala.

V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - gre za Zgodbe mojega kraja - upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno", in tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, kar dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.

Reševalci v Velenju so popoldne našli truplo še tretjega pogrešanega rudarja, potem ko je v ponedeljek zvečer mokra glina zasula odkop v jami Préloge. Direktor premogovnika Marko Mavec je napovedal finančno pomoč družinam ponesrečenih rudarjev ter psihološko podporo svojcem, sodelavcem in vsem udeleženim v reševanje. Velenjska občina je za petek razglasila za dan žalovanja, občina Šoštanj ga bo zaznamovala jutri. V obeh so v znak spoštovanja in žalovanja v prihodnjih dneh odpovedali javne prireditve.

Po ponedeljkovi tragediji v Premogovniku Velenje so popoldne po težavnem in nevarnem reševanju našli truplo še tretjega rudarja. Odkopavanje glinenega materiala, ki je zasul jamo, se sicer nadaljuje. Direktor premogovnika Marko Mavec pa je napovedal pomoč za družine ponesrečenih. Psihološko pomoč bodo omogočili tudi preostalim rudarjem. Drugi poudarki: - Vlada potrdila predloge treh zdravstvenih zakonov. - Izraelska vojska drugi dan nadaljuje silovito operacijo na Zahodnem bregu. - Slovenski rokometaši na svetovnem prvenstvu premagali Argentince s 34:23.

Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.

Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katero rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.

Gost tokratnega Tretjega polčasa je bil Žiga Kos, trener odbojkaric OTP banke Branika, ki imajo za seboj pestre dneve igranja. Tako kot njihovi kolegi odbojkarji so uvrščene v finale Pokala Slovenije, ki bo 12. januarja v Velenju, so druge v državnem prvenstvu, pete v ligi Mevza in s tem v igri, da osvojijo vsaj tri medalje v nadaljevanju tekmovanja.

Tretji polčas je tokrat odbojkarski, kajti oba domača odbojkarska kolektiva sta se uvrstila v končnico Pokala Slovenije. Pri moških je i-Vent že v finalu in se bo za lovoriko pomeril 12. januarja v Velenju z ACH Volleyem, dekleta pa so v četrtek s 3 proti 0 nadigrala Radol'co in se uvrstila v polfinale. Tekma bo 18. decembra v Kopru proti Luki Koper.

Slovenska nogometna reprezentanca bo nastope v letošnji ligi narodov sklenila s tekmo proti Avstriji na Dunaju. Prvega mesta v skupini, ki prinaša neposredno uvrstitev v najvišji razred evropskega tekmovanja, ne more več osvojiti. Bi si pa z zmago najverjetneje zagotovila drugo mesto in dodatne kvalifikacije za uvrstitev v ligo A. Minute namenjamo še tenisu in dvoboju pokala Billie Jean King med Slovenijo in Nizozemsko, ki se je včeraj končal v Velenju.

Svetovni pokal v alpskem smučanju se nadaljuje na Finskem. V Leviju so danes prvič v sezoni nastopile slalomistke, med katerimi je bilo kar pet Slovenk. Izide slovenskih tekmovalk prepletemo z razpletom ženskega teniškega dvoboja pokala Billie Jean King med Slovenijo in Nizozemsko, ki se je končal v Velenju. Posvetimo se še slovenski nogometni reprezentanci, ki se je na Dunaj odpravila na zadnjo tekmo letošnje lige narodov.

Slovenska nogometna reprezentanca je v ligi narodov gostila Norveško. Varovanci selektorja Matjaža Keka so se Norvežanom v Stožicah skušali oddolžiti za visok poraz v Oslu. Ob odzivih iz slovenskega tabora in analizi nogometne tekme se posvetimo še ženski teniški reprezentanci, ki jo popoldne čaka prvi polfinalni dvoboj kvalifikacij za uvrstitev na zaključni turnir pokala Billie Jean King. Slovenke bodo pred domačimi navijači v Velenju pot na zaključek kvalifikacij lovile proti Nizozemkam.

Slovenska nogometna reprezentanca je v ligi narodov gostila Norveško. Varovanci selektorja Matjaža Keka so se Norvežanom v Stožicah skušali oddolžiti za visok poraz v Oslu. Ob odzivih iz slovenskega tabora in analizi nogometne tekme se posvetimo še ženski teniški reprezentanci, ki jo popoldne čaka prvi polfinalni dvoboj kvalifikacij za uvrstitev na zaključni turnir pokala Billie Jean King. Slovenke bodo pred domačimi navijači v Velenju pot na zaključek kvalifikacij lovile proti Nizozemkam.

Slovenska predstavnika v konferenčni ligi v nogometu Olimpija in Celje sta v 3. krogu rednega dela tekmovanja igrala v gosteh. Ljubljanska ekipa je igrala na severu Evrope, v Helsinkih se je pomerila s tamkajšnjim HJK. Celjani so imeli zahtevnejšega nasprotnika, v Sevilli so izzvali Betis. Za pomlajeno slovensko rokometno reprezentanco pa so se začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026. Te je Slovenija odprla v Velenju proti reprezentanci Litve.

Košarkarji Olimpije so proti francoskemu Bourgu vstopili v drugo tretjino rednega dela evropskega pokala, za odbojkarice Calcita pa se je šele začela sezona lige prvakinj. Kamničanke so se v uvodnem krogu v Carigradu pomerile z eno najboljših ekip tekmovanja. Za slovenske rokometaše se začenjajo kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2026. Pomlajena slovenska reprezentanca bo zvečer v Velenju gostila Litvo.

Košarkarji Olimpije so proti francoskemu Bourgu vstopili v drugo tretjino rednega dela evropskega pokala, za odbojkarice Calcita pa se je šele začela sezona lige prvakinj. Kamničanke so se v uvodnem krogu v Carigradu pomerile z eno najboljših ekip tekmovanja. Za slovenske rokometaše se začenjajo kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2026. Pomlajena slovenska reprezentanca bo zvečer v Velenju gostila Litvo.

Alejandro Garcia je Perujec, ki živi v Sloveniji. Je tudi ekonomist, ki dela v čokoladnici! In čeprav je Darji Pograjc povedal, da ni najbolj zadovoljen s svojim znanjem našega jezika, ga je prepričala, da sta pogovor posnela v slovenščini. Drugi pogled tako danes o življenju v Limi in Velenju, o prednostih ter slabostih prvega in drugega, pa tudi o prometu, gorah in krompirju.

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje.

Nika Oder je konec januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske. S pianistko Klaro Lužnik je izvedla Sonato za flavto v G-duru - Hamburško Carla Philippa Emanuela Bacha ter Sonatino za flavto in klavir Pierra Sancana, sama pa je poustvarila še Zvočni pejsaž za flavto solo Alojza Ajdiča. Flavto je Nika Oder začela igrati pri svojih devetih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju v razredu Luka Železnika, nadaljevala pa pri Špeli Zamrnik. Na umetniški gimnaziji v Velenju je maturirala leta 2021 v razredu Alenke Goršič Ernst, nato pa se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Erwina Klambauerja.

Popoldanske športne minute namenjamo rokometu. Ženska reprezentanca je vstopila v drugi cikel priprav na letošnje evropsko prvenstvo. Selektor Dragan Adžić je na zbor povabil 19 igralk, med katerimi je precej novink. Moška reprezentanca pa se pripravlja na začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2026. V začetku prihodnjega meseca jo čaka prva tekma, v Velenju se bo pomerila z Litvo.

Pred desetimi leti se je Poljak Przemek Duszyński prvič preselil v Slovenijo. Drugič se je k nam vrnil leta 2020. »Včasih je bila Slovenija za Poljake država, kjer mora človek kupiti drago vinjeto, da pride do Hrvaške. Zdaj ni več tako,« mi je povedal, ko sva se srečala v Velenju. Tudi to nam je zaupal, da je pri nas našel najboljšo jed na svetu – rižev narastek.

Gospod Jože Borštnar, doma je v Silovi pri Velenju, na življenje gleda z optimizmom, čeprav mu marsikdaj ni prizaneslo. Kljub vsemu si dneve zna obogatiti in osmisliti. Že precej let je v pokoju, bil je rudar. Ko je pred leti ovdovel, si je moral na novo zapolniti vsakdan in utrnila se mu je misel za prav posebno miselno namizno igro iz lesa. Poimenoval jo je Slepi zajček. Z Jožetom Borštnarjem se je pogovarjala Lucija Fatur.

Ime tedna je postala Barbara Pokorny, direktorica Pikinega festivala v Velenju, največjega festivala za otroke pri nas in edinega festivala Pike Nogavičke na svetu, ki že 35 let združuje otroke in odrasle, jim omogoča brezskrbno igro, zabavo in ustvarjalnost. Cilj festivala z več kot sto kulturno-umetniškimi dogodki, ustvarjalnimi in doživljajskimi delavnicami ter 12 tematskimi poligoni, pa je tudi spodbujati obiskovalce k strpnemu sobivanju. foto: Rok Bačovnik Kandidatki sta bili še: Maja Benko, donatorica, ki je ljubljanski Pediatrični kliniki podarila odlično ohranjen in strokovno obnovljen družinski klavir. Glasbilo v drugem okolju služi novemu namenu, ob njem se že ustavljajo otroci, ki se zdravijo na kliniki, s klavirsko glasbo pa se sproščajo in mimoidoče v avli klinike razveseljujejo tudi zaposleni.  Marjana Moškrič, pisateljica, ki je za mladinski roman Sneg prejela večernico za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo preteklega leta. V njem avtorica prek skupine najstnikov, ki se soočajo z nefunkcionalno družbo na robu totalitarizma, prikaže globoko prežeto vizijo upanja, kjer temeljne vrednote premagajo izrojenost kolektiva. 

Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Maribor mora sprejeti prostorski načrt do konca leta, sicer ne bo mogoče pridobivati gradbenih dovoljenj. - Bi s parkirno hišo v Radovljici omilili prometno gnečo na Bledu in v Bohinju. - V Šentjerneju vse bolj gospodarno ravnajo z vodnimi viri. - Razstava prekmurskih izseljencev v Murski Soboti in Pikin festival v Velenju.

Drugi poudarki: - Tudi ajdovska občina je sprejela strategijo razvoja turizma. Poudarek je na trajnosti, cilj pa okrepitev upravljanja celotne destinacije Vipavska dolina. - Hiša dobre volje v Novi Gorici ima nove prostore. Kaj vse v njej počnejo starostniki? - Brežice se postavljajo na zemljevid filmskih festivalov. Kar ni naključje.

Franc Schreiner, spodnještajerski duhovnik in narodni buditelj, je izjemen pa hkrati, paradoksno, tudi tipičen predstavnik podeželskih kaplanov in župnikov, ki so si okoli leta 1900 na vso moč prizadevali v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmetaFranc Schreiner se je rodil leta 1872 v Lokavcih na Murskem polju. Za mašnika je bil posvečen leta 1896, glavnino svojega pastirskega dela pa je opravil v Dobrni (kjer je kot kaplan služboval med letoma 1900 in 1907), Žalcu (tamkajšnji kaplan je bil v obdobju 1907–1917) in, nazadnje, v fari Šentilj pri Velenju (dotično župnijo je vodil od leta 1917 do upokojitve leta 1938). Umrl je med drugo svetovno vojno, leta 1943. Zdi se, da je bilo vse njegovo dolgoletno pastirsko delovanje podloženo z eno samo mislijo: da se duhovnik, ki mu je resnično mar za vernike, nikakor ne sme skrivati za oltarjem, temveč mora stopiti med ljudi in si pošteno zavihati rokave, da bi jim pomagal – ne le v duhovno-verskem, ampak tudi ekonomsko-socialnem in kulturno-prosvetnem smislu. Zato je tako v Dobrni kakor v Žalcu in Šentilju energično ustanavljal hranilnice in zadruge, ljubiteljske pevske zbore in gledališke skupine, bralne krožke, gasilska društva. Da bi zagnal vso to civilno-družbeno infrastrukturo se ni pomišljal seči v lasten žep, za nameček pa je kmete seznanjal še z novimi poljedelskimi tehnikami in jih učil, kako navsezadnje ravnati s pridelkom kot tržnim blagom. Seveda pa Schreiner ni bil mož brez napak; v svojem gorečem in neutrudnem zavzemanju za slovenski narod kot katoliški narod – zdi se, da nacionalne ideje in evangeljskega sporočila sploh ni znal misliti neodvisno ene od drugega – je znal biti nepremišljen, navijaški, grob in konflikten. Njegove tarče pa niso bili le tisti, ki so še v Avstro-Ogrski simpatizirali z nemško nacionalno idejo; prav zagrizeno se je znal spraviti tudi nad sonarodnjake liberalnih nazorov. Franc Schreiner, skratka, ni bil svetnik. Bil pa je eden tistih mož, ki so si ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja z zavzetostjo, ki je danes tako rekoč nihče več ne premore, prizadevali in navsezadnje tudi uspeli v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmeta iz revščine in zaostalosti. Na ta način so poskrbeli, da smo Slovenci kot narod stali in obstali tudi v moderni dobi, o čemer smo podrobneje govorili v predhodni oddaji. Njegov portret nam je za tokratne Sledi časa pomagal izrisati antropolog, dolgoletni predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Božidar Jezernik.   foto: župnik Franc Schreiner s šentiljskimi šolarji ob zaključku šolskega leta, sredi 30. let 20. stoletja

V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.

Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Drugi poudarki oddaje: Več kot tretjina mariborskih mestnih svetnikov poziva predsednika občinskega nadzornega odbora Dejana Petkovića k odstopu, očitajo mu političnost in nestrokovnost Šaleška energetika in lokalna skupnost sta po letih dogovarjanja uskladili lastništvo zemljišč na območju deponije premoga v Velenju, kar bo mestu olajšalo pot v zeleno preobrazbo Gorenjska Bike širi mrežo izposoje koles, v novi sezoni si jih bodo uporabniki lahko izposodili na 73-ih postajališčih v desetih občinah Na Pomurskem sejmu so odprli prvo letošnjo prireditev - 13. Mednarodni sejem lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta

Po mnenju predsednika SLS Marka Balažica njihova lista za evropske volitve med vsemi do sedaj znanimi še najbolj vključujoča.Tonin pred programsko konferenco NSi izjemno kritičen do delovanja aktualne vlade.Janša v Središču ob Dravi: sklep vlade o postavitvi začasnega azilnega doma je šokanten. Vlada naj raje postavi bližje zahodni meji.Maratonska zaslišanja pred preiskovalno komisijo DZ o spornem kanalu C0.Reka Meža po avgustovski ujmi hudo onesnažena. Ribiči opozarjajo, da ribe v reki še leta ne bodo užitne.Izrael po posredovanju ZDA napovedal odprtje novih poti za dostavo pomoči v Gazo.Vreme: Pretežno jasno bo, temperature celo do 28 stopinj.Pred svetovnim dnevom zdravja so v prestolnici in Velenju obiskovalci lahko opravili brezplačne meritve in prejeli zdravstvene nasvete.Od danes trideset prvih petkov trideset svetih maš za naše slovenske mučence, ki so v postopku za blažene.Začetek meseca slovenske zastave: odkritje novega spominskega obeležja na Trgu republikeŠport: Roglič, Vingegaard in Evenopoel po skupinskem padcu odstopili na dirki po Baskiji.

Za rokometaše Gorenja je končana letošnja evropska sezona. V zadnjem krogu rednega dela evropske lige so v Rdeči dvorani v Velenju gostili Skjern. Zvečer bo znova v ospredju nogomet, z novima povratnima tekmama osmine finala lige prvakov. Slovenski napadalec Benjamin Šeško bo z Leipzigom skušal v Madridu presenetiti Real, ki ima s prve tekme zadetek prednosti.

Ženska rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo vnovič pomerila s Francijo. Slovenke bodo v Orleansu skušale popraviti vtis po visokem domačem porazu, ko so bile aktualne svetovne in olimpijske prvakinje v Velenju boljše za 15 zadetkov. Posvetimo se še razpletu moškega veleslaloma v Aspnu, kjer alpski smučarji končujejo turnejo na ameriških tleh.

Življenja ni mogoče vedno krmariti, kot bi si želeli. Lahko se z nami igra skrivalnice in nas zapelje v neznano. Zakonca Foit, za povojni čas morda malo neobičajna češkoslovaška pustolovca, sta na svoji misiji, ki sta jo morala izpeljati v daljni Afriki po 2. svetovni vojni, doživela veliko vznemirljivih presenečenj, napeto dramaturgijo komedije, groteske in srhljivke obenem, predvsem pa veliko domotožja in neskončnega čakanja. Njuno potovanje, s katerega se nista vrnila na Češkoslovaško, ampak sta skupaj z izjemno afriško zbirko zatočišče našla v Sloveniji, se je podaljšalo za kar 23 let. Prvotni načrt, ki je vključeval enoletno bivanje med različnimi potomci prvotnih ljudstev, že kmalu ni bil več v njuni domeni. V takratnem belgijskem predelu Konga sta doživela incident, prišlo je do velikega nesporazuma in ostala sta brez osebnih dokumentov. Po dolgem času so ju gostoljubno sprejeli v Velenju, kjer še danes, po njuni smrti, ostaja njuna umetniška in antropološka afriška zbirkaV oddaji sodeluje Tanja Verboten skrbnica zbirke in direktorica Muzeja Velenje.

Znani so rezultati raziskave, ki je z analizo odpadnih voda preverjala pogostost oziroma prisotnost mamil v njih; s tem pa tudi pogostost oziroma razširjenost mamil v družbi. Nekaj ugotovitev. Narašča uporaba kokaina, Ljubljana je na prvem mestu; pri kajenju marihuane so najbolj aktivni v Kopru, glavna zabava v Velenju pa je amfetamin. Ker so to zahtevno in zanimivo analizo naredili na nadvse spoštovanem inštitutu Jožefa Stefana, je prav, da družboslovno analizo naredimo na spoštovanem Valu 202. Zbiranje vzorcev za analizo ni ravno elegantno početje, saj se mora raziskovalec podati v čistilne naprave, med fekalije. Ker zadeva je ta, da z lulanjem izločimo tudi mamilarsko zalego, ki jo nato kemiki v laboratoriju poskušajo uloviti. In če kemijska analiza preučuje drogo, ko pride ven, družboslovna analiza preučuje drogo, ko pride noter. Najprej kokain v Ljubljani. Kot rečeno, se uporaba povečuje in ker se slovenska policija najraje in tudi najbolj uspešno ukvarja sama s sabo, je logično, da imajo dilerji in uporabniki v slovenski prestolnici blažen mir. Zato je kokaina po izsledkih raziskave ogromno. Po rezultatih iste raziskave iz prejšnjih let je bila Ljubljana prav pri vrhu preučevanih evropskih mest. Ker kokain ni droga kot marihuana, ki jo pohlevni najstnik zasadi na gozdni jasi, temveč je uvožena droga, ki si jo lahko privoščijo bogati, se pravi družbena elita. Zato se moramo nujno vprašati najbolj zadeto vprašanje slovenske stvarnosti: "Katere gospodarske in politične odločitve, ki se nato aplicirajo na slehernikov vsakdan, so bile sprejete pod vplivom kokaina?" Ker iz popularne kulture poznamo vpliv kokaina na človekove reakcije in razmišljanje, lahko s precejšno gotovostjo najdemo nekaj situacij, za katere je povsem jasno, da so posledica uporabe kokaina. Opozarjamo pa, da ni nujno, kako so naši zaključki tudi točni. Ker kot pravi največja svetovna avtoriteta za kokain, legendarni Tony Montana, oziroma "Brazgotinec": "Vedno govorimo resnico! Tudi, ko lažemo!"  Zadnji primer očitne uporabe kokaina je bila slovenska nogometna reprezentanca, ki je tekala po Stožicah kot kura brez glave in je najslabšo reprezentanco na svetu premagala šele, ko si je ta sama dala dva gola. Nekaj malega snifov je tudi ustvarilo idejo, da bo slovenska industrija služila z izdelavo topovskih izstrelkov za Ukrajino. Kot tudi pri tozadevnih evropskih partnerjih, ki bodo dve milijardi evrov za milijon izstrelkov dobili iz "Evropskega sklada za mir"! Če pa gremo kakšno leto do dve nazaj, vidimo, da je bilo kokaina med epidemijo v Ljubljani še več. Takrat je po raziskavah postala naša prestolnica tudi eno najbolj zadetih mest v Evropi. S tega stališča se zdijo nekatere odločitve povsem logične. Recimo ideja, da s solzivcem zapliniš celo mesto in se z vodnim topom podaš v ulični spopad s protestniki. O kokainu pa priča tudi nenavadno hitra postrežba kave v s turisti prenatrpanih ljubljanskih lokalih. Kot tudi njena cena. Da pa ne bomo ljubljanocentrični, si poglejmo še nekaj ostalih rezultatov. V raziskavo je bilo vključenih sedem slovenskih mest, a ogledali si bomo samo zmagovalce. Ob častni omembi Maribora, ki se je, zaradi socialnega in gospodarskega zloma zatekel k zgodovinsko rešilni in predvsem legalni bilki vseh Štajercev – k alkoholu. Pri kanabisu oz. vsebnosti THC-ja v odpadnih vodah vodi Koper. Po pravici tako. Sveta primorska zemlja ima za proizvodnjo kar nekaj primerjalnih prednosti in upamo lahko, da obsežni požari pridelovalcev niso preveč prizadeli. Pri uničenju nasadov trave gre celo za kulturno dediščino, saj je veliki Marko Brecelj že pred desetletji poročal o požigih na Markovem hribu, mesto pod njim pa je logično vodilno po uporabi kanabisa. Kako drugače si tudi predstavljati serijo melodramatičnih primorskih županov in kako drugače preživeti poletne obiske megalomanskih križark kot s smotko za družbo. Povsem drugačna, predvsem pa skrivnostna zgodba pa sta Velenje in njegov amfetamin. Amfetamin je rekordno prisoten v velenjskih odpadnih vodah; na drugem in tretjem mestu mu sledita Maribor in Ljubljana, a z več kot polovico nižjimi vrednostmi. Za splošno razgledanost moramo poudariti, da ne smemo enačiti amfetaminov z metamfetamini. Popularni "meth" je seveda najbolj priljubljen v Ljubljani, kjer imajo edini v Sloveniji dovolj hiter internet, da se lahko mladina navdušuje nad "Breaking bad" oziroma nadaljevanko Kriva pota. Amfetamin pa je pogosto droga, ki jo je mogoče dobiti na recept, ilegalno pa gre za mamilo, imenovano "spid", ki ga uporabljajo plesalci v diskotekah ali pa študentje, da jim poveča budnost in koncentracijo. Nič od tega ne bi pripisali Velenju. Hočemo povedati, da v mestu ni videti, da bi dolgo v noč plesali, še manj pa, da bi dolgo v noč študirali. In če se vrnemo na začetek: zagotovo nam ni v čast, da smo v mamilarski statistiki tako visoko. Rešitvi sta dve. Ali uvedemo nacionalno lulanje v vrečke, ali pa policija neha preganjati kurje tatove in tedensko menjavati direktorje ter se posveti razvejani mreži organiziranega kriminala, ki uspeva na Slovenskem. Je pa res, da bi ob uspešni policijski akciji storilnost slovenskega menedžmenta kot tudi kreativnost slovenskih ustvarjalcev čez noč padli na izhodišče. 

V včerajšnjem prvem krogu lokalnih volitev so županje ali župane dobili v 165 občinah, v 47 jih bodo izbrali v drugem krogu četrtega decembra. V Ljubljani, Kopru, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Novem mestu in Velenju na položaju ostajajo zdajšnji župani. V mestnih občinah Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Murska Sobota in Krško pa bo o županu odločal drugi krog. Občinske volilne komisije danes štejejo še glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije. Druge teme oddaje: - Pocenitev reguliranih cen pogonskih goriv: dizel bo od jutri cenejši za 9,5 centa, 95-oktanski bencin pa za 1,8 centa - Po podnebni konferenci COP27 opozorila, da sklepi glede zmanjševanja izpustov še zdaleč ne bodo dovolj - Po silovitem potresu v Indoneziji reševalci iščejo morebitne preživele, število žrtev se približuje 60

Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka. Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem Asmirjem Bećarevićem, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice. Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.   V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.   Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.    Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   

V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.

"Tisto poletje niso uplenili nobenega mamuta … Ampak ker je bilo jagodičevja v izobilju, se pod toplim soncem niso vznemirjali. A ko je proti koncu poletja ogenj z neba zajel vso planjavo ter uničil večino dračja, se je v pleme naselil nemir … izginila je tudi manjša divjad in ko se je v zraku lahko zavohal hladen veter, so se pričeli bati. Votlina je bila brez ognja pusta in vlažna, v njenem najglobljem delu, kjer je običajno viselo meso uplenjene divjadi, je zevala prazna luknja. Pleme je bilo obsojeno na propad, le da tega še ni vedelo …." Letos se bojimo zime. Tresemo se pred zimo. Tisočletja človeške civilizacije, posvečena predvsem temu, da nas ne zebe in da nismo lačni, so šla v franže. Ker letos nas bo zeblo in letos bomo, kot vse kaže, tudi lačni. Vsaj tako objavljajo mediji in grmijo politiki. In kljub temu, da se znamo voziti po vesolju, se v običajnem Evropejcu prebujajo strahovi iz pradavnine in vzgibi po obuditvi davno pozabljenih spretnosti; ponovno se učimo umetnosti vkuhavanja, štrikanja in pripravljanja drv. Kako je prišlo do tega, da se tresemo pred zimo, v glavnem vemo; država, ki smo ji nespametno zaupali svojo energetsko oskrbo, se je zapletla v vojno. Če to povežemo s liberalnim kapitalizmom, znotraj katerega odlično uspevajo rejeni vojni dobičkarji, smo tu, kjer smo. Ob tem smo vzorno sprejeli okoljske omejitve, ki so energetske trge najprej liberalizirale, takoj nato pa podvrgle špekulacijam. Ampak ker smo analitična oddaja na strani malega človeka, takoj predlagamo nekaj kreativnih rešitev, kako se pretolči skozi zimo – po možnosti z vsem zarodom. Kot je znano, so v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb zime mile. Globalna temperatura raste proti povprečju, ki je za dve stopinji višje, in medtem ko nam je poleti zaradi tega bolj vroče, nas pozimi zaradi tega manj zebe. Se pravi, da moramo logično povečati napore, da globalna temperatura še bolj zraste. Ker snega v nižinah pozimi že tako ali tako ne poznamo več, nam to očitno uspeva … A dovolj naporni in energetsko potratni so tudi zdrizasti zimski dnevi z meglo in temperaturo okoli 5 stopinj, zato moramo še pospešiti podnebne spremembe, da nam uspe priti januarja v svetlem delu dneva vsaj do osmih stopinj, kar bi porabo energije za ogrevanje dramatično zmanjšalo. Na srečo poznamo recept, kako to storiti ... Vse avtomobile vrniti nazaj na okoljevarstveno normo EVRO 1, ukiniti proizvodnjo in prodajo električnih avtomobilov, javni promet pa pustiti točno takšen, kot je … In potem ponovno vzpostaviti individualna kurišča in vzpodbujati ljudi, da v pečeh kurijo mokro dračje, lesene ostanke in vezano ploščo, ki jo je najti okoli vogalov. Zapreti krško nuklearko in v veliko veselje rib, metuljev in naravovarstvenikov dvigniti zapornice na Dravi in srednji Savi ter dovoliti političnim strankam, da zgradijo v Velenju še en blok TEŠ-a … V ustavi prepovedati gibanja, posameznike in politične stranke, ki se zavzemajo za zaščito okolja in nižanje izpustov v okolje ter prepovedati možnost okoljskih referendumov, kot je bil tisti o vodi. Če bi se teh ukrepov natančno držali, bi v Sloveniji brez dvoma dvignili povprečno temperaturo in med prebivalstvom ublažili strah pred zimo, ki nas je trenutno povsem ohromil. Ker pa govorimo, da je strah od zunaj okrogel, od znotraj ga pa ni, moramo analizirati, kaj natančno strah pred zimo vsebuje? Česa nas je torej strah in kakšen bav-bav s seboj prinašajo november, december, januar in februar? Ko analiziramo medijske zapise, kmalu uvidimo, da je "kriofobija" izmišljena kategorija. Ljudje se ne bojimo mraza kot takega, temveč se bojimo stroškov, ki jih prinaša zima. Se pravi, da ne govorimo o generičnem strahu, ki se je prebudil po desetletjih zimskega udobja, temveč govorimo o gospodarski kategoriji. Zime se ne bojimo, ker bo hladna, temveč se je bojimo, ker bo draga. Strah pred zimo ni strah pred starko s pepelnato sivimi lasmi, pred Božičkom in Dedkom Mrazom, temveč je strah pred položnicami. Tako moramo ob koncu zimo, vsaj v naši oddaji, vzeti v zaščito. Ostali mediji jo namreč v želji po klikih, gledanosti in nakladah demonizirajo in za mnoge najlepši letni čas sedi na robu mize, odrinjen od ostalih. Medtem ko so pomlad, poletje in jesen obdržali vse svoje pridevnike, je zima v medijih zadnje mesece obravnavana izrazito pristransko in negativno, kar nam govori o tem, da je neodvisno novinarstvo še enkrat več padlo na izpitu. Obstaja pa, kot vedno, tudi cinična plat strahu pred letošnjo zimo. Medtem ko je bilo v preteklosti potrebnih na milijone žrtev, da smo v Evropi ubranili svobodo, bo letos za to dovolj premakniti termostat za dve stopinji navzdol.