Podcasts about Razlog

500 milijardi ili bilijun eura? Povijesni financijski paket koji je Bundestag usvojio glasovima CDU/CSU, SPD-a i Zelenih prekida s njemačkom politikom iz prošlih desetljeća. Odlučeno je da se popusti kočnica zaduživanja za obrambenu potrošnju. Razlog je jasan - povećana prijetnja kako iz pravca Rusije tako i iz pravca Trumpovog SAD-a. Što to znači za Njemačku? Opravdan ili neopravdan zaokret u politici vjerojatno budućeg kancelara Friedricha Merza? Maja Marić razgovara s Filipom Slavkovićem! Von Maja Maric.

Izraelske sile so davi poteptale že tako krhko premirje z gibanjem Hamas. V silovitih napadih na cilje vzdolž celotne enklave je bilo ubitih več sto ljudi. Po navedbah izraelskega zunanjega ministrstva od jutra znova s polno močjo napadajo teroristično organizacijo v Gazi. Razlog pa je, da je gibanje večkrat zavrnilo predlog za izpustitev talcev in podaljšanje premirja. V oddaji tudi: - Bo Putin po pogovoru s Trumpom privolil v 30-dnevno premirje v Ukrajini? - V Slovenijo prispela še dva hudo poškodovana v požaru v Severni Makedoniji. - V Ljubljani bo vrata drevi odprl športni center Ilirija z obsežno infrastrukturo.

"Ukrajina si že ves čas prizadeva za mir, edini razlog za nadaljevanje vojne pa je Rusija. To je danes - dan pred pogovori ameriških in ukrajinskih predstavnikov v savdski Džedi - znova poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je na pogovorih sprejel savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman. Za jutri napovedanih pogovorov med omenjenima delegacijama se Zelenski naj ne bi udeležil.

Prijava za Biznis bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Kolumbijka María Alejandra Rubio je dom v Sloveniji našla pred slabim letom in pol. Razlog za selitev je njen podiplomski študij. Po izobrazbi antropologinja v Sloveniji dela kot mlada raziskovalka na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih. Te dni jo boste lahko spoznali tudi v drugi vlogi – kot soustvarjalko filma Bojevnice, ki bo v sklopu 19. festivala gorniškega filma na sporedu danes ob 20. uri v Mestnem kinu Domžale. O filmu, plezanju, kolesarjenju in seveda življenju v Slovenijo je z Marío Alejandro Rubio govorila Andreja Gradišar.

Včeraj, 27. januarja, so trgi dobesedno krvaveli. Izbrisanih je bilo 1.000 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Razlog: grožnja kitajskega jezikovnega modela DeepSeek. Ta naj bi bil cenejši za kar 98 odstotkov od tistih iz zahoda, kot je denimo ChatGPT od OpenAI. Hkrati naj bi bil tudi boljši. Zakaj se je borza tako dramatično odzvala? Tehnološki indeks Nasdaq je upadel za tri odstotke, Nvidia je zabeležila skoraj 17-odstotni upad in izbrisanih je bilo skoraj 600 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Tudi proizvajalec opreme, potrebnih za izdelavo naprednih čipov, nizozemski ASML je včeraj upadel za sedem odstotkov. Marsikdo se na tej točki sprašuje, ali se splača te popravek na trgu izkoristiti za nakupe? Koliko časa bodo trgi krvaveli? Kje so priložnosti? Delnica nekega podjetja je denimo včeraj pridobila kar 130 odstotkov. Zakaj? Epizoda je uvodni del v bolj poglobljen pogovor, ki sledi po objavi poslovnih rezultatov podjetij iz skupine Veličastnih 7, ki objavljajo ta teden in naslednji. Pred mikrofonom: Aleš Grbić, Sava Infond

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma sa prof.dr Ivankom Popović, univerzitetskom profesorkom, nekadašnjom rektorkom Beogradskog univerziteta. Prof.dr Popović je govorila o ranijim studentskim aktivnostima, kao što je poništavanje doktorata Siniše Malog, o studentskom organizovanju, načinu na koji većina studenata danas živi, o njihovoj zrelosti u koju je mogla da se uveri mnogo puta kroz karijeru, o ulozi Proglasa i građana koji ih podržavaju, kao i o značaju studentskog ujedinjavanja u ovom obimu.

Razlog's Media: Linktree: https://linktr.ee/poettheband --------------------------------------------------------- https://linktr.ee/ManifestBrutality --- Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/manifestbrutality/support

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

Potem ko je policija v zadevi domnevnega vplivanja na njeno delo vložila kazensko ovadbo zoper premierja Roberta Goloba, je ta očitke pričakovano zavrnil. Odgovornost za dogajanje je pripisal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar in ob tem poudaril, da gre za politični boj užaljene političarke. Bobnarjeva vztraja pri svojih izjavah o Golobovem vmešavanju v kadrovanje v policiji. Poslanke in poslanci Svobode so dogajanje ob kazenski ovadbi pospremili s komentarjem, da gre za napad na premierja Goloba in rušenje vlade. Medtem v SD-ju in Levici od premierja Goloba pričakujejo dodatna pojasnila. Druge teme: - Palestinske oblasti pozivajo k vzpostavitvi človekoljubnega koridorja na severu Gaze. - Generalni sekretar zveze Nato: Postopek pridruževanja Ukrajine zvezi Nato je nepovraten. - Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel po uveljavitvi novosti v zdravstvu pričakuje nihanje sistema.

Tretji polčas je bil seveda spet v znamenju nogometa. Razlog je preprost – slovo Anteja Šimundže iz Ljudskega vrta in drugi krog Lige narodov nogometne reprezentance.

Oktobra ne moremo več ločiti od rožnate pentlje, simbola, ki ozavešča o raku na dojkah. Tanja Španić, prvi obraz organizacije Europe Donna, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, se je društvu pridružila kot prostovoljka leta 2010, potem ko se je zelo mlada soočila s to težko boleznijo. Sedem let pozneje je postala predsednica društva, vmes je bila tri leta, od 2020 do lani, tudi predsednica evropske zveze Europa Donna. Takšne kariere ni nikoli načrtovala. “Zaradi spleta osebnih izkušenj sem pristala tukaj. Ko sem se morala odločiti, kaj bom v življenju zares počela, sem bila razpeta med službo na fakulteti in delom v Europa Donni. In če temu lahko tako rečem, je na koncu zmagala Europa Donna. Razlog je ta, da sem tukaj s srcem in čustvi. Morda zveni nenavadno, a vse ženske, ki smo jih izgubili na tej poti in ki še vedno umirajo zaradi raka dojk, so tiste, ki mi dajejo energijo. Zaradi njih vztrajam, ker resnično verjamem, da lahko bistveno zmanjšamo število smrti, in zato si prizadevam z osveščanjem ter s podporo družinam in obolelim. Prav te izkušnje mi dajejo največ energije, da gremo naprej in razvijamo nove ideje,” pravi Tanja Španić.

Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?

Znanstvenici i zdravstvene vlasti su na oprezu budući da postoje znakovi da ptičja gripa mutira kako bi se lakše proširila među ljudima. Iz Svjetske zdravstvene organizacije su objavili da je smrt jednog čovjeka u Meksiku prouzročio novi soj ptičje gripe koji nikada prije nije uočen među ljudima.

»Noben človek ni otok,« je zapisal angleški pesnik in anglikanski duhovnik John Donne v svoji zbirki Pobožnosti ob nepričakovanih dogodkih, za njim pa ponovil nesrečni Ernest Hemingway v romanu Komu zvoni? Misel, da smo, čeprav je to velikokrat skrito pod vodno gladino, vsi del celine, istega kopnega, tudi nepoučenemu ali nevernemu preprosto in jasno razloži, da je vse človeštvo ena sama družina. Po krščansko: da smo vsi ljudje Božji otroci, bratje in sestre, eno samo občestvo. Čeprav živim blizu Bleda, sem bil na otoku le nekajkrat. Razlog za to je, da nisem prav spreten plavalec in da cena vožnje s »pletno« poštenega Gorenjca peha v pobožnost – seveda v želji, da bi zmogel hoditi po vodi. Po številu obiskov te »slovenske znamenitosti« me moja žena za en obisk prehiteva. Kot dvanajstletno dekletce je vlekla za vrv zvona želja in prosila Marijo, da bi jaz postal njen mož. Njena prošnja je bila silna, zvonjenje pa tudi, tako da so na otok prihiteli gasilci, misleč, da gori, in precej prestrašenih Blejcev, misleč, da zopet prihajajo Turki. Da bi se izognila škandalu, Marija ni imela druge možnosti, kot da dekletce usliši. In tako sva, srečno poročena, pred leti prvič skupaj obiskala otok. Na njem k sreči ni bilo ne gasilcev ne Turkov, bili pa so japonski turisti, ki so udrli v cerkev, ravno ko sva molila pred zlatim oltarjem. Vodič je hitel z razlago o zvonu in Mariji, ki bojda uslišuje, Japonci pa so se vzorno postavili v vrsto pred vrv, da sami preverijo, kaj drži in kaj ne. Nisem si mogel kaj. Pristopil sem k vodiču in ga poprosil, naj jim pove, naj bodo pazljivi v prošnjah. Da sva živi dokaz, da Marija sliši tako zvon kot prošnje in da tudi usliši. In ko jim je vodič prevedel moje besede, so se, seveda potem ko so pozvonili, postavili v vrsto in fotografirali še naju, tako da se še danes sprašujem, če morda ne visiva uokvirjena med drugimi trofejami v kaki japonski dnevni sobi. Da prideš do Marije na otoku, se moraš potruditi ali plačati ceno. Obiska ne zmore in si ne more privoščiti vsak. A Marija, čeprav na videz oddaljena, ni daleč, ni na otoku, saj noben človek ni otok. Blizu je in nas sliši. Ni nam treba ne plavati ne veslati, da bi bili plat zvona. Nihče ni sam. Nihče tako tudi ne moli sam. Ne more. Ker ni otok. Vedno, ko molim, molim z vsemi vami. Molimo skupaj, torej, združeni v občestvo, v telo. V celino. Zato ne sprašuj, komu zvoni, niti ne, kdo zvoni in zakaj zvoni. Vedno zvoni tebi in vedno zvoniš ti in vedno zvoni zate!

Vlada je na današnji seji obravnavala predlog zakona o sodniških plačah, s katerim bo, kot ocenjuje, plače sodnikov uredila v skladu z ustavno odločbo. Gre za interventni zakon, ki med drugim predvideva povišanje plač najnižje plačanim sodnikom in tožilcem za tri razrede, in sicer z začetkom prihodnjega leta. Iz pravosodnih vrst vladi odgovarjajo, da predlog zakona ne pomeni uresničitve odločbe ustavnega sodišča, ki je zakonodajalcu naložilo, da nezakonitost odpravi do 3-jega januarja letos. Ponovili so, da je vladni predlog neprimeren in nesprejemljiv. Preostale novice: Zaradi izraelske kopenske ofenzive v Rafi na jugu Gaze ustavili dobavo pomoči in goriva. Kitajska v bližini Tajvana izvaja vojaške vaje. Razlog: izjave novega tajvanskega predsednika, da ne bo sprejemal kompromisov. Policija za spletno grožnjo, ki je sprožila preplah na šolah, ovadila 36-letnika. V hišni preiskavi našli tudi naboje.

Zaposleni na večini upravnih enot so stavko zaostrili in stavkajo vse dni v tednu. Razlog so prenizke plače in kadrovska stiska. Ministrstvo za javno upravo jim je poslalo razširjeni seznam nalog, ki jih morajo med stavko opravljati, a sindikat državnih organov ocenjuje, da je to poskus oviranja stavke. Podrobneje o položaju zaposlenih, delovanju upravnih enot med stavko in odzivu države ....

Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.

Europska unija je „principijelno“ otvorila pristupne pregovore sa BiH, iz "geopolitičkih razloga" a ne zbog ispunjavanja nekog od uvjeta EU. Razjedinjene politike BiH vide se i u različitim reakcijama bošnjačkih, srpskih i hrvatskih političara. U takvim uvjetima, "politički šamar" zadao je visoki predstavnik Christian Schmidt, nametnuvši izmjene Izbornog zakona. Političku situaciju analizira Dragan Maksimović, dok prof. Enver Kazaz objašnjava što pristupni pregovori znače za BiH i njene građane. Von Maja Maric.

Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.

Odmeva novica, da so na ljubljanskem Onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku. Kot so pristojni pojasnili danes, se je to zgodilo konec novembra lani. Razlog naj bi bila zamenjava tkivnih vzorcev pri zunanjem izvajalcu, zasebnem medicinskem centru Barsos. Direktorica Urša Murn je dejala, da pristojni še ne morejo potrditi, kje v postopku se je zgodila napaka in ali je ta napaka zgolj naključje. V oddaji tudi: - V kazenski koloniji v Rusiji umrl Putinov kritik Aleksej Navalni. Zahod pripisuje odgovornost ruskemu režimu. - Na varnostni konferenci v Münchnu v ospredju vojni v Gazi in Ukrajini. Zelenski in Scholz podpisala varnostni sporazum. - Bodoči dijaki in študentje na informativnih dnevih zbirajo informacije o programih za nadaljnje šolanje.

Novembra lani so na onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku. Razlog? Zamenjava vzorcev v Medicinskem centru Barsos. Kot je dejal predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Jože Pižem, rakav vzorec ni pripadal vzorcu pacienta, pri katerem je bil odstranjen želodec, ampak drugemu pacientu. Vzrok za zamenjavo ni znan, napako pa naj bi pristojnim naznanili včeraj. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor se je seznanil z odstopom pravosodne ministrice Švarc Pipan, ki pa bo začasno še opravljala tekoče posle. - Odgovornost za smrt ruskega opozicijskega politika Navalnega številni pripisujejo predsedniku Putinu; Kremelj obtožbe označil za nesprejemljive. - Na srednješolskih, visokošolskih in univerzitetnih ustanovah se je končal prvi informativni dan; za učence z zahoda države se začenjajo zimske počitnice.

Ovotjedna epizoda je jedna kratka, ali nevjerojatno vrijedna poruka za koju vjerujem da će vam služiti i potencijalno olakšati vođenje sebe u uvođenju bilo kakvih promjena. Uživajte!xx L

V letošnjem letu se bodo na Bistriškem zvišali zneski na položnicah za komunalne storitve; za povprečno gospodinjstvo za okoli 2,4 evra. Razlog za podražitev je pojasnil gost Radijske tribune, direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Ta med drugim opozarja, da se tudi oni ukvarjajo z naraščanjem količine odpadkov in napoveduje, da nameravajo v prihodnje veliko napora vložiti v ozaveščanje ljudi, da bi z odgovornim ravnanjem ustvarili manj odpadkov.

Kaj so razlogi, da se nekomu življenjska situacija zdi tako slaba in nerešljiva, da se mu zazdi samomor edina rešitev? Kateri so signali, ki nam lahko nakažejo, da nekdo razmišlja o tem, da bi končal svoje življenje? Za nazaj se morda znamenja, ki so kazala na hudo stisko, zdijo kot na dlani, a dejansko jih v praksi velikokrat spregledamo ali pa preprosto ne vemo, kako bi odreagirali, kaj bi rekli oziroma storili. A samomor ni le zelo drastičen in dokončen konec nekega življenja, ampak povzroči tudi hud pretres obsežnemu krogu ljudi. In lahko celo spodbudi nove samomore. »Učinek posnemanja je večji, kadar deterministično govorimo o samomorilnem vedenju in svojih stiskah, kot da je to edini način,« izpostavlja psihologinja izr. prof. dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem, ki je za svoje delo na področju suicidologije konec leta 2021 prejela Zoisovo priznanje. Oddajo Podobe znanja z dr. Vito Poštuvan smo prvič predvajali v januarju 2022, zdaj pa znova vabimo k poslušanju!

Duhovi zgodovine se očitno še naprej vijejo tudi po dvoranah italijanske oblasti. To očitno velja tudi za duha nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita, ki mu 44 let po smrti preti, da bo ostal brez naziva »vitez italijanske republike«. Letos bo pustni torek 13. februarja, toda v Benetkah bo to v resnici zadnji dan karnevala, ki se začne že 27. januarja. Tega dne bodo ulice, trge in kanale Benetk prvič zasedli cirkusanti in teatranti, ki naj bi v tednih potem poskrbeli za kar tisoč repriz pouličnih predstav – predvsem na teme azijskega vzhoda in odkrivanja sveta. Razlog za to je en sam: v Benetkah letos obeležujejo 700-letnico smrti najbrž najbolj slavnega človeka iz svoje zgodovine – Marca Pola. Italijani ne potrebujejo mednarodnega dneva pice, da bi širili njeno popularnost – kot preostanek sveta pa ga obeležujejo 17. januarja. Zakaj prav tega dne? V Neaplju pravijo, da dan, ko svoj god praznuje sveti Anton Puščavnik, ni naključen. tega dne so namreč v starih časih imeli picopeki pol dneva prosto, saj so sodili med peke, ti pa so si izbrali prav tega svetnika.

U dvorištu Danijela Jakupeka je nakon što je ubio prijatelja i četvorogodišnje dete, pronađeno desetine ubijenih i zakopanih mačaka. Ubica iz Dubone je godinama maltretirao i ubijao komšijske pse. Deca četvrtog i petog razreda su u Zaječaru ubila psa stavljajući mu petarde u usta. Takve devijacije se moraju na vreme prepoznati da bi se sprečile. Kaznena politika je zapanjujuće blaga jer je od 2006. do 2022. hiljade životinja ubijeno i zlostavljano. Za 16 godina, od 349 osuđujućih presuda, samo je 30 kazni uslovnog zatvora i jedna presuda sa maksimalne 2 godine uslovnog zatvora. Država žmuri na korupciju i lažne ujede napuštenih pasa. Za poslednje 4 godine država je platila 43 miliona evra na ime odštete. Za taj novac mogle su da se sagrade desetine prihvatilišta za životinje. Napuštenih pasa ne bi bilo da komunalna milicija ima nadležnost da kontroliše da li je vlasnički pas čipovan i da kontroliše "odgajivačnice". Ovako imamo situaciju da hiljade pasa završava na ulici, a da je samo 16 prekršajnih prijava za napuštanje psa od 2009. godine. Uprava za veterinu ima 67 registrovanih odgajivačnica pasa, dok Kinološki savez Srbije ima 4.300 prijavljenih odgajivačnica. Razlog je naopak propis kojim je dozvoljeno, da ko ima tri ženke, ne mora da ispunjava propisane standarde za odgajivačnicu. To je razlog što KSS godišnje "štancuje" 60.000 rodovnika bez čipovanja, dok ih npr. Austrija ima 8.500 čipovanih. Gošća: Vanja Bajović, Profesorka Pravnog fakulteta u Beogradu

Slovenija potrebuje vizijo razvoja, je ključno sporočilo gospodarstvenikov politiki na današnjem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju. Med glavnimi izzivi je energetska samozadostnost. Po besedah prvega moža gospodarske zbornice Tiborja Šimonke bo glavno vlogo pri tem igrala izgradnja drugega bloka krške nuklearke, za kar je potrebna politična volja pa tudi takojšnja referendumska odločitev. Druge teme: - Odhodi zdravnikov v tujino, nizko plačilo za družinske zdravnike, normativi in pomanjkanje podatkov. To so poudarki sinočnje okrogle mize Inštituta 1. maj o slovenskem zdravstvu. Razlog za stanje v zdravstvu pa tiči predvsem v slabi zakonodaji in upravljanju zdravstva, meni kirurg Marko Bitenc. Kot pravi, bo na smrt boln Slovenec dobil vrhunsko zdravljenje, vse ostalo drugod pa škripa. - Bo na Bližnjem vzhodu uspelo še drugo podaljšanje premirja med Izraelom in Hamasom? V podaljšanje premora sile vlaga svetovna diplomacija, sprti strani kažeta pripravljenost, a glavni cilj za izraelsko politiko je še vedno uničenje Hamasa, med premirjem pa so vojaške operacije preusmerili na Zahodni breg. - Slovenija prihodnji teden prevzema dvoletno predsedovanje Barcelonski konvenciji. Predstavniki 21-ih držav pogodbenic bodo v Portorožu iskali rešitve za spopadanje s podnebnimi in ekološkimi izzivi v Sredozemlju. Mitja Bricelj pove, da bo Slovenija na konvenciji predstavila tudi program za spremljanje stanja in zmanjševanje pritiskov in vplivov s kopnega na veike obalne in morske ekosisteme.

Poplave se še niso dobro osušile, ko so na površje že priplavale prve melodramatične posledice avgustovskega neurja. Kot kaže, bodo poplave odnesle sedanjega premiera in naplavile bivšega premierja, da postane sedanji. Tako gre to, če se umrljivo človeško meso poskuša upreti silam narave. Med vsemi postrani visečimi hišami, osebnimi tragedijami in malimi junaštvi pa so nam jesenski meseci na račun poplav prinesli tudi nekaj malega zabave. Gre za nadaljevanko, ki spada v priljubljen medijski žanr, imenovan: »Od junaka, do bedaka!« Tokrat dobesedno. Zgodba je bila tipična za prve dni avgusta. Med poplavami je zalilo tudi vrtec v Mengšu in otroci, ki so bili tam, so se znašli v nevarnosti. Na pomoč so priskočili domači gasilci in fotograf, ki je bil na pravem mestu, ter gasilec, ki je bil na pravem mestu, sta posnela ikonično fotografijo, ki bo, kot so recimo znamenite fotografije agencije Magnum, simbolno obeležila poletno kataklizmo. Gasilec ob vrvi sredi deroče vode, ki v naročju nosi malčka. Javnost, ki ni bila poplavljena, se je sočutno zganila, kajti javnost, ki je bila poplavljena, je čistila blato iz garaž in naplavine z ulic ter je imela za sočutje nekaj manj časa. Gasilec je kmalu dobil ime in priimek, ko pa so mediji izbrskali, da je reševal otroke, medtem ko mu je ujma uničevala njegov lastni dom, se je javnosti utrgalo. Oziroma se je najprej utrgalo medijem, ki na Slovenskem vsakega izstopajočega posameznika razglasijo za junaka. Pretiravanje z junaštvom oziroma inflacija junakov je menda slovenska posebnost – ker če vzamemo samo junake v enem koledarskem letu, človek težko vodi statistiko. Naši športniki so tako ali tako junaki, oni, ki frčijo po zraku v Planici, sploh, junak je postal tudi oni gledalec, ki je potisnil Rogliča, zadnji v vrsti pa je junak, o katerem govorimo danes. Se pravi gasilec Sandi Zajc. Sandi je postal več kot junak. Postal je super junak. Mediji so njega in njegovo junaštvo – ne zaradi empatije, ampak zaradi lastnih naklad, ki posledično prinašajo denar – napihnili prek meja dobrega okusa. Sprejem tu, intervju tam, srečanje, omembe, pozornost. Saj si znamo predstavljati, da je Sandi postal simbolen obraz vsega slovenskega gasilstva – ki je naredilo toliko dobrega ob poplavah – tako histerija super junaštva ne govori o izjemnosti posameznika nič bolj, kot govori o poniglavosti urednikov. Pri Sandiju pa se ni ustavilo le pri slavi! Ne, šlo je še dlje in srce parajoča zgodba, v kateri je za časa reševanja malčka izgubil svojo hišo, je dobila pravljični konec, ko se je Slovenija združila okoli mobilnih telefonov in Sandiju teleportirala četrt milijona evrov. Za novo hišo. Potem smo na Sandija pozabili in ker ni bilo novih večjih katastrof, so se mediji spravili h kovanju novih junakov. Oziroma antijunakov. A vsak, ki je poznavalec zgodb o super junakih, zna povedati … Toliko kot super junaška dejanja, je za njih značilno še nekaj drugega – pogosto imajo težave v zasebnem življenju. Superman ima težave s samopodobo, Spiderman ima težave s teto in stricem, Bedanec pa z alkoholom. Gasilec Sandi pa z zakonom. Ker če ponovno uporabimo neizvirno vodno primero – na plano so pripravale umazane podrobnosti. Razlog, da se Sandi ni stoodstotno brigal za hišo, ki mu jo je poplavljalo v času nastanka ikonične fotografije, leži v tem, da hiša ni bila njegova. Bila je od tasta in tašče. In da res ne zapademo v mrhovinarski modus slovenskega žurnalizma, ostanimo pri dejstvih, ki so javno dostopna. Danes imajo mengeški gasilci težave z izplačilom četrt milijona evrov – kar je mimogrede toliko denarja, kot ga gasilci v sto letih ne naberejo s prodajo koledarjev ob novem letu. Težave z izplačilom imajo, ker ni jasno, ali je ves denar, ki je pritekel na račun mengeškega društva, res Sandijev denar. In kako ga naj nakažejo, ne da bi on plačal dohodnino. Šef gasilcev se ne bi rad ločil od denarja, Sandi pa bi ga rad dobil. Torej je Sandi naredil to, kar naredi vsak super junak, ko ne rešuje otrok; poklical je odvetnika. In potem so poklicali odvetnika še mengeški gasilci ter v procesu Sandiju prepovedali biti gasilec. Potem pa je prišel še tretji odvetnik, ki ga je najela Sandijeva partnerka, ki je, sklepamo glede na to, da s Sandijem nimata istega odvetnika – bivša partnerka. Ker Sandi je sicer bil junak, hiša, za katero so ljudje prispevali četrt milijona evrov, pa da je njena. In tako naprej in tako nazaj po blatni stezi človeške pogoltnosti.  Danes se javnost in celo obrambni minister Šarec, ki je dobil med poplavami mnogo političnih simpatij in ki je gasilec, zaradi zapleta zgražajo. Ampak – po drugi strani ... Kaj pa sta javnost in Šarec pričakovala? Da pri odpravljanju posledic ujme ne bo vključenih nobenih odvetnikov? Odvetniki so v Sloveniji vključeni, če jablana širi veje čez ograjo, kako ne bodo vključeni, če se deli četrt milijona evrov!? Kot je v navadi, bodo resnični zmagovalci poplav – ne tisti reveži, ki bodo do zime uspeli na suho, temveč bodo to odvetniki, zavarovalnice in lastniki rovokopačev. Resnični poraženci pa bodo premier Golob, ki je bil ob nepravem času na nepravem mestu, vodotoki, ki jih bodo poslej neusmiljeno regulirali v betonske oklepe in vsi tisti, ki so naivno verjeli, da v nesreči vedno spoznaš prijatelja. Kot vemo modrejši … V nesreči vedno spoznaš odvetnika.

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Gost u 122. epiodi podkasta je jedan od naših najboljih bubnjara, bivši bubnjar benda Block Out, Miljko Radonjić. Razgovarali smo o razlozima raspada benda, budući da se navršava deset godina otkada su se razišli. Bio je to veliki bend. Priča je mnogo veća od raspada benda, to je priča koji su svi doživeli, a to je raspad prijateljstva. O neslozi, i o tome da jedan čovek uvek želi da bude glavni. Nikola je nastavio da pravi vrhunsku solo karijeru većinski sa pesmama Block Out-a, ostatak benda je teško podneo raspad-i mentalno i zdravstveno. Oni su na sve to gledali kao na prijateljstvo koje je trajalo 21 godinu. Glavni problem je nastao oko naziva benda, jer im je obećano da neće biti problema, a zaštićen je već sutra ujutru od strane čoveka koji se pojavio kada je bend već postojao. Iako su oni obećali njemu i držali se toga da neće izvoditi njegove autorske pesme. No napravili su novi bend Čovek Vuk, međutim iz nekog razloga, a nije politički, ne mogu da nastupaju po festivalima i koncertima. Miljko je pričao o velikim bendovima, bubnjarima, on sam važi za bubnjara koji je doneo Grandž na naše prostore-ukoliko neko želi časove kod njega, može da mi pošalje poruku u inbox. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža -Tamara Stojanović

"Obrazovanje je jako bitna stvar za jedan narod." U 225. epizodi podkasta Pojačalo, gost Ivana Minića je Vladimir Milivojević Boogie, naš poznati fotograf, koji je na veoma neobičan način razvijao svoju karijeru. Od želje da bude đubretar, preko osnovne i srednje škole, stigao je do ETFa, koji je završio u roku. Otac i deda su se amaterski bavili fotografijom, tako da je Boogie od malena bio okružen foto aparatima i mašinama za izradu fotografija, ali ga to uopšte nije zanimalo. Tek kasnije, na fakultetu, u vreme protesta devedesetih u Beogradu, Boogie izlazi na ulicu i tako nastaju neke od legendarnih fotki toga doba. Nakon završenog fakulteta, Boogie se zapošljava u dobroj firmi, za dobru platu, ali sasvim slučajno, iz zezanja aplicira za green card i dobija je. Odlazi u Njujork i u početku radi na održavanju medicinskih uređaja u bolnici. Taj posao mu plaća račune, ali ga ne ispunjava i on počinje da se bavi web dizajnom i fotografijom. Opet, igrom slučaja ulazi u svet zabranjen i nepoznat mnogima i pravi fantastične fotke u getu u Bruklinu. Te fotografije kasnije bivaju objavljene u više knjiga. Danas Boogie živi i radi u Beogradu, i dalje se bavi fotografijom, ali i videom i snima neke zanimljive stavri za zanimljive ljude. Teme u ovoj epizodi: - Uvod - Kad porastem biću.. - Stav porodice prema ovom specifičnom zanatu - Kako je Boogie ušao u svet fotografije - Sa kojom idejom je Boogie otišao u Ameriku - Prvi posao u americi - Povratak fotografiji i kranji cilj - Šta se dešavalao sa napravljenim materijalom? - Interesantni poslovi - Razlog povratka iz Amerike - Koje knjige imaju poseban značaj - Procedura sa materijalom - Šta je ostalo prezzano u sećanju od putovanja - Rusija, Moskva - Da li su postojali neki slobodniji projekti - Gde se Boogie vidi u narednom periodu - Video - Fotke za Apple Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/46YxSUJ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Dan nakon predstavljanja proračuna savezni premijer i rizničar tvrdili su da je riječ o pravom odgovoru na krizu i pritiske inflacije. No, kritike su brojne, od tvrdnji da nisu uradili dovoljno za ugrožene do zaključka da će izazvati daljnji rast inflacije.

Uprava za terapeutska dobra Australije najavila je da će doći do ograničenja količine ljekova protiv bolova koja se mogu kupiti bez recepta. Razlog je veliki broj osoba koje umru zbog prevelike količine paracetamola, kao i oštećenja jetre koja nastaju kao posljedica nepravilnog uzimanja ovog lijeka koji se više desetljeća koristi kao sredstvo protiv bolova, te za spuštanje povišene tjelesne temperature.

Včerajšnji veliki petek, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, je bil še posebej slovesen v Rimu. Papež Frančišek je vodil popoldanski verski obred v Petrovi baziliki v Vatikanu, ob večernem križevem potu pa ga v rimskem Koloseju ni bilo. Razlog za odsotnost so bile nizke temperature. Druge teme: - Izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil mobilizacijo rezervnih enot policije in vojske. - Civilna iniciativa Glas ljudstva na pohodu pozvala k ureditvi razmer v zdravstvu in pripravila tri zakonske predloge. - Ob sklepu Tedna slovenske drame Grumova nagrada Anji Novak Anjuta za Tekst telesa.

Minister za gospodarstvo in okoliške dejavnosti je napovedal velik investicijski paket, ki naj bi oživil slovensko lesnopredelovalno industrijo. V ta namen bodo šli milijoni evrov. Gre za načrt, po katerem bi preprečili slovenskemu lesu, da podcenjen kot debla roma v Avstrijo in se nato k nam vrača v obliki ladijskega poda in pohištva, dodana vrednost pa ostaja čez severno mejo. Lesnopredelovalna industrija je bila namreč ena prvih, ki je pred tridesetimi leti padla pod žago novih časov. Ob tem pa je minister, očitno ganjen nad slovensko poraščenostjo, na slovesnosti še dodal: "Slovenci nimamo nafte in plina, imamo pa gozd!" Konec navedka. Seveda smo izjavo vzeli iz konteksta, kajti zeleno všečno je minister nadaljeval, da moramo z gozdom pametno gospodariti; ampak jemanje iz konteksta je eno najbolj priljubljenih orodij v naši izrazito manipulativni oddaji. Tako danes, dokler ne pridejo možje z motorkami, odidimo na sprehod v slovenske gozdove. Če se omejimo samo na gospodarsko funkcijo gozda, je bil gozd vedno prištevan k finančnemu sektorju. Slovenski kmet ga je tradicionalno in ljubkovalno klical za »kmetovo banko« – verjetno, ker je bil valutno trden in ker je videl rasti obresti. Pa tudi zaradi tega, ker si je lahko pri njem izposodil denar – če je že hotel kredit. Minister je s svojo izjavo gozd prvič iz finančnega sektorja premaknil proti petrokemiji, ko ga je priglihal energentoma, kot sta nafta in plin. In po pravici je tako; če bi ubogi Arabci, ki se kopajo v nafti, imeli vsaj desetino slovenskega gozda, bi v veselju skakali po jasah in se vesili po njegovih vejah. Morebiti bi celo pozabili na tam priljubljene vojne in bi se raje sprehajali pod zelenim pokrovom … Pa ga nimajo, in zato je minister ponosno primerjal slovenski gozd z njihovo nafto in plinom. Na nesrečo pa se razumevanje spremeni, ko – poučeni z znanjem nižje stopnje osnovne šole – ministrovo izjavo damo v kontekst še drugih nalog, ki jih gozd opravlja za nas, ljudi. Ob gospodarski ima gozd še socialno in ekološko vlogo. Vsaj tako so njega dni razlagale učiteljice v četrtem razredu, ko so razred odpeljale v gozd, ki je v večini slovenskih šol takoj za telovadnico. Če tako gozd razumemo skozi njegovo socialno in ekološko vlogo, se pravi s sprehodi, rekreacijo ter zadrževanjem vode in ohranjanjem tal, z naseljenostjo podeželja in nenazadnje z dihanjem samim, potem nas ministrova izjava lahko skrbi. Razlog je očiten. Če bomo v energetski orgiji, v katero se je spustila civilizacija, začeli gozd razumevati kot energent, kot vir marksističnega profita, tako kot to počnejo z nafto in plinom bogate države, se bomo ekspresno samoukinili. Najprej kot narod, nato še kot vrsta. Prav v Sloveniji – spet gre za osnovnošolsko vèdenje – so v kočevskih gozdovih, sicer tuji aristokrati začeli gospodariti z gozdovi na prijazen način. Ta metoda, znana kot »sonaravno gozdarjenje«, nas še danes dela uspešne in edinstvene ter iz dežel, kjer so gozdove spremenili v koruzne njive, prihajajo strokovnjaki na oglede, ki se končajo z aklamacijami. Ampak poročila s terena v zadnjih desetletjih niso ravno optimistična. Slovenski gozd in našo gozdnatost so napadle biblijske nesreče; od požarov, do armade zalubnikov, podnebnih sprememb, vetrolomov in podobnega. Ob tem pa lastniška struktura, ki je bila ena najljubših igračk slovenske osamosvojitvene politike, kaže svoje rezultate. Govorice iz slovenskih gozdov, ki jih širijo srnjad, zajci, medvedi in po nekaterih govoricah celo palčki, pričajo o tem, da motorka poje svojo cvilečo melodijo pogosteje, kot bi bilo to zaželeno, potrebno in za gozd zdravo. Novi lastniki večinsko niso kmeti, so pa sprejeli kmetski pogled na gozd kot kmetovo banko. Banke novodobnih gozdarskih elit pa niso posojilnice devetnajstega stoletja, ko je rek nastal … To so špekulativne ustanove in sodobni gozdarji v gozdu vidijo – ne klasične banke temveč borznoposredniško ali investicijsko ustanovo, ki bo z milijonskim vlaganjem v lesnopredelovalno industrijo Slovenijo naredila uspešno. Kot sta nafta in plin za uspešne naredila Venezuelo, Rusijo ali Saudsko Arabijo. Zadnjič je predstavnica gozdarstva na burne odmeve javnosti, ki so se pojavili ob sečnji na ljubljanskem Rožniku, pristavila, da sicer razume čustveno navezanost ljubiteljev tega gozda na drevesa, a da na Rožniku ne moremo imeti pragozda. Ekološko teroristično in povsem skregano z gospodarsko logiko se v današnji oddaji sprašujemo: "Zakaj pa ne?"

"Mislim da sam našao sebe i da sam u potpunosti i zadovoljan i srećan, a to je najvažnije i kad radite i kad učite i kad stvarate." U epizodi 206. podkasta Pojačalo, gost Ivana Minića je Živojin Žika Petrović. Žika je uspešan preduzetnik, osnivač i vlasnik nekoliko različitih biznisa, a danas nalazač i promoter naših genijalaca i talenata. Žika nam priča kako se zainteresovao za tehniku, elektroniku i mašinstvo putem sekcija u osnovnoj školi, kako je počeo da popravlja uređaje, prvo sa ocem u kući, a zatim i za komšije i prijatelje i kako je to preraslo u biznis već početkom srednje škole. Priča nam i o prvom susretom sa marketingom i kako je promovisao svoj prvi biznis. Još kao srednjoškolac, bio je poslodavac, imao je dva radnika, sekretaricu i vozača zaposlenog. Kasnije, glad za znanjem i zahtevi tržišta usmeravaju ga u novom pravcu, te početkom devedesetih, zvanično postaje preduzentnik i osniva firmu „Processor Commerce“ koja se bavila prodajom raznih elekrtronskih uređaja, računara, pejdžera, i kasnije mobilnih telefona. U to vreme osniva i pokreće časopis "Moblini magazin", čije prvi broj bio doštampavan, jer se veoma brzo rasporodao. Kroz priču dolazimo i do hobija kojim se i dan danas bavi. Radio signalom ga je zarazio nastavnik Tehničkog u osnovnoj školi kad je doneo radio stanicu i antenu i pokazao im šta rade radio amateri. Priča nam o značaju radio amatera u mirnodopskim i ratnim uslovima, a čućete i jednu skoro neverovatnu priču kako su radio amateri nabavili lek iz Nemačke čoveku u Nišu za samo 24 časa. Čućemo i priču o osnivanju i radu još jednog časopisa E-Magazina, koji se bavio elektronskim poslovanjem u vreme kada elektronsko poslovanje kod nas nije ni postojalo. Priča nam i o svojim preduzetničkim greškama, kojih je kaže, bilo mnogo, naročito u delu zapošljavanja ljudi. Sada, Žika obraća pažnju, zapošljava i bavi se samo talentima. Kada kod nekoga prepozna talenat, posveti mu vreme i pokušava da iz njega izvuče najbolje. Otud i današnji Žikin posao i preokupacija. Srpska Naučna Televizija je bila prva koja je dobila frekvenciju za emitovanje naučnog sadržaja, a sve u saradnji sa mladim talentima koje je nekako okupio oko sebe. Danas je to regionalna Brainz televizija koja se bavi promocijom domaćih talenata i genijalaca. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Kako je Žika počeo rano da radi - Kako je hobi prerastao u nešto ozbiljnije - Na koji način se dolazilo do znanja - Priča o prvom poslu - Odakle i na koji način se rađala inspiracija u to vreme - Svet radio-amatera - Dalje razvijanje biznisa - E-Magazin - Kako izabrati ljlude za saradnju - Kako se nastavila priča sa televizijom - BrainzTv danas - Razlog nastanka knjige Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: http://bit.ly/3yxpJGN Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Ide četvrtak! Tojest, subota! A šta su četvrtak i subota bez NBA tema? Samo obični dani u nedelji, da vam kažemo...osim ako nije utorak, tada imate o ABA, ali OK, da se zadržimo sada na ovome! Novi pregled NBA košarke donosi neke stare, ali i neke nove teme. Trejd vrteška još uvek nije krenula punim gasom, pa se i dalje bavimo čisto košarkaškim temama. Prva je, naravno, pregled istoka koji već neko vreme deluje stabilno – Boston, Bruklin, Milvoki, uglavnom u ovom nekakvom rasporedu, mada, preti polako i Filadelfija. I da li se to Edin nećka oko njih, nakon što smo ih olako proglasili favoritom? Razlog nećkanja se moguće zove Klivlend – njima, po mišljenju obojice, fali samo jedan igrač da sklope moćnih startnih pet. Indijana je svojim odličnim partijama „ugušila“ glasine da će rasprodati svoje dežurne krivce, štaviše, sad se čak možda i pominju kao kupci! Možda Diandre Ejton prihvati da ode među „Huzere“? Posvetili smo nešto vremena i ostalim kandidatima za doigravanje, a nešto nam je interesantan postao Čikago. Ima li tamo nade? Na zapadu, trenutno traje trka u dvoje. Denver i Memfis su u jakoj formi, i ovako, po sred sezone, čini se da Nikola Jokić ne samo hita prema trećem MVP trofeju, već i da Nagetsi imaju baš dobru šansu da se nađu u velikom finalu. Letimičan pogled na tabelu nam govori da je put do visina otvoren, ali treba se popeti do toga, a ima još mnogo važnih utakmica... Mnogo je, ergo, zabavnije pratiti šta se dešava na marginama zapada. Milošev Sakramento se i dalje drži visoko, Dalas posrće bez luke, Klipersi iznenađuju sve žive (kako pobeđuju?!), a ljuta je borba na ulazu za plej-in gde je portland trenutno u sunovratu, a Lejkersi? Uh, o Lejkersima smo takođe imali šta da kažemo. Sve ovo, a i mnogo više, u ovih sat vremena. Napolju je sve hladnije, tako da sipajte kafu, sipajte litar kafe, i krenite da se podgrevate. Jer uskoro će februar – mesec kojem se mačke i ljubitelji NBA najviše raduju... Uživajte, pa se vidimo!

In some locales, the period between Christmas and the New Year is known as the Wild Nights, where mischief reigns in the darkest days of the northern hemisphere. We're digging into this theme for our last show of 2022, in a chat with photographer and producer of this very podcast, Jill Waterman, who has been documenting New Year's Eve traditions and exploits around the globe for the past 38 years. We first spoke with Jill about this project in the two-part show Legacy and Commitment in January 2022. Since she's now a full-fledged member of the podcast team, we thought we'd investigate some of her more memorable experiences a bit further. Jill is still shooting this series primarily with film, so our conversation ranges from the whys and wherefores of making that choice, to how the growth of the Internet became an essential research tool in the lead up to the Millennium and beyond. We also shed light on the elusive Austrian Perchten and Bulgarian Kukeri, and discuss parading Philadelphia Mummers, Bahamian Junkanoo figures, and Cape Town, South Africa's legendary Minstrel Parade. To learn about the most rewarding aspect of Jill's project and find out where she'll be ringing in New Year's Eve 2023, pull up a seat, pop some bubbly and listen in! Guest: Jill Waterman Photos © Jill Waterman Episode Timeline 2:35: The beginnings of the New Year's Eve Project 4:28: Evolution of the project and approach over time 5:34: Shooting black and white film instead of monochrome digital captures 8:12: Opportunities of the Millennium 9:04: The growth of the Internet as a research tool and discovering locations for New Year's Eve rituals 10:00: Documenting “Perchtenlaufs” in Austria during the Wild Nights 10:59: Common themes in different cultures: Mummer's Parade in Philadelphia; Junkanoo in Nassau, Bahamas; and the Minstrel Parade in Cape Town, South Africa 14:48: The spread of oral New Year's traditions and rituals: Burning Effigies and New Year's Widows in Quito, Ecuador 16:32: Bulgarian Kukeri and New Year's parade to scare away evil spirits in Razlog 17:28: Advance planning before arrival and proceeding with boots on the ground 18:46: The value of spontaneity and capturing action in the moment 19:58: Working through anxiety, emotional spikes, and physical challenges 21:09: Assessing coverage and reviewing images after the fact 22:12: Underwhelming celebrations, and New Year's Eve during COVID lockdown 25:50: Episode break 26:35: Jill's analog camera kit: Nikon F3 HP, a 35-70 mm f/2.8 zoom and 24 mm f/2.8 prime lenses 27:45: Black and white films used—Ilford HP5, Delta 400, FP4, Delta 100—and diluted development to minimize contrast 29:23: The most rewarding aspect of the New Year's Eve Project 30:41: Working through language differences and being open to communication 32:15: Experiencing the Pied Piper syndrome 32:45: Big crowds and safety issues on New Year's Eve 35:36: This year's destination, recent New York Foundation for the Arts award, and project links Guest Bio: Born and raised in Massachusetts, Jill Waterman has been based in New York since 1985. Her personal work is centered in long-term photo projects, such as the ongoing New Year's Eve Project and other aspects of her focus on night photography. Her photographs have been exhibited internationally and widely featured in press and media. Highlights include a 1997 arts documentary for Deutsche Welle TV in Berlin, Germany; a 2003 Today Show interview with Katie Couric; and a 2015 documentary for the web TV show Culture Connect. Waterman's first book, the technical volume Night and Low Light Photography, was released by Amphoto books in August 2008. Her professional background includes a past career in image licensing, editorial positions in custom publishing, and her current role as creative producer for the B&H Photography Podcast. Stay Connected: New Year's Eve Project Documentary: https://www.youtube.com/watch?v=SLqZ_PIEugA New Year's Project Silvester Stories NFT: https://opensea.io/collection/silvester-stories Instagram: https://www.instagram.com/nightpix/ Facebook: https://www.facebook.com/jill.waterman  

Biznis čeklista za 2023 :) P.S. Ako nisi zadovoljna trenutnim rezultatom na svom računu ili u svom umu, kada je tvoj biznis u pitanju to nije ništa strašno. Svi smo bili tu u nekom trenutku. Odgovor nije da po deseti put menjaš ponudu, cenu ili ciljnu grupu. Odgovor je da otkriješ kako možeš da budeš vrednija tržištu danas. Kako možeš da kreiraš više vrednosti za svog idealnog klijenta za manje vremena? Kada god prodaja ne ide kako bi želela vrati na kreiranu vrednost. Kreirana vrednost kreira potražnju. Međutim nisi tu samo da DAŠ besplatnu vrednost nego i da je PRODAŠ. Prodaja uključuje i besplatnu vrednost. Zašto? PLAĆAJU VREMENOM, a meni je lično ta valuta znatno vrednija od novca. Uvek služimo našim idealnim klijentima. I za pare i za džabe. Ono što većina zezne je da se objašnjava i ubeđuje dok prodaje, jer nisu istrenirali um da se obraća idealnom klijentu i nisu objasnili do kraja sebi i ubedili sebe u vrednost svoje ponude. Razlog što nekome treba više vremena da nauči da uživa u prodaji je samo zato što nije istrenirao mozak da misli na ovaj način, a ne zato što nije sposoban da prodaje. Od ljudi koji nas prate 98% neće nikada kupiti ništa od nas. U prodaji se obraćamo onima koji hoće. Njima je lako prodati, jer oni vrednuju sebe, tebe i tvoju ponudu. Kada prodaješ njima ti se ne mučiš nego uživaš dok im pišeš mejl kao ja sada. Kada moraš da ubeđuješ nekoga to znači da ti nisi ubeđena. Možeš da prodaješ bez da ubeđuješ. Da naučiš kako se to radi prijavi se na Biznis bazu sada! https://forms.gle/tvAJVp5xZEUxNxCB7 DINAMIKA RADA NA OVOM PROGRAMU JE SLEDEĆA: U nedelju 8.1. dobijaš predavanja i vežbe na temu definisanja ciljne grupe i kreiranja neodoljive ponude. Nakon toga imamo 3 Zoom poziva uživo nedeljom ( 15, 22, 29) od 15h po srpskom vremenu gde možeš postaviti konkretno pitanje i dobiti povratnu informaciju za tvoj konkretan slučaj. Mesta su ograničena, jer mi je bitno da svako ko želi može da postavi pitanje na nekom od Zoom poziva uživo.

"Koliko god planirao, ne možeš da predvidiš sve." U 194. epizodi podkasta Pojačalo gost Ivana Minića je Vladimir Zarić. Čovek sa veoma bogatom i zanimljivom karijerom, koji svoju mogućnost da vidi širu sliku primenjuje u svim segmentima svoje karijere. Inženjerski mozak u svakom sistemu ili procesu sa kojim se susretne detektuje problem ali ga rešava tako što menja ceo sistem. Zadržava dobro, odbacuje loše i pravi potpuno novu stvar koja donosi bolje rezultate na duže staze. Vladimir nam na početku priča o svojim počecima, nameštanju zvuka u KSTu, izradi websiteova u Rexu i o prvom velikom zaposlenju u British Councilu. U British Councilu napreduje sa pozicije na poziciju, usput završava postdiplomske studije na prestižnom IDM institutu u Londonu, što mu daje novi vetar u leđa i u kombinaciji sa svetskom ekonomskom krizom. 2008. godine odlazi na novu poziciju na MTVu. Priča nam o novim kanalima komunikacije sa mladima koje je uveo na MTVu i zatim o prelasku u veliku marketinšku agenciju Leo Burnett i o velikim klijentima i projektima na kojima je radio. Govori nam i o digitalnoj transformaciji poslovanja u Publicisu, predavanjima o digitalnim komunikacijama koje drži Razor Comunication. Pri samom kraju ove priče možete čuti čime se to danas Vladimir bavi i na koji način njegov tim uspešno dobija odlične rezultate i zadovoljne customere. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Školsko iskustvo digitalnog direkotra - Prva poslovna odgovornost - Život posle KST-a - Kako je došlo do posla u British Council-u - Razlog napuštanja jedne imperije - Revolucija MTV-a i Vladin udeo u tome - Inženjerski projekti - Razvijanje kroz Publicis - Napuštanje Publicisa - Vladin život danas - Zaključak Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: http://bit.ly/3UQlyP3 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Izašla je 83. epizoda podkasta Ubod kulture, moja gošća je psiholog Marija Tepurić Ivošević, žena koja se već 25 godina bavi psihoterapijom. Primetio sam da psiholozi u emisijama i podkastima pričaju univerzalno, neke uobičajne fraze, a ne kažu nikakav konkretan savet niti svoj stav. To ovde nije bio slučaj. Razlog toga je njena prva knjiga gde se potpuno ogolila-a zove se Dekoder (Porodičnih odnosa)-priručnik za neshvaćene i za one koji ne shvataju. Naime čitava knjiga se zasniva na tome da je kod nekih ljudi dominantna leva, a kod drugih ljudi desna hemisfera mozga. Ona je prema primerima iz svog života dala uvid kako reaguju jedni a kako drugi. Nazvali ih je dešnjaH i levaH. Sledeća njena knjiga će biti verovatno o alkoholizmu. Pored toga pričali smo o narcisima, musko-ženskim odnosima, o lajfkoučevima i zašto su za neke osobe oni potpuno pogubni, kako se nositi sa čestim promenama raspoloženja partnera, o tome da li se neka osećanja mogu pobediti, o licemerima, o alkoholizmu, kako prevazići bes i drugim stvarima. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera, montaža- Dajana Ikonić-Veljković

Kripto polom! Kaj se dogaja in zakaj? Iz kripto trga je v le nekaj dneh izpuhtelo preko 150 milijard dolarjev tržne vrednosti največjih kriptovalut. Razlog? Stečaj in mahinacije kriptomenjalnice FTX. Veliki rešitelj kripto sveta, kot so nekateri razglašali ustanovitelja FTX Sama Bankmana Frieda (tako imenovani SBF), se je izkazal za lažnivega goljufa. Kaj propad FTX pomeni za panogo? Kaj to pomeni za kripto menjalnice? Kaj to pomeni za kriptovalute? Gost: Nejc Bizjak iz Bitstampa

Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka. Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem Asmirjem Bećarevićem, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice. Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.   V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.   Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.    Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   

Zdravo. Epizodo polno zgodb, poljubljanja in mečkanja začnemo z vprašanjem kakšno kavo pijete in ali se ob ponedeljkih zjutraj spodobi piti pivo. Pogovarjamo se tudi o vremenu v Napoliju, Aljo pa na neumno vprašanje zelo hitro najde neumen, a zelo zabaven odgovor. Po pečinaobešalniku pa se prestavimo v Hyde park, kjer sonce sije nizko samo z enim razlogom. Razlog na tem mestu niti ni pomemben, kot tudi ni pomemben dudaš, pomembno je, da se Artur in Fenchurch lupčkata in mečkata, da je veselje. Artur se spomni na zgodbo in na piškote Čajni bogati, Fenchurch pa na zgodbo o koncu sveta, ups, planeta, ups Zemlje, ... Postavlja pa se vprašanje kam so izginili delfini? Odgovor na to vprašanje ve Zvonko Prisebni (Pametni Wonko) o katerem govorimo v epizodi 124. V tej epizodi tudi o dejstvu, da Fenchurch najde Arturjev Štoparski vodnik po Galaksiji in da bi si rada ogledala čuda Galaksije ... za manj kot trideset altairskih dolarjev na dan, kar pa Arturja ne veseli preveč. Za konec še dve zgodbi o gin tonicu.

En mesec pred predsedniškimi volitvami se začenja volilna kampanja. V predsedniško tekmo je doslej uradno vstopilo pet kandidatov, tako samostojnih kot s podporo strank. Nekatere med njimi še niso izbrale svojega niti se niso opredelile za podporo kateremu od zdaj znanih. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Svet pokojninskega zavoda bo danes razpravljal o morebitni izredni uskladitvi pokojnin, ki ga predlaga Zveza upokojencev. Razlog je inflacija - Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v največji meri zaznamuje vojna v Ukrajini, tudi v luči včerajšnje mobilizacije rezervistov v Rusiji. - Rokometaši Celja so v drugem krogu skupinskega dela Lige prvakov doma porazili zvezdniški Kiel, ki je lovoriko osvojil že štirikrat.

Većina Australaca sada vidi Kinu kao vojnu prijetnju našoj regiji baš poput rata koji se vodi između Rusije i Ukrajine. Upravo je to zaključak ovogodišnje ankete Instituta Lowy u kojoj je također otkriveno da je sigurnost, naspram klimatskih promjena i COVID-a, postala prioritetnim pitanjem koje zabrinjava Australce.

Nakon vijesti o tome da Elon Musk gomila dionice Twittera, zadnji dan travnja kulminirao je i službenom objavom da su krenuli dogovori o njegovoj kupovini Twittera. Ova društvena mreža tako bi od izlaska na burzu 2013. došla opet u ruke jednog/jedinog većinskog vlasnika. U novoj epizodi prolazimo specifičnosti oko Muskovog preuzimanja Twittera, što se i zašto dogodilo te hoće li se i zaključiti. A nakon toga, znajući sve što smo saznali i prezentirali o situaciji, analiziramo zašto se čini da ovaj multi-milijarder ne bere brigu oko specifičnosti iako je u igri velik rizik, za njega ponajprije novčani. U ovoj epizodi prošli smo: ► Zašto je Antonija uvjerena da je Muskov dogovor za kupnju Twittera "PR stunt"? ► Muskove početke na Twitteru i što je bila Muskova inicijalna zamisao s Twitterom? ► Zašto bi Musk kupio tvrtku koja loše posluje? ► Je li ovo sve samo sitna zabava za milijardera? ► Muskovi ambiciozni poslovni planovi za Twitter: korisnici, prihodi, pretplate, funkcionalnosti... ► Zašto Twitter nije stvar koju je lako "popraviti"? ► Za one najhrabrije za kraj smo ostavili i teorije zavjere. _______________

Gost podcasta "Život na srpskom" bio je Aleksandar Perišić, srpski stendap komičar čiji se nastupi prepričavaju i po Hrvatskoj. Razlog za to je prvenstveno predstava "Kaj bre?!" koju radi u tandemu s popularnom hrvatskom komičarkom Marinom Orsag, a koja će uskoro imati jubilarno izdanje. Za eventualne neupućene, Perišić važi za jednog od najsurovijih na srpskoj stendap sceni, njegov humor opisuju kao mračan, a na nastupima voli da "proziva" publiku. U podcastu "Život na srpskom" daje nam pogled iz svog ugla - otkriva kako na brutalno prepucavanje i politički potpuno nekorektne fore reaguje srpska, a kako hrvatska publika, koje su zabranjene teme u stendapu i kako je pisati tekstove za Ivana Ivanovića. Uči nas da se suočimo s "neprijatnom tišinom", upoznaje nas s "Kompleksandrom" i pomaže nam da malo lakše svarimo stvarnost. Uostalom, nije slučajno da nam crni humor tako dobro leži. Autorka podcasta "Život na srpskom" je Ana Kalaba.